Po&nfoa plačana v gotovini Posamezna Stevi&a 4 din. Leto VI. — Štev. 31. Ljubljana, dne 31. julija 1950 IZDAJA fizkulturna ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna: Državna veslaško prvenstvo na Bledu Državno prvenstvo posameznikov v atletiki Segedin je postavil nov ^ rekord na 5000 m -14:37.6 | I ' el tm Slovenski atleti in atletinje so osvojili 6 državnih prvenstev (Od našega posebnega dopisnika) Zagreb,’ 30. julija. Na odlično pripravljenem stadionu Dinama v Maksi-miru je bilo danes končano državno prvenstvo v atletiki, na katerem je tekmovalo 230 atletov in atletinj iz 28 društev. Iz Slovenije so nastopila društva Kladivar, Enotnost, Železničar iz Maribora in Slovenjgradec s 23 atleti In 21 atletinjami, ki so osvojili 6 drž. prvleinstev. Organizacija tekmovanja je bila iz dneva v dan boljša in je dosegla svoj višek tretji dan. Tekmovalne točke so se brez presledka vrstile druga za drugo. Pri tekmovanjih je prisostvovalo v prvih dveh dneh nad 2000 gledalcev, tretjega dne pa jih je bilo 4000. Značilnost letošnjega drž. prvenstva je v tem, da so bili v mnogih disciplinah doseženi rezultati, ki so le za malenkost slabši od rekordov, da pa je bilo kljub temu tekmovanje na dostojni višini. Tekmovalci, ki so bili v slabi formi, so svoje rezultate izboljšali ter se kvalificirali za evropsko prvenstvo. Med atletinjami je bila Knezova, ki je osvojila dve prvi mesti in eno drugo, od atletov pa je bil odličen Zupančič, ki je tudi dosegel dve prvi mesti. Na tekmovanju sta bila izboljšana dva slovenska rekorda. Novi rekorder je Mustapič, ki je pred kratkim stopil v celjski Kladivar, odličen pa je bil tudi Kranjc od Enotnosti, ki je tudi izboljšal že 14 let stari Krevsov rekord v teku na 5000 m. Tekme so se prvi dan začele s tekmovanjem na 110 m čez ovire. Po startu Zupančiča je izgledalo, da ima možnost osvojiti prvo mesto, vendar mu v finišu ni uspelo skočiti čez prvo zapreko, zaradi katere je izgubil na hitrosti in tehniki., Tek na 1500 m je bil zaradi udeležbe 16 tekmovalcev bolj podoben crossu. Iz velike gneče se 'e najprej prebil naprej Ceraj, ki sta mu sledila. Tomič in Ottenheimer. Ta trojica se je vrstila v vodstvu do cilja, kjer je Ceraj z boljšim finišem sigurno zmagal. V metu krogle je bila po odstopu Radosavljevičeve sigurna prvakinja Kotluškova, ki ima za 1 cm slabši rezultat od slovenskega rekorda, čeprav je metala tehnično zelo slabo. V teku na 400 m je presenetil odlični Miloševski iz Skoplja, ki je tekel pod 50 sekund. Tako imamo tri jugoslovanske tekače pod 50 sekund v teku na 400 m. V teku na 10.000 m se je Mihalič na startu odtrgal od ostalih, nakar ga je dohitel Cetinič in nato še Godler, ki sta mu tesno sledila od 5000 do 6000 m. Tu je najprej zaostal Godler, nato pa še Cetinič, končno pa sta oba odstopila od tekmovanja. Drugi dan se je tekmovanje začelo s tekom na 200 m čez ovire, kjer so dosegli velik uspeh slovenski tekmovalci. Od 6 tekmovalcev so Slovenci osvojili prvo, drugo, tretje ter peto in šesto mesto. Rezultat zmagovalca Zupančiča je za nekaj desetink sekund slabši od državnega rekorda. V metu diska mnogo tekmovalcev ni bilo v formi in je samo petim uspelo vreči disk nad 40 m. Zmagovalec Žerjal ni bil v vprašanju, pač pa se je razvila ostra borba od tretjega mesta dalje. ,V troskoku je presenetil Vaš, ki je vodil od prvega do-petega skoka in je šele v zadnjem skoku uspelo Zagorcu osvojiti prvo mesto. Tucejeva v teku na 800 m tudi ni imela resnih nasprotnic. Odlikovala se je Hribarjeva iz Celja in novinka Kremžarjeva iz, Maribora, ki je nepričakovano osvojila 6. mesto. Izvrstni so bili tudi slovenski tekmovalci v skoku v višino, kjer so osvojili z zelo dobrimi rezultati tretje, četrto in sedmo mesto, kar predstavlja precejšnje presenečenje tekmovanja. Prva najboljša točka tekmovanja tega dne je bila tek čez ovire, v katerem si je Celjanka Knezova priborila že drugo prvenstvo z rezultatom, ki je le za eno desetinko slabši od državnega rekorda. Tekmovalcem na 100 m je pihal od strani veter, ki jim pa ni dosti pomagal, zato sta oba prva dva rezultata odlična. V metu kopja se je zelo izkazala Kotluškova, ki je zelo popravila svoj slog meta- ipiiiSssS Uršičeva je v ostri konkurenci najboljših spni n te rk zasedla 5. mesto v teku na 100 m n ja in ima izglede, da bo v kratkem vrgla kopje nad 40 m. Najboljša točka drugega dne je bila met krogle, kjer se je odlikoval Sarčevič, presenetil pa je tudi Sarajevčan Skrinjevid. Tretji dan so se odlikovali pri teku na 400 m čez ovire slovenski tekači, ki so osvojili prvo, tretje in četrto mesto. Zupančič bi verjetno tekel pod 55 sekund, vendar je na predzadnji oviri zgrešil korak, kar ga je stalo nekaj dragocenih desetink sekunde. Borba v teku na 200 m za ženske je bila zelo ostra, tako da se je pričakovalo v finalu izvrstne rezultate. To se je tudi pripetilo, kajti Tucejeva je izenačila državni rekord in premagala Butljevo, ki je tako izgubila že drugo prvenstvo. Precej ostra je bila tudi borba v skoku v daljino, saj je razlika med "prvo in tretjo tekmovalko le en centimeter. Sumakova si je zagotovila zmago že v drugem skoku. Tek na 800 m za moške se je končal kot je bilo pričakovati.' Presenetil je edino Mugoša, ki je v izvrstnem finišu v zadnjih 50 metrih premagal Mikuško in Tomiča. V teku na 5000 m se je Segedin takoj na startu odtrgal od ostalih, vendar pa ga je Ilič po enem krogu dohitel in se ga držal tri kroge, nato pa je močno zaostal ter zaradi prehitrega začetnega tempa osvojil šele peto mesto. Tekmovanje je pokazalo, da kvaliteta kljub navidezni stagnaciji atletov stalno napreduje in da imajo mnogi tekmovalci za bližnje evropsko prvenstvo lepe izglede za uspeh. Isto je treba tudi ugotoviti za slovensko atletiko, kajti na tem prvenst u so se posebno atletinje pokazale kot celota za najboljše, izreden napredek pa so dosegli tudi atleti. TEHNIČNI REZULTATI PRVI DAN MOŠKI — kladivo: 1. Gubiian (P) 52.30 m. 2. Galin (Ml) 49.59. 3. Pereč (P) 48,17. 4. Lackovič (Ml) 45,48, 5. Lazarevič (P) 41,63. 6. Skvarč 40,04 metrov: 110 m čez ovire: Zurkovič (Spartak) 15,7 sek.. 2. Srp (Ml.) isti čas. 3 Rebula (P) 15.9, 4, Zupančič (KI) 16.0. 5. Subelj (E) 16,2. 6. Cipcic (Crv. zv.) 16,4 sek.; daljina: L Brnad (P) 7,09 m. 2. Petranovi-# (P) 6>1. 3. Radovanovič (CZ) 6,68,. 4. Popov (CZ) 6,67. 5. Vincnanovic (Ml) 6.61, 6. Rebula 655 metrov; 1500 ro: 1. Cerai (P) 3:57.2 min.. 2. Otenheimer (P) 3:58.0. 3. Tomič (Zgb) 3:59.8. 4 Pavlovič (P) 4:00,6. 5. Štritof (P) 4:01,8. 6. Mugoša (Ml) 4:02,8 minut; 400 m: 1. Miloševski (Skoplje) 49,6. 2. Relja (Ml) 50.4J 3. Kraljevič (141) 50,5, 4. Radulovič (P) 51,6. 5. Kopitar (KI) 51,9 6. Tomašič (Dinamo Z.) 52,2 sek.: 10.000 m: 1. Mihalič 31:15,0 min., 2. Vasic (P) 32:03.4. 3. Mustapič (KI) 32:53,6 (nov slovenski rekord), 4 Skemberovič (Sp) 34:20,0, 5. 43o-sanac (CZ) 34:38,4. 6. Škrinjar (D) 34:59,0 min. ŽENSKE — 100 m: 1. Šumak 130 sek. (v predteku 12,9), 2. Butia (Ml) 13,0, 3. Koledin (CZ) 13,1. 4. Štefano. vič (Dinamo Pančevo) 13,2. 5. Ursic (E) 13.5. 6. Petauer (KI) 13.8 sek.; krogla: 1. Kotlušek (E) 12,23 m. 2. Matej (CZ) 10.60. 3. Sabo (Senta) 10.42,' 4. Sarič (MI) 9.99. 5. Sima (E) 9.91. 6. Jezernik (KI) 9,48 m; višina: 1. Knez (KI) 146 cm. DRUGI DAN 100 m finale: 1. Brnad (Partizan) 10.8: 2. Pecelj (Crvena zvezda) 10,8: 3. Jovančič 11,1; 4. Posteljnik 11,2 (v polfinalu je Slovenec Sturm tekel 11.6): 800 metrov — ženske: 1. Tuce (Velež. Mostar) 2:18.2: 2. Sader 2:22,8: 3. Kolar (Mladost) 2:26.6. 4. Bebar (Kla divar) 2:26,8, 6. Kramžar (Železničar) 2:30,0, 7. Grabar (Kladivar) 2:31,2. Troskok: 1. Zagorc (Kladivar) 14.40, 2. Baš (Partizan) 14,37. 3. Radovanovič (Crvena zvezda) 13,80, 4. Petrar.o-vič (CZ) 13.79. 80 m zapreke ženske: I. Knez (Kladivar) 12,6, 2. Madiar (Spartak) 12.8. 3. Seb (Mladost) 12,9, 4 Šumak (Mladost) 13,0, 5. Petauer (Kladivar) 13,2. Disk: 1. Žerjal (Partizan) 46,82, 2. Krivokapič (Spartak) 44,69 3. Krnajič (Sloga) 42,06. 4. Miler J. (Enotnost) 41,96. Član Kladivarja pieterka je vrgel disk 36.33 m daleč. Krogla: 1. Sarčevič (Crvena zvezda) 15.34. 2. Krupalija (Partizan) 14.39: 3. Siijevič (Sarajevo) 13,91, 4. Galin (Mladost) 13,52. 800 m polfinale: 1. skupina: 1. Hanc 1:59.7. 2. Tomič (Mladost) 2:00.5. 2. skupina: 1. Mugoša 1:58.9. 2. Mikuška 1:59.7. Kopte ženske: 1 Kotlušek (Kladivar) 37.26 2. Vlaj. Čič (Mladost) 34.78. 3. Orehek (Enot. nost 32,63 4. Feldy (Spartak) 30.40. Višina moški: 1. Dimitri.jevič (Partizan) 186 2. Boškovič (Partizan) 183, 3 Cernez (železničar-,Maribor' 180. 4. Štrukelj (E) 180. 5. Živkovič (CZ) 180, Pred kratkim je bila v Avstriji ekipa najboljših slovenskih gorskih reševalcev, ki se je spoznala zna j modernejšimi pripomočki reševanja v planinah. Izkustva, ki jih je pridobila na tečaju v inozemstvu, že uspešno prenaša na mlade gorske reševalce 6.—7. Majerovič in Zvalin (E) 175. t 290 m zapreke: 1. Zupančič (Kladivar) 25.8. 2. Kopitar (Kladivar) 26,7. 3. Su. belj (E) 27,0. 4 Amšelj (Mladost) 27,5. Državni rekord v tej disciplini je 25,1. REZULTATI III. DNE TEK 409 m OVIRE: 1. Zupančič (K!) 55.5. 2. Radulovič (P) 56.0, 3. Kopitar (KI) 56.4. 4. Olivieri (E) 56.8, 5. Ku. jundjič (Sp) 57.2. 6. Kerhin (Zgb) 57.8, TEK 200 m ZENSKE: 1. Tuce (Ve. lež) 26.3 izenačila državili rekord, 2. Butja (Zgb) 26.8. 3. Stefanovič (Dinamo. Pančevo) 26.9, 4. Rogič (Zgb) 27.2, 5. Ivankovič (Spartak) 27.4, 6. Kolar (Spartak) 27.7. TEK NA 200 m MOŠKI: 1- Peceli (Cr. Z.) 22.3; 2. Miloševski (Vardar) 22.8. 3. Jovančič (Cr. Z.) 23.5. 4. Cuka. lac (P) 23.6. 5. Kiskarlv (Sp) 23.9. TEK 800 m MOŠKI: 1. Hanc (Kla-divar) 1:54.1. 2. Mugoša (Zagreb. Mladost) 1:57,2. 3. Mikuška (Sn) 1:57.8, 4, Tomič (Zgb) 1:57,9. 5. Krniševič (P) 1:58,6. MET DISKA ZENSKE: 1. Borovec (Svoboda, Varaždin) 39.44 m. 2. Matej (Cr. Z.) 38.38 m. 3. Kotlušek 35.26 m, 4. Homoja (Sp) 35.60 m, 5. Kofol (E) 34.84 m, 6. Szabo (Senta) 31.42 m, 7. Medveš (KI) 31.09 m. SKOK V DALJINO ZENSKE: 1. Su. mak (Mladost) 5.24, 2. Knez (KI) 5.23, 3. Koledin (Cr. Z.) 5.23. 4 Majcen (KI) 5.05. 5. Gdtzl (Sp) 4.62. b. Canatil (Sp) 4.43. TEK NA 5000 m MOŠKI: 1. Segedin (P) 14:37.6 (nov državni rekord). 2. Diuraškovič (P) 14:52.2. 3. Pavlovič (P) 14:53.2. 4. Cetinič (P) 15:04.2. 5. Ilič (Cr. Z.) 15:13.3. 6. Mustapič (KI) 15:23.0 (nov slov. rekord). 7. Kranjc (E) 15:28.0 (boljše od slov. rekorda). SKOK OB PALICI: 1. MPakov (Cr. zvezda) 3:90. 2. Križ (P) 3.80. 3. Dusa-novič (P) 3.70. 4. Lenert (P) 3.55, 5. Bakov (Sloga) 3.50, 6 Marčelja (Mia. dost) 3.50. MET KOPJA: 1. Vujačič M*rkc (P) 67.74. 2. Bangubič (Cr. zvezda) 6234, 3. Vuiačič Dušan (P) 57.33. 4. Urbič (Mladost) 55.23. 5. Miloš (Zgb) 56.25. 6. Belec (Zgb) 55.5?. ŠTAFETA 4*100 m: 1. Crvena zve. zda v postavi: Miličevič. Popov. Pe. celi. Posfilinik 43 4, 2. Mladost 44.1, 3. Partizan 44,1, 4. Zagreb 44.5. 5. Kla. divar 44.9. Wi n te r Sia Ite r| e¥a - mladinska prvakinja flrj V TENISU Maribor, 30. julija. Od ponedeljka do danes je bilo na novo urejenih igriščih TK Poleta letošnje državno prvenstvo v tenisu, katerega se je udeležilo 107 tekmovalcev in tekmovalk, in sicer 47 članov, 16 članic, 30 mladincev in 12 mladink. Agilni TK Polet si je z brezhibno organizacijo popolnoma opravičil zaupanje Teniške zveze Jugoslavije in Slovenske teniške zveze, ki sta mu zaupali organizacijo letošnjega prvenstva. Ves potek tekmovanja se je odvijal točno po predvidenem načrtu in se je danes v glavnem končal, le finalni igri moških in mešanih parov bosta jutri dopoldne, to pa zaradi tega, ker se je spored tekmovanja malenkostno zavlekel zaradi dežja prvi dan prvenstva. Edino presenečenje prvega dne je bila zmaga 20-letnega Zagrebčana Kra-jačka, ki je letos prvič sodeloval na državnem prvenstvu, nad slovenskim MITIČ PRVAK, BRANO VIČ PA ŽE TRETJIČ ZAPOREDOMA PREMAGAL PALAD0 Medmestna nogometna tekma Zagreb : Ljubljana Po vodstvu Ljubljane 2:0 zmagali gostje s 4:7 Ljubljanski nogometaši s® poklonili čisti dobiček tekme za ljudsko posojilo Kljub sončnemu dnevu se je na Stadionu na Tyrševi cesti zbralo približno 4000 gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali medmenostno nogometno tekmo med reprezentancama Zagreba in Ljubljane, ki je tokrat nastopila v nekoliko slabši postavi, kakor je bilo pričakovati. Cisti dobiček je namenjen za ljudsko posojilo. Zagreb: Zmara, Ožegovič, Jurič, Petrovič (Ilijaš) An-dročec, Cizarič, Bobek II, Cimermar.čič, Firm, Senčar; Hmeljina. Ljubljana: Segala, Berginc, Cater, Fajon, Lesjak, Pi-skar, Beicer, Georgijevski (Toplek), Kumar, Klančišar (Petrovič), Hacler. Kot je razvidno, so v reprezentanci Ljubljane igrali nekateri igralci iz Maribora, Celja in Trbovelj, reprezentanco Zagreba pa so sestavljali v glavnem nogometaši Lokomotive in Metalca. Kljub nekoliko oslabljeni postavi je v začetku igre kazažo. da se bodo Ljubljančani uspešno borili s tehnično boljšim in vsekakor vzdržljivejšim nasprotnikom, ki je svoje vrline izrazil v drugem polčasu. Po začetnih brezuspešnih napadih Zagrebčanov, so igralci Ljubljane kmalu uredil; svoje vrste in s povezano igro prekašali nasprotnika. Posebno dobra je bila krilska vrsta Fajon—Lesjak—Piskar, ki so napadalne akcije Zagrebčanov pravočasno in zanesljivo zaustavljali, pr; napadih Ljubljančanov pa so koristno pomagali svojim igralcem. Čeprav napadalci Ljubljane niso izkoristili več lepih priložnosti za gol v prvem polčasu, so kljub temu dajali zagrebški obrambi obilo posla. Med njimi je pokazal prav dobro igro mladi Klančišar iz Trbovelj, nič manj pa ni zaostajal Toplak iz Maribora, medtem ko je Beicer na desnem krilu z 2 lepima goloma dokazal, da se znajde tudi na videz v že brezupnem položaju. Geor-gijevski, ki je dal koristno igro, je moral že v 16. minuti zapustiti igrišče skupaj s krilcem Petrovičem, ki sta. se V dvoboju za žogo poškodovala. Namesto njega je vstopil v igro Kumar, kateremu se je poznalo, da še ni popolnoma okreval od poškodb z nedavne mednarodne tekme. Toda ■kljub temu je imelo domače moštvo do konca polčasa pobudo v svojih rokah. Medtem ko je bilo po igri v prvem polčasu slutiti, da bodo Ljubljančani vzdržali do konca, se je položaj po odmoru popolnoma spremenil. Zagrebški igralci so začeli s smotrno kombinacijsko igro, vendar pa so bili njihovi začetni prodori ob dobri obramb) domačinov brezuspešni. Po nekaj minutah igre pa se je opazilo, da igralci Ljubljane vse bolj popuščajo, medtem ko so se vzdržljivejši gostje polagoma uveljavljali s tehnično igro, kateri nepovezana obrambna vrsta Ljubljane se ni mogla več uspešno zoperstavljati. Zagrebčani so diktirali oster tempo in vsak njihov prodor proti vratom domačinov je pomenil resno nevarnost. Po stanju 2:2 sn gostje naglo zvišali rezultat v svojo korist. Zavedajoč se, da imajo zmago že v svojih rokah, so proti koncu igre nekoliko popustili, kar so Ljubljančani dobro izkoristili in dosegli nepričakovano še dva gola. Gole za Zagreb so dali Cimermančič 3, Firm 2, Bobek in Hmeljina po 1, za Ljubljano pa Beicer 2 ter Toplak in Petrovič po 1. Sodil je dobro Erlich iz Ljubljane. V predtekmi sta se pomerili mladinski reprezentanci Zagreba in Ljubljane. Zmagali so Zagrebčani 2:0 (1:0). Reprezentanca Ljubljane B pa je v drugi igri premagala reprezentanco ljubljanske cone JA 3:0 (2:0). t Ob kcncu še nekaj: kakor smo. že zgoraj omenili, Je bil igralec Georgijevski poškodovan, zaradi česar je bil nujno potreben zdravniške pomoči, katero pa je dobil šele po več kot pol urnem čakanju. Telefonski aparat, ki je bil do nedavna stalno pr; oskrbniku igrišča, je bil odklopljen, čeprav je uprava Odreda v minulih dneh op6-tovano opozorila tov. P.eroviča, NZS in FZS, naj storjeno napako nemudoma popravijo. igralcem Čebularjem, dočim so vsi ostali favoriti sigurno zmagali. V drugem kolu članov so ravno tako zmagali vsi favoriti, najlepša borba pa je bila med članoma Radovanovičem in Milojkovičem, ki je po dveurni igri premagal svojega nasprotnika v petih nizih. Slovenec Razboršek se je z zmago nad Cikom plasiral med šestnajsterico najboljših igralcev in) si tako priboril pravico do sodelovanja na mednarodnem turnirju v Opatiji. V petek so bile na sporedu v vseh disciplinah četrt in polfinalne igre, v katerih ni manjkalo presenečenj. Med slovenskimi mladinkami je Winterhal-terjeva prišla v finale, zagrebški mladinec Jagec pa je po zmagi nad Ke-retičem premagal še Nikoliča, ki je bil drugi najboljši mladinski igralec v državi. Največjo pozornost pa je vzbujala četrtfinalna igra članov med Milojkovičem in Petrovičem, ki jo je odločil po dveurnem igranju v svojo korist, V zadnjem nizu je Milojkovič vodil 3:1, vendar je napravil več zaporednih napak, katere je njegov nasprotnik dobro izkoristil. Včeraj so se začele finalne igre. Dopoldne je ing. Crnadkova v polfinale z lahkoto premagala Bačkorjevo, mladinski par Fa-najotovič-Nikolič pa je po ogorčeni borbi premagal Keretiča in Miletiča. Največje presenečenje dneva je bila vsekakor zmaga Bojeviča in Laszla nad parom Branovič-Milojkovič, dočim sta Mitič in Palada lahko premagala par Petrovič-Brixi. V popoldanskem tekmovanju se je Branoviču že tretjič zaporedoma posrečilo premagati Pa-lado na državnem prvenstvu in se je tako ponovno plasiral v finale proti Mitiču, ki je gladko obvladal Petroviča, Veliko zanimanje, ki je vladalo v vsem tednu za teniške igre. je danes doseglo svoj višek. Nad 1000 gledalcev je sledilo finalnim igram članov članic, mladincev in mladink ter članic v dvoje. V popoldanskih urah je Mariborčanka Winterhalterjeva z zmago nad Damjanovo (Spartak). postala mladinska prvakinja FLRti za leto 1950, kar je velik uspeh za 16-letno mladinko, ki igra tenis komaj 2 leti. Obenem je to največji letošnji uspeh slovenskega tenisa. Najrazburljivejša je bila vsekakor finalna igra članov, v kateri je Mitič premagal Branoviča šele po 5 nizih. Ostale finalne igre so se končale z zmagami favoritov. Tehnični rezultati finalnih iger v posameznih disciplinah so bili naslednji: Člani, četrtfinale: Mitič : Brixi 6:1, 6:2, 6:1, Petrovič : Milojkovič 6:3, 1:6, 2:6, 6:3, 7:5. Palada : Laszlo 6:2, 6:4, 6:2, Branovič : Sirk 6:4, 6:0, 6:4;’ polfinale: Mitič : Petrovič 6:3, 6:3, 6:4, Branovič : Palada-6:3. 8:6, 6:3; finale: Mitič:Branovič 6:4, 7:9, 4:6, 6:3, 6:3. Članice, polfinale: Laszlo:Krstono šič 6:2, 4:6, 7:5, ing. Crnadak : Bačkor 6:1, 6:2; finale: ing, Crnadak : Laszlo 6:0, 6:1. Mladinci, četrfinale: Pajanotovič : Ivkovič 9:7. 6:1, Miletič : Stefanovič 6:3, 6:4, Joksimovič : Reljič 6:3,. 4:6, 6:1, Jagec :.Nikolič 2:6, 8:6, 6:4;’ polfinale: Panajotovič : Miletič 7:5, 6:3, Joksimovič ': Jagec 6:1, 6:2, finale: Panajotovič : Joksimovič 5:7, 6:2, 6:1. Mladinke, polfinale Damjan : Lovrec 6:4, 6:2, Winterhalter : Klinar 7:5, 6:2; finale: Winterhalter : Damjan 8:6, 5:7, 6:2.............. Moški pari, četrtfinale: Laszlo, Bojo- Branovič, Milojkovič : Wtirth, Ružič 6:1, 6:2, Petrovič, Brixi : Radovanovič, Ristič 8:6. 6:8, 6:0, Mitič. Palada : Frid-rich, Marjaček w. o.; polfinale: Mitič, Palada : Petrovič, Brixi 6:1, 7:5. 6:4, Laszlo, Bojovič : Branovič, Milojkovič 6:4, 8:6, 7:5. Članice v dvoje, finale: ing. Crnadak, Bačkor ; Laszlo, Krstonošič 6:3, 3:6, 7:5. Mladinci v dvoje polfinale: Panajotovič, Nikolič : Stefanovič, Radojčič 6:3, 7:5, Keretič, Miletič : Živkovič, Joksimovič 6:3, 7:5; finale: Panajoto- vič : Sarič, Logenstein 4:1, 6:4, 8:6, vič, Nikolič ; Keretič, Miletič 6:2, 9:7. Državno prvenstvo v waterpoIu PO IV. KOLU ¥001 EKIPA JUGA V petek popoldne se je začelo na plavališču Proleterja v Zrenjaninu državno prvenstvo v waterpolu. Tekmuje 6 najboljših ekip iz vse države: Jug iz Dubrovnika; Mladost iz Zagreba (lanskoletni državni prvak), Jadran in Mornar iz Splita, Primorje iz Reke in Sever iz Beograda. Na tem tekmovanju so zbrani, kakor vidimo, najboljši igralci \vaterpola v državi, razen nekaterih posameznikov, ki so zaradi poškodb ostali doma. Posamezna društva sestavljajo sledeči igralci: Jug: Fabris, Kvokal, Kačič, Gesl, Ivkovič, Ciganovič, Statinger, Milo-slavič, Bandžur, Soletič. Mladost: Amšel, Janekovič,’ Mliko-tin, Kos, inž. Tomič, inž. Strmac, Marijan Stipetič, Benedek,’ Somodi in Jezič. Jadran: Ježina. Rosi, Bakašun, Gio-vanelli, Matulič, Puhar . Mitran, Bo_ načič, Milivoje Bonačič, Colič. Primorje: Kovačič, Kudis, Tijanič, Priča, Djurkovič, Kurtini, Pavešič, Finci, Koprivnikar, Mohorič. Mornar: Sarenac, Trojanovič, Cvi-tan, Brajevič, Ivo Stakula, Grkinič, Duvnjak, Vuksanovič, Radonjič, Kos, Frankovič. Sever: Karadžič, Krkovič, Glumač, Stepanovič, Plavšič, Siljak, Radojevič, Rokanovič. REZULTATI: JUG : SEVER 13:0 (5:0) Tekma ni bila zanimiva, kajti dosegel 4 gole 'terleVako za- stvo Juga je popolnoma prevladovalo. , g0tovil Mornarju prepričevalno zma-MLADOST : PRIMORJE 3:3 0:3) go. Medtem ko je bilo moštvo Primorja j SEVER : MLADOST 4:2 (3:1) v prvem delu igre znatno boljše, so S lem, da je Mladost v slabi igri Zagrebčani v drugem polčasu uredili bila poražena, je izgubila izgled za svoje vrste in si povsem zasluženo prvo mesto. Ekipa Mladosti je igrala priborili eno .točko. , zelo slabo in raztreseno. Na splošnem MORNAR : JADRAN 9:1 (3:1) Ekipa Mornarja je bila v tej tekmi znatno boljša in je sigurno zmagala z visokim rezultatom 9:1. Najboljši v moštvu so bili Grkinič, Vuksanovič in Stakula. PRIMORJE : SEVER 7 : 0 V tej tekmi je bilo moštvo Severja mnogo boljše kot v prvi tekmi z Jugom, vendar ni moglo slediti ostremu tempu reških waterpolistov. MLADOST : JADRAN 3:3 (2:2) Vsekakor je bila to ena najrazbur-ljive.iših iger, ki se je končala z neodločenim rezultatom. V vodstvu je bilo stalno moštvo Jadrana, toda takoj za tem je Mladost izenačila rezultat. MLADOST : MORNAR 5:3 (3:2) Izgledalo je, da si bo moštvo Mornarja v letošnjem letu osvojilo državno prvenstvo zlasti po zmagi nad Jugom 5:2, vendar je tudi v tej igri Mladost napela vse sile in v eni najzanimivejših iger premagala najresnejšega tekmeca za osvojitev prvenstva. MORNAR : JUG 5 : 2 JADRAN : SEVER 3 :2 (2:0) V tej tekmi so Beograjčani nadvse prijetno iznenadili. Bil i so povsem enakovreden nasprotnik, vendar so izkušenejši igralci Jadrana v zadnjih minutah odločili tekmo v svojo korist. JUG : PRIMORJE 9:1 (5:0 V taktično dovršeni igri je Jug z visokim rezultatom premagal Primorje iz Reke. MORNAR : PRIMORJE 8:2 (3:2) Mornarju je uspelo v drugem polčasu premagati Primorje predvsem po zaslugi odlične igre Vuksanoviča, Ki oa je bila igra zelo ostra. JllG : JADRAN 6:3 (4:1) Značilno za to igro je bil zlasti prvi polčas, v katerem si je Jug s precejšnjim naskokom zagotovil zmago. Tekmovanje bo danes zaključeno. C?:r<5eaer3» E 3P et dni v Švici na svetovnem prvenstvu Višek je doseglo svetovno prvenstvo v nedeljo popoldne, ko so v zaključnih tekmah nastopali Švicarji, Finci, Francozi in Italijani v poljubnih vajah na vseh orodjih. V soboto dopoldne in popoldne so tekmovale ženske v poljubnih vajah, v nedeljo dopoldne pa so nastopile še v zadnji točki, t. j. v skupinskih prostih vajah. Tu so naše telovadke dosegle svoj največji uspeh, saj so osvojile za Šved linj ami drugo mesto. Spominjam se še dobro, s kakšno napetostjo smo zasledovali sleherni gib naših telovadk in tiščali »lige«, da bi šlo vse po sreči. Bili smo skupaj Longyka, Janež, Kujundžič in jaz. Longyka in Janež sta bila spodaj ob ograji stadiona, jaz pa sem se v nepopisni gneči — že dopoldne je bilo na stadionu najmanj 15.000 gledalcev — preril po tribuni sosednjega igrišča navzgor ter z vrha nasipa opazoval nastop naših telovadk. Sonce je neusmiljeno pripekalo, a niti zmenil se nisem za vročino. Vem samo to, da sem zlezel skozi neko žično pregrajo in se vzpel na vrh tribune. Stal sem z množico ostalih gledalcev na prstih ter preko hrbtov tistih, ki so sedeli, napeto opazoval maše telovadke. Reditelji so nas podili stran, a kdo se je zmenil zanje. »Da vsaj ne bi pogrešile,« mi je ves čas vrtalo po glavi in to ne brez vzroka, kajti pri jutranjih preizkušnjah ni šlo vse gladko. Vaja, ki jo je sestavila naša znana telovadna strokovnjakinja tov. Milica Sepo-va, je bila vse prej kot lahka, telovadke so ves čas izvajale težke gibe in morale pri tem še spretno ravnati z majhnimi žogami. Ni čudno, da pri takih vajah le najmanjša nepazljivost povzroči, da se žoga skotali iz rok neprevidne telovadke — in že je zmanj- bradljl Je kot edini tekmovalec vsega prvenstva dobil 10 točki)! Nasprotno pa so imeli Finci v vrsti le dva novinca, mladega 23 letnega in izredno nadarjenega Viskarija ter 30 letnega Lempinena. Vsi ostali so že starejši in znanci iz prejšnjih olimpiad ter celo predvojnih tekem: Huhtamen (zmagovalec iz Londona), Aaltonen (3, v Londonu), Rowe (olimpijec v Londonu), 37 letni Seeste, ki je zasedel 2. mesto na dvoboju Nemčija ; Finska j. 1937., Laitinen (olimpijec v Londonu in predvojni tekmovalec) ter 43 letni dr. Savolcinen, olimpijec 1. 1928., 1932., 1936 .in 1948., svetovni prvak 1. 1931. v Parizu in menda sploh najstarejši tekmovalec letošnjega prvenstva. '— Kljub visoki starosti pa je še vedno telovadil kot 30 letini mladenič, dobival visoke ocene (bradlja- 9.65, drog 9.60, krogi 9.50 itd.) in v končni oceni med Finci zasedel 7. mesto, a nedvomno bi bil med prvimi, če ga ne bi polomil pri obe zn ih vajah na drogu in konju (na drogu je dobil za svojo vajo samo 2.35 točke!). Tako so Švicarji prišli na tekme bolj »pomlajeni« kot Finci in tudi zmagali. Nedeljski popoldanski nastop je samo še potrdil premoč Švicarjev, ki so bili tja vseh orodjih izredno sigurni. Izmed Švicarjev ga je edini polomil Stalder, ki je veljal za favorita, a je imel verjetno ravno za prvenstvo slab dan. Na bradlji je dobil le 7,75, čeprav je na tem orodju najbolj doma. Tudi na krogih m-u ni šlo od rok, z oceno 8.95 je komaj še zadovoljil. Nasprotno pa so imeli Finci večkrat smolo, zlasti na bradlji in konju. Na bradlji so kar po vrsti »kiksali« Aaltonen, Seeste in Viskari, na konju spet Viskari in Seeste, deloma tudi Savolcinen. .Ven- dar bi imel napačno predstavo tisti, ki bi smatral Švicarje za znatno boljše od Fincev. Švicarji so bili le boljši tekmovalci, na vseh orodjih so bili izredno sigurni, polomija je pri njih res redek slučaj. Vendar pa niso v pogledu težkoče, kombinacije in iznajdljivosti prav nič nadkriljevali Fincev, če niso bili slednji v teh ozirih še boljši. Vsekakor pa so bili Fiin-ci ne-nad.kr.iljivi v eleganci in se ne more niti najelegantnejši švicarski telovadec meriti z njimi. V tem pogledu so bili Finci resnično edinstveni, slično kakor pri ženskah Svedinje. Na drogu, v prostčh vajah in v preskokih čez konja so bil sijajni., Ce ne bi imeli na bradlji in konju smole, potem bi šlo Svicacjem resno »za nohte«. Tudi kot pojave so Finci bolj prikupni: skoraj vsi so ivitirih, elegantnih postav (Huh-tanen fin Viskari sta prava atletska tipa), mišice imajo prožne in voljne. Po značaju so neverjetno skromni in vljudni, kar jih dela še bolj simpatične, * Sedaj pa še par besed o organizaciji zaključnih svečanosti in o sodnicah. Nekako ob 18. uri so bile tekme moških v poljubnih vajah končane. Časovno razliko, ki je trajala med zaključkom tekem in proglasitvijo zmagovalcev ter rezultatov, so švicarski organizatorji spretno izkoristili za ekshibicijske nastope najboljših telovadcev in telovadk ter treh najboljših ženskih ekip. ki so dopoldne nastopale v skupinskih vajah. Zatem so bile nagrajene najboljše kantonalne vrste, nato pa razglašeni rezultati zmagovalcev. Prvo mesto so med moškimi zasedli Švicarji, kar je ves stadion sprejel z divjim, večminutnim odobrava-vanje-m. Godba je zaigrala švicarsko himno, nato pa je razgla-ševalec uspehov pozval Fince, da zasedejo drugo mesto na častni tribuni. Spet je občinstvo ploskalo, zato pa je tembolj molčala godba, čeprav jo je vodja ceremoniala pozval, da naj zaigra finsko državno himno. Ne vem, kaj je bilo vzrok tej polomiji, ali ni godba Imela not ali himne ni znala, vsekakor je prizor zapustil zelo neugoden vtis. Ne vem, kako je bilo pri srcu ob tem dogodku Fincem, če je bilo že meni res od sile mučno. Par minut nato se je zgodila nova neprijetnost. Ko je radio pozval Svedinje na častno tribuno, je godba zaigrala himino, ko so Svedinje šele korakale k počastitvi. Ko so prikorakale na mesto, je godba himno ravno odigrala (morala pa bi jo šele začeti). Ob zaključku pa je nastala pri proglašanju zmagovalcev in razdeljevanju spominskih kolajn takšna zmešnjava, da je že pred koncem zaključ-hih svečanosti odšlo najmanj polovico strokovnem pogledu kos svojim nalogam, druge so bile spet pod vplivom političnih in nacionalnih naziramj. Tako je prišlo v soboto popoldne skoraj do javnega škandala, ki so ga povzročile italijanske telovadke. Ker je bila neka njihova' tekmovalka pri preskoku čez konja prenizko ocenjena, so pod vodstvom svojega voditelja zapustile stadion. Po mednarodnih pravilih bi morale biti zaradi tega diskvalificirane, toda sodnice so se prestrašile jav- tretjeplasiraniml Italijankami pa komaj 5(!) točk. Pri moških je stanje sicer znatno slabše, a upoštevati je treba tudi nezgodo Longyke ter nerazpoložen.ie Ku-jundžiča in Jeliča, Četudi nismo dosegli vidnih uspehov, je letošnje prvenstvo jasno pokazalo, da bo treba orodni telovadbi, kot najtežji športni panogi, posvetiti znatmo največjo pozornost kakor doslej. Masovni izbor tekmovalcev, povečana skrb za vrhunske Pogled na del telovadišča Stcutzenmatle, kjer so bile 14. in 15. t. m. borbe tekmovalka izvaja premet z gredi najboljših telovadk na svetu. Nasa Vida Gerbčeva, naša najboljša telovdka, Je v končni oceni zasedla 14. mesto, gledalcev domov, poleg tega pa si Je še priborila drugo mesto na dvovišinski bradlji. Na sliki Druga velika hiba prvenstva so bile naša reprezentantka pri preizkušanjah orodja pred tekmo sodnice, kar je priznaval celo švicar- ski tisk. Nekatere sodnice niso bile v šsn uspeh cele vrste. Zato ni čudim, da sem bil v skrbeh, ko sem zjutraj videl dvakrat ali trikrat, kako se je žoga kotalila po odru in jo je nepazljiva telovadka vsa nervozna skušala hitro ujeti. Toda na tekmi so naša dekleta pokazala, kaj je borbenost in resna vnema, kadar gre za uspeh in prestiž cele vrste in naše države. Niti enkrat niso pogrešile, kritje je bilo vzorno, gibi mehki in dovršeni, niti ena žoga ni za trenutek nesigurno za-kolebala v rokah telovadke — vse je bilo precizno, skladno in dovršeno, da bolje biti ne bi moglo. Orkan navdušenja, ki so ga s svojim izvajanjem sprožile naše predstavnice, je bil več kot zaslužen. Iz radovednosti sem opazoval še ostale telovadke- — Italijanke, Francozinje, Šved linje in Avstrijke. Toda niti ena vrsta ni izvedla vaj tako brezhibno kot naše tekmovalke. Ali se je izmuznila žoga iz rok, ali se je zapletla vrvica za preskoke med noge, ali se je skotalil obroč ‘ali kij po odru — skratka nikjer ni šlo brez napake. Se celo Švedinje, ki so sicer nastopile res z lepo in težko vajo, so ga dvakrat ali trikrat temeljito polomile. Kljub temu so jim sodnice prisodile prvo mesto, našim pa drugo. Res je sicer, da so Svedinje morda bolj ugajale s svojimi dovršenimi postavami in za malenkost boljšo izvedbo, a vsekakor niso bile vaje švedske ekipe nič težje od naših, da ne bi naše telovadke zaslužile prvega mesta, posebno še, če upoštevamo dve ali tri težke napake Svedinj, Naša znana strokov-jakii.ija in avtorica omenjene kompozicije je nedavno v »Našem športu« res upravičeno zapisala, da bi jugoslovanske telovadke morale 'v tej točki zmagati. V nedeljo popoldne so se že ure pred finalnimi tekmami valile reke občinstva proti stadionu. Vročina je bila neznosna, sonce je neumiljeno žgalo. Na tribunah in stojiščih so se drenjali giedalci v razburjeni napetosti — glava pri glavi — zbranih je bilo skoraj 20 tisoč gledalcev. Tekme so se pričele točno ob napovedanem času. Že v soboto je bilo očitno, da bodo Švicarji zmagovalci, kajti samo v atletskih panogah (ki so bile izvedene v petek dopoldne in popoldne) so si osigurali pred Finci šest točk naskoka, katerega so še povečali pri obveznih vajah na vseh orodjih. Sploh so bili Švicarji za tekmo izvrstno pripravljeni. Od »starih« olimpijcev iz Londona so bili navzoči le Stalder Josef, Lehmann Walter, Thalmanm Melchior, Marcel Adatte bi v Londonu sicer tudi moral nastopiti, a mu je to preprečila nenadna nezgoda. Zato pa je sodeloval dva meseca po olimpiadi na dvoboju Švica.: Finska v Helsinkih, kjer je zasedel , mesto. Tako so imeli Švicarji prav za prav v vrsti le tri olimpijce in pet novincev: Adatte, Tschabold Jean, GUnthard Jacob, Ge-bendinger Ernst in mladi, 22 letni Hans Eiigster, ki je osvojil svetovno prvenstvo na bradlji (za obvezno vajo na nega škandala in Italijanke še enkrat pozvale na tekmo. Zaradi tega je bilo treba v preskokih še enkrat oceniti vse ostale telovadke, ki so že bile nastopile, tako da so se preskoki močno zavlekli. S tem so bile najbolj prizadete naše tekmovalke, ki so čakale na vročem soncu skoraj dve uri, preden so prišle na vrsto. * Na svetovnem prvenstvu smo se mnogo naučili, bilo je za nas koristna šola. O tem bo treba še dolgo razpravljati, žar navdušenja, ki ga je v Bazel zanetil med našimi telovadci, ne sme zamreti. Nismo pričakovali prvih mest, zlasti ne pri moških. Naše ženske so bile dobre, pustile so za seboj Avstrijo (ki je bila v Londonu pred nami) ter Poljsko in Belgijo, Ce bi bile sodnice bolj nepristranske in če ne bi imela naša Kočiševa velike smole (padec z gredi in dvovišinske bradlje), bi verjetno naše telovadke zasedle drugo ali vsaj tretje mesto. Kako malo -'o zaostajale za ostalimi, se vidi že iz končnih rezultatov: 1. Švedska 607.500 točk, 2 Francija 598.766 točk, 3. Italija 594,250 točk, 4. Jugoslavija 589.333 točk; torej smo’ za zmagovalkami zaostali le za 17, za telovadce zlasti v pogledu, prehrane (v Švici spije n. pr. vsak tekmovalec po treningu 1 do 1 mleka"!), samostojna in pravilna kadrovska politika, pogosta mednarodna srečanja in sploh kontakt z inozemstvom, vprašanje telovadnic, rekvizitov, vaditeljev itd., vse to so problemi, ki so nam postali v Bazlu še bolj očitni in bo treba pričeti vsakega zase temeljito reševati, če hočemo, da bomo na prihodnjem XIII. svetovnem prvenstvu v Rimu ugotovili: »Prebrodili smo dolgoletno in težko krizo, tudi orodna telovadba gre po poti napredka ter se uvršča po vrednosti med ostale športne panoge.« (Konec prihodnjič) Trener JBertil Astrom Je spet na@«2 nami FILMSKE PREDSTAVE V OBEUNIC1 VITRANCA Vsak večer so v obednici Vitranca filmske predstave. Stihi’ Švedski trener prof. Bertil AstrSm je našim športnikom .znan kot priljubljen smučarski strokovnjak. Preteklo zimo je deloval na Pokljuki, vodil je trening naših 1100 metrov ozkega filma, ki tekačev. Vsi so ga cenili kot izvrstnega pedagoga, ki je _ “ 5' znal najnovejša dognanja v tehniki smučanja pegati v P:'nfZorUje, švf ske>. a™nske ln dru§e .svetovno znane lahko umljivi obliki. Zdaj je spet prišel k nam, povabila atle}e trenln8u tekmovanju. Za nase strokovnjake, ga je Atletska zveza Slovenije, da vodi nadaljevalni tečaj med kat™ 50 nekate^ tehnično izredno razgledani, naših atletskih strokovnjakov, ki so se v ta namen zbrali p°menl Proučevanje teh filmov velik dogodek. Posebnost v Podkoren11 filmov m samo v tem, da analizirajo svetovne rekorde in Poleg obilnih izkušenj iz dežele Gundarja Haegga, da, Prikazujejo tehniko v nazornem počasnem tempu, nam je prinesel tudi serijo atletskih filmov, ki prikazu- Fl)mi 80 tako delani, da se na primer Warmerdam pri jejo švedsko šolo teka, kakor tudi vrsto svetovnih moj. svojem skoku s palico 4./0m ustavi za nekaj sekund sirov v tekih, skokih in metih pri delu. Bertil Astrom zdM prI vbodu pallce’ zdM Y vesi’ zdaJ v Predko ebu ln vodi v Upsali športni institut, zdaj je star 41 let. Tekmo. pato se v,eČkrat ob prehodu cez vljf,ko Prečko. Tako gle. val je v tekih čez zapreke in nekaterih drugih panogah damo tudi sPrinterja Jonsona, srednjeprogasa btranda in atletike, bil je večkrat vodja ameriškega moštva, ko je dru®0- gostovalo v Evropi, k njemu prihajajo radi tudi ameriški Posebno pozornost je zbudil film o Gundarju Haeggu, in ruski športni strokovnjaki. Njegov nastop je dosto_ ° Švedskem gozdnem delavcu iz Jamtlanda, kg je po-janstven, govorica mirna in jasna, v občevanju je iju- stavil deset svetovnih rekordov. Videli smo njegov tre-bezniv in skromen. ning v Valadolen. Njegov korak je dolg in lahkoten, K nam je prišel Bertil Astrom z družino. Ko smo njegovo vadišče. so travniki in gozdovi. Njegova proga sedeli pri prvem skupnem obedu v hotelu Vitranc, smo pričenja kar pri hišici, kjer prebiva, potem se razteza takoj spoznali fiziološko usmerjenega športnega človeka, daleč, daleč po ravnem in se vzpenja v breg vedno vise, Odklonil je juho za otroke in tudi sicer zmanjšal obrok vse do snega, kjer spet hodi in teče, hodi in teče. Tak vsakdanjega obeda, češ: »Zdaj je poletje, zdaj potrebu* 5e Haeggov fartlek: ure in ure trajajoče lahkotno pre-jemo manj kalorij.« Soproga z ljubkima otrokoma se je mikan j e v prirodi. takoj odpeljala na počitnice v Opatijq,,„ profesor pa je Kakor znano, je bil Haegg pozneje diskvalificiran. Za naslednjega dne začel z delom. PET DNI »FAHTLEKA« vsak korak na tekmah so mu plačali švedsko krono, pre. grešil se je proti strogemu amaterskemu paragrafu in . . , ... ... . , . Švedska atletska zveza ga je morala diskvalificirati. Zdaj Atlet:, ki so ze pvi dan pričakovali, da se bodo pod ŽM Haegg v stockholmu, kjer ima trgovino. vodstvom švedskega trenerja izpopolnjevali v specialnih panogah, v metu kopja ali skakanju v višino, so bili malce razočarani. Astrom nas je povedel po tratah v PROF. ASTROM PRIPOVEDUJE Prof. Astrom ni pripovednik, vendar rad odgovarja smeri proti Kranjski gori, kjer smo se ustavili na mehki na vprajanja. Pri kosilu ali. večerji použije razmeroma ZSjmeljl na hoji in teku«, je začel. Ves dopoldan smo hodih in tekli, začeli vek ,e toliko kolikor potrebuje, ne pa kolikor mu prija, smo s pravilno drz<> stopal. V prav kratkih korakih smo Rodom je iz Upsale iz mesta s 66.000 prebivalci. S sta morali postavljati stopala na not, da bi si. tako privzgo- lišča športa all stališča ljudskega zdravja je to mesto jili paralelno držo pri hoji in teku. Celjski tekač Steiner vsekakor zanimivo. V Upsali je 50 ssun 70 športnih je bil takoj navdušen. »Vedno sem čutil, da je tako prav, društev in 3 zimska piavališča. Toda v Upsali so samo pa so me učili drugače,« je pripomnil. tri prodajalne z alkoholnimi pijačami! Sledila je vadba zamaha noge, sodelovanja bokov — _ , ......... , .. ... skratka 'vadba prvin od katerih je odvisna pravilna drža * r...nas pltje. 8 . °.0 m 1 J31-180 n* svobodno. V re-nog pri teku. Prof. Astrom nam je razložil, da sloni st,avzacip fmorate ^estl. scle potem dobi‘a mal° alkoholne švedska šola teka na »fartleku«. Kaj je fartlek? Dobe- pi^aČ6, ®°*elY1 ,prav za ®rav n« smejo piti. Imamo me. sedno pomeni »fart« tempo, »lek« pa Igro, torej igra !ode’ s katerimi je možno natančno ugotoviti, koliko je tempa, igra hitrosti. »Vaša krajina je naravnost idealna sofer .p(\piKo se je Astrom pozimi vračal iz Jugosla. za šolo teka«, se je navduševal sicer zdržani švedski tre. Xl,,e’ Je im_f1 5 seboj nekaj steklenic dobrega vina. »Ampak ner, ko se je razgledal po ravnih in valovitih tratah, ki dra§° -le to vino! Na svedski meji so mi ga vzeli, smo jih poznali doslej le kot priljubljena smučišča za pYtem S0m moral ptočati * vlno 1 carino na uvoz.« začetnike žganje na Švedskem m v prosti prodaji, dobiš ga samo Prvih pet dni smo se urili samo v lahkotnem teku, na nakaznico-v variacijah teka, v športni hoji, teku čez zapreke ln Na vprašanje, če so švedski športniki kadilci, je de-predajah štafetne palice. Tekači na dolge in srednje proge J- ■*> da ie kadilcev prav malo, pač pa nekateri njuhajo, so uživali, mi pa smo se trudili in potili. Pol za šalo, Zelo visoko ceni Astrom finsko sauno. Sam hodi pozimi pol za res, nam je citiral profesor že prvo popoldne znani P° petkrat tedensko v sauno. Tudi sicer so saune pri-Churchilov stavek iz vojnih časov: »Ne morem vam ob- ljubljene, saj jih je na Švedskem okrog 30.000. Planinstvo ljubiti veselja, pač pa samo kri, znoj in solze. Hočem Pfi njih ni posebno razvito, ker so gore večinoma zelo reči: Veliko znoja in bolečin v mišičju.« oddaljene od železnic. Cesto moraš tri dni hoditi, da prt- Nekoč je dal atletom nalogo, naj" se pol ure vadijo e bilo 71. Smole Franjo Ali je Enotnost dosegla PREDVOJNI NIVO V PLAVANJU Pretekli ponedeljek in torek smo bpazovali na Centralnem ljudskem ko. pališču prvo letošnjo večjo plavalno tekmo PK Enotnosti. Ko so gledalci po dvovečernem sporedu odhajali domov, so se pričele zanimive debate o kvalitetnem stanju Enotnosti v prime, ri s predvojno EK Ilirijo. Mnenja so bila deljena; prvi so trdili, da je Enotnost napredovala, drugi so zopet utemeljevali, da kvalitetno stanje v P K Enotnosti zaostaja za predvojno SK Ilirijo. Poglejmo malo podrobneje, katera mnenja so pravilna. Brez dvoma je, če gledamo celoten plavalni šport v Jugoslaviji, zlasti pa napredek najboljših hrvatskih klubov, lahko ugoto. vimo. da nismo šli s takim tempom naprej kot n. pr. Primorje z Reke, Jug z Dubrovnika ali Mladost z Zagreba. Toda nam ne gre za ta relativni napredek ali nazadovanje, temveč hočemo stvarno primerjati kvali. tetno stanje predvojnih ljubljanskih plavalcev z današnjim. Za konkretno primerjavo nam bo služil pravkar izveden dvoboj med Enotnostjo in Primorjem, ki ga bomo primerjali s tekmo, ki je bita nekako pred 10 leti v Ljubljani med Ilirijo in sušaško Viktorijo, katero je nasledilo današnje Primorje. Mimogrede lahko še omenimo, da sta bila leta 1940. Ilirija kot tudi Viktorija na višku svojega predvojnega razvoja ter bo tako ta primerjava še toliko bolj zanimiva. Ta tekma se je končala z rezultatom 57:52 v korist Ilirije, s čimer so L jubljančani osvojili ligaško prvenstvo. Vzemimo rezultate plavalcev Enotnosti s pravkar odigrane tekme in poglejmo, kako bi se Enotnost »na papirju« borila s predvojno Viktorijo v okviru lige z leta 1940. 409 m prosto moški: 1940 1950 5:22.8 Viktorija 5:18,0 Mance (R) 5:24,6 Viktorija 5:18,5 Hafner (E) 5:27,8 Ilirija 5:37.1 Kordič (P) 5:37,4 Ilirija 5:50,2 Špan (E) Hafner je s svojim rezultatom na 400 m prosto dokazal, da je brez dvoma boljši od naših predvojnih plavalcev. Njegov rezultat za težak ljubljanski bazen priča, da so njegovi uspehi na dolgih progah mnogo pomembnejši kot na kratkih progah. Njegova telesna konstitucija, slog plavanja so izrazite karakteristike dolgoprogaša ter bi se moral tudi v tem pravcu usmeriti njegov nadaljnji razvoj. Drugi reprezentant močno zaostaja za drugim članom iz leta 1940. 100 m prosto ženske: 1940 1950 1:14.3 t 1:14,4 Loparič (P) 1:19,7 V 1:16,7 Grkinič (P) 1:21.0 J 1:31.1 Dolenc (E) 1:23,1 V 1:33,2 Medved (E) Loparičeva in Grkiničeva sta obenem tudi najboljši šprinterki v državi. Enotnost resda ni postavila na tej progi svojih najboljših ^tekmovalk vendar tudi Pelanova in Juvančičeva v ljubljanskem bazenu še niso zabeležile rezultatov pod 1:20.0. 109 m hrbtno moški: 1940 ’ 1950 1:15.6 J 1:13,2 Finci (P) 1:16,6 T 1:15,2 Pelan (E) 1:16,6 V 1:21,4 Sojič (P) 1:19,6 V 1:25,3 Linder (E) Pelan je popolnoma enakovredno zamenja.! Pelhana, ki je bil pred vojno najboljši hrbtni plavalec Ilirije. Tudi na tej progi drugi predstavnik Enotnosti močno zaostaja za drugim plavalcem Ilirije na tej progi. 200 m prsne* ženske: 1940 1950 3:24,9 V 3:13.8 Kuhar (E) 3:31.8 T 3:17,9 Lavrenčič (P) 3:46.9 T 3:26,4 Jesenovec (E) B:ož,8 V 3:33,0 Volčič (P) Na prsni progi so naši plavalci v primeri s predvojnimi rezultati najbolj napredovali. Rezultat Kuharjeve je za 7 sekund boljši od predvojnega državnega rekorda. Upoštevati moramo, da ima danes Enotnost pet plavalk (Kuhe r Jamnik, Jesenovec,Elhofer.Kunc), ki plavajo na 100 m prsno pod 1:40,0, medtem ko so bile pred vojno le dve. 109 m prosto moški: 200 m prsno moški: 1940 1950 2.48,5 T 2:50,8 Cerer (E) 3:01.5 V 2:57,6 Ouadranti (P) 3:01,9 V 3:04,4 Šiftar (E) 3:17.7 J 3:09,0 Filičič (P) Cerer je letos zelo pozno začel s svo. jimi pripravami za evropsko prvenstvo. Toda že v prvih startih je dokazal, da Sl&vemsM veslači na državnem prvenstvu bo kmalu prišel v svojo polno formo. V moštvu Enotnosti sta zelo dobra j na šprinterja Žvokelj in Sovre, ki ne dosezata ustrezajočih olimpijski 200 m progi. prs-pa časov na 4X100 m prosto ženske: 1940 1950 5:25,9 I 5:17.5 'P, 5:33.4 V 5:49.4 E Neizenačenost moštva Enotnosti je prišla zlasti do izraza v štafetah, kjer ie Enotnost izgubila tri od štirih štafet, ki so bile na sporedu. Odlična ekipa Primorja je dosegla nov društveni državni rekord. 4X200 m crawl moški: 1940 1950 9:46.4 V 10:01,2 P, 9:51.4 I 10:24.4 ,'E. Tudi v cratvl štafeti so plavalci Ilirije pred 10 leti dosezali mnogo boljše čase kot današnje moštvo Enotnosti. Ce bi sedaj točkovali ta »papirnati dvoboj« med predvojno Viktorijo in Enotnostjo, bi videli, da izgubi Enotnost z rezultatom 49:60. Kljub temu pa bi Enotnost v poedinih točkah osvojila 5 prvih mest, medtem ko jih je Ilirija le 4. Iz tega lahko sklepamo, da so slabe strani Enotnosti v neizenačenem moštvu, kjer izstopajo nekateri zelo dobri poedinci, da pa manjkajo v klubu tistim vrhovom1 vsaj do neke mere enakovredni tovariši. Da je temu res tako. pričajo močno izgubljene štafete, v katerih se jasno kaže dobra ali slaba stran celotnega moštva in ne ■posameznikov. Enotnost danes prav gotovo razpolaga z mnogo več mladega kadra, kot ga jP imela predvojna Ilirija. Skrb PK Enotnosti bi bila predvsem, da ta kadei člmprei usposobi, da bo lahko zadelal vrzeli, ki se v moštvu Enotnosti občutno poznajo na kvalitetnih tekmah. ko je treba pokazati ek'no kot celoto. P. M. Letošnja veslaška sezona se približuje višku. Prejšnjo nedeljo Je bilo v Beogradu državno prvenstvo za veslače II. razreda, za ženske in mladince. Prvenstvo je pokazalo, da so se vsi klubi borili z veliko zagrizenostjo in da so bile njihove sile precej izenačene. V mnogih disciplinah so prihajali čolni na cilj z razlikami komaj nekaj sekund. V kategoriji mladincev je osvojila prvo mesto Slo-boda iz Zagreba s 320 točkami, drugo mesto je zasedel Dinamo iz Pančeva s 150 točkami, tretje pa Jadran z Reke s 140 točkami. Med ženskami so zmagale veslačice iz Vukovara s 150 točkami, drugo in tretje mesto si delita Crvena zvezda in Ikarus iz Zemuna, vsak po 100 točk. Prvenstva v Beogradu se je udeležil tudi veslaški klub Savica iz Ljubljane in sicer v šestih disciplinah. Savica je to pot odnesla le 30 točk. Oglejmo sl malo uspehe in pogoje po. edinih klubov in še Savico posebej. Prvi vtis nam pove, da v kategoriji mladincev in pri ženskah vodijo rečni klubi in da se celo najmočnejša kluba v državi: Mladost iz Zagreba in Crvene zvezde iz Beograda nista po- Prihodnjo nedeljo bo blejsko jezero spet prizorišče velikih veslaških tekem 1950 1:05,3 Pelhan (E) 1:05,4 Finci (P) 1:05,6 Hafner (E) 1:05,8 Mance (P) 1940 1:03,3 V 1:03.3 T 1:03.3 T 1:03,7 V Na sprinterskih progah Enotnost najbolj boluje. Inž. Pelhan zaradi službene preobremenjenosti neredno trenira ter so njegovi rezultati le se plod stare rutine in talenta. Hafner je zaradi pomanjkanja špnnter.iev prisiljen, da tekmuje tudi na najkrajši progi. ICO m hrbtno ženske: 1940 ilioj $ iiS?$ ^ 1950 1:27,1 Pelan (E) 1:35.0 •Spicijerič " 1:36,8 Rosandič (P) ... ___________ (P) 1:40,2 Kavšek (E) Kolikor je Pelanova boljša od prve predvojne predstavnice, toliko je Kav. škova slabša od druge tekmovalke Ilirije. Pelanova polagoma.zopet prihaja v dobro formo, ki jo je dosegla ze lani. V lanskoletni številki Poleta je bila objavljena skica fizkultumega doma TD Tolmin. Načrt za ta dom je napravil arh. Kuglič; dom naj bi bil eden najmodernejših telovadnih domov v Jugoslaviji in dograjen v le. tošnjem letu. Potem pa o tem domu v časopisju »vse tiho je bilo«. Res je sicer, da se o vsem dosedanjem fiz-kultumem delu v Tolminu prav malo bere v časopisih, iz česar bi se sklepalo, da v tem kraju' ni nobene fiz-kultume dejavnosti, ter da je radi tega zaspalo tudi vprašanje dograditve telovadnega doma. V zvezi z gradnjo doma samega naj bi naša športna javnost izvedela naslednje. Ko so prišli načrti za ta dom iz Ljubljane, poslal jih je gradbeni odbor FZS, je vodstvo telovadnega društva te predložilo skupno s prošnjo za gradbeno dovoljenje odseku za gradnje pri okrajnem ljudskem odboru. Ta pa je zadevo odstopil poverjeništvu za gradnje pri OBLO v Postojni. Meseci so potekali, v Tolmin sta že prišla tov. ing. Bloudek in geom. Černe, ki sta prostor za telovadni dom zakoličila, iz opekam so pripeljali opeke, toda odobreni a za gradnjo še ni bilo. Vodstvo društva je posredovalo v Postojni, ne samo enkrat temveč mnogokrat a vselej brez uspeha. Končno pa je zastopnik društva le dobil v Postojni ustno obvestilo, da načrt za ta dom ne more biti odbren, .češ, da je prerazkošen, ker predvideva preveč prostorov za prhe; da fasada, ki je v načrtu zelo Impozantna ni prikladna za Tolmin, da streha ne ustreza (pa čeprav smo obvestili poverjeništvo, da bo načrt za streho rekonstruiran), kratko rečeno, par mesecev je trajalo, da smo izvedeli to, da načrt ni odobren in da ga je poverjeništvo poslalo v Ljubljano. Od tedaj dalje pa smo sled za načrtom izgubili. — Verjetno pa se je misel na gradnjo telovadnega doma v Tolminu izgubila tudi kje drugje, kajti v predzadnji številki Poleta nisem v članku »Fiz. kulturniki na športna igrišča« v spisku o gradnjah zasledil niti besede o gradnji telovadnega doma ali pa športnega prostora v Tolminu. Morda bo pa javnost zanimalo še naslednje. — Do leta 1945. je bilo v Tolminu nogometno igrišče, ki pa so ga v tem letu preorali za njivo, ker leži svet v bližini takratne kmetijske šole, sedaj stavbe podjetja Mlekosir. Predlansko leto se je športnikom posrečilo dobiti to zemljišče zopet v posest. Toda, ko so že izvršili precejšnje število udarniških ur pri planiranju, celo buldožer je prišel iz Nove Gorice, je predesdnik OLO dal na tem prostoru postaviti provizorij za pisarne. Pa sta kasneje prišla v Tol. min še tov. ing. Bloudek in geom. Čeme, ki sta končno našla primeren prostor za športno igrišče, na že planiranem prostoru pa, kjer stoji sedaj ob kraju provizorij, pa naj bi bil telovadni dom. Načrt za športno igrišče je bil že izdelan, potrebno je bilo samo odkupiti zemljišče od. privatnih posestnikov. Pogajanja za to so se vršila vse leto, ko se je dosegel sporazum pa ni bilo denarja. Oblastni odbor sindikatov je sicer planiral za gradnjo telovadnega doma v Tolminu v letošnjem letu 500.000 din, ker pa se ta ne gradi, niso hoteli prenesti te vsote za odkup zemljišča za športno igrišče v Tolminu, pač pa so ta denar nakazali za isti namen, t. j. za športno igrišče v Ilirsko Bistrico. In tako nimamo v Tolminu ne telovadnega doma ne športnega igrišča. Prostor, kjer že pet let igrajo nogomet je slabši kot cesta in celo življenjsko nevaren, ker štrlijo robovi skal iz tal, kar pa se ne da odpra. viti. Za telovadbo ni dovolj velikega zaprtega prostora, (bil bi, pa ga je stanovanjska komisija okraja nakazala mestnim podjetjem za mehanično delavnico), edino kar imamo za telo- orodja, ki smo ga letos dobili. Ni ču. da torej, če se tisti, ki so bili organizatorji fizkuiture v Tolminu postali malodušni in prepustili fizkulturo svo-ji usodi. V tel ih do 1948 je bilo fiz. kulturno delovanje zelo živahno, saj so si mlade atletinje Tolmina na republiškem mladinskem prvenstvu priborile tri prva mesta. (Uršičeva, ki je sedaj pri Enotnosti je izšla iz teh vrst), nogometaši so uspešno tekmo, vali v okrožnem prvenstvu, okrajni telovadni nastop in pa razna druga tekmovanja so pričala o delu v Tol. minu. Vse to pa počasi zamira, povsem naravno, ker manjka fizkultur. nih ojektov za katere se borimo že pet let. — Morda bi pri tem veljalo še omeniti, da imamo v Tolminu učiteljišče, nižjo gimnazijo, da je sedež okraja z velikim številom nameščencev in nameščenik, skupno nad pet sto mladincev — a kje so športni1 pro. stori! Morda pa se bo kdo izmed merodajnih zopet spomnil na Tolmin in vnesel v gradbeni program pri gradbenem servisu tudi telovadni dom in športno igrišče. Bojan Sevnik vadbo v zimskem času je nekaj f0' 'lepe in hitre igre Namiznoteniški igralci »SSD Rudar« iz Idrije so povabili v bos te na prijateljski . dvoboj ekipo »SSD Mladost« iz Ajdovščine. Domača mladinska ekipa je podlegla 6:4. moštvo je Da zmagalo 7:3. V mladinskem dvoboju se je za SSD Rudar posebno odlikoval tovariš Ruknik. za »SSD Mladost« pa tovariš Savo Slokar. Idrijčani so nadkrilievail gost*, v preciznem igranju, zato so za. služeno zmagali s končnim številom točk 9:7. * V povratni nogometni tekmi za go-riško oblastno prvenstvo sta se pomerili reprezentanci dveh mest. Tek. ma je potekala ves čas v premoči gostov, katere pa kljub temu, da so imeli več prilik, niso znali realizirati. Proti vsakemu pričakovanju se je tokrat. slabo odrezal tov. Lemut. Proti koncu igre pošlje desno krilo »SSD Rudar« po streljanju 11 metrovke žogo v desni kot. Rezultat 1:0 za »Rudarja« ni prepričljiv, ker so gostje čas nadkriiievali in pokazali obi. sebno uveljavila. Opaziti pa je bilo, da razpolagajo večji klubi v državi s precejšnjim kadrom veslačev in da zaradi tega lahko izberejo za prvenstvo res fizično najkrepkejše, ki vzdržijo tekmovalni napor do cilja. Slovenski veslači so bili že fizično precej šibkejši v primeri z ostalimi. Poleg tega so prišli na prvenstvo brez čolnov, ker sami ne razpolagajo z enakovrednimi tekmovalnimi čolni. Mladinci Savice so na primer v predtekmovanju po dveh urah iskanja tik pred startom dobili čoln. prvovrstne kakovosti. Čeprav torej niso bili prav nič navajeni na posebnosti tega izredno občutljivega čolna, so vodili celo progo do cilja in šele zadnjih 10 metrov so jih nekateri prehiteli za pičle fnetre. Vsekakor so pokazali hvalevredno športno borbenost in tekmovalno zagrizenost. Veslačice Savice so dobile po žrebu star, skoro ne ra. ben čoln, ki je puščal vodo in imel še razne druge pomanjkljivosti, kar je seveda vplivalo na njihovo duševno razpoloženje in jasno tudi na uspeh. Posebno zanimiv primer vrste pa lahko opazujemo pri četvercu drugega razreda Savice, ki je na predtekmovanju dosegel v dobrem čolnu na progi 1500 m prav dober čas 5.41.2, na tekmovanju pa je v slabem čolnu potreboval za isto progo celih 7.21 sekund. Razlika znaša torej kar 100 sekund, oziroma 33 °/i slabši rezultat. Čeprav moramo upoštevati slabše vremenske pogoje v finalnem tekmovanju (burja, valovita voda), vendar se nam z Vio jasnostjo pokaže dominanten vpliv kvalitete tekmovalnega čolna. V tem oziru torej jasno vidimo, da ne smemo primerjati pri veslaških tekmovanjih samo suhe časovne rezultate, ampak moramo vedno upoštevati tudi kvaliteto čolna, v katerem je posamezna ekipa tekmovala. Lahkoatlet, plavalec itd. lahko pokažeta kaj znata samo s svojimi oseb. rtimi sposobnostmi. Veslač pa je v največji meri odvisen tudi od vrste, izdelave in starosti čolna. Pri tem se lahko mnogokrat popolnoma skrije njegova kondicija, dispozicija, trening in ostalo. Vse te stvari nam glasno pričajo, da ne smemo pričakovati od Savice nobenega večjega uspeha, dokler ne bo dobila vsaj en moderen, sodobni temovalni čoln. Veslači Savice prav resno trenirajo po nekaj ur zjutraj in zvečer, študirajo in izpopolnjujejo detajle sloga in se požrtvovalno pripravljajo na vsako prvenstvo. Na vsakem prvenstvu pa obvisijo na zadnjih mestih, ker se vedno znova nahajajo pred isto oviro: zastareli ali izposojeni, večinoma slabo uporabni čolni. Vsakdo bo razumel, da ta okolnost v precejšnji meri tudi psihološko vpliva na razpoloženje in nezaupanje v zmago pri slovenskih tekmovalcih. Absolutno nujno je torej, da se najde kakršnakoli možnost za nabavo sodobnega tekmovalnega čolna, v katerem bo Savica šele lahko pokazala uspehe svojih . naporov in treninga in svojo skrb za dvig kvalitete slovenskega veslanja. Toda tudi tedaj bo treba upoštevati, da imajo ostali jugoslovanski klubi precej številnejši kader in torej tudi večjo izbiro, razen tega pa tudi večdesetletno tradicijo. Prihodnjo sredo in četrtek, to je dne 2. in 3. avgusta bo veslaško prvenstvo Jugoslavije za tekmovalce prvega in zveznega razreda. V sredo bodo na. stopili tekmovalci prvega razreda, v četrtek pa veslači zveznega razreda. Vodstvo tekmovanja je upoštevalo izkušnje z nedavne mednarodne regate in je skrčilo obseg tekmovanja na sedem disciplin, ki se bodo razvijale v kratkih presledkih po 20 minut, od 16. ure dalje. Tekmovalna proga poteka tudi sedaj s startom v Zaki in s ciljem pred hotelom Jezero. Tekmovanje bo brez dvoma zanimivo, ker se bodo pomerili vrhunski veslači Jugoslavije. Savica iz Ljubljane nastopi prvi dan prvenstva v dveh disciplinah: double Scull in četverec s krmarjem. Prav tako opozarjamo vse ljubitelje veslaškega športa, da bo prihodnjo nedeljo dne 6. avgusta prav tako na Bledu- rekordna veslaška regata, pri kateri bodo sodelovale poleg najboljših jugoslovanskih posadk tudi izbrane avstrijske in belgijske ekipe. Za to mednarodno tekmovanje je Putrih pripravil posebne vlake z običajnim popustom; in sicer: iz Ljubljane, Maribora in Zagreba. Prof. Hrovat Nekaj o plavalnem športu v Guštaju Plavalni šport je v Guštanju zelo priljubljen. Nedaleč iz Guštonia, ob poti proti Kotljam, leži v prijazni globeli kopališče SSD Fužinar iz Gušta-nia. Kopališče je vzorno urejeno, snažno, predvsem pa oskrbovano s snažno vodo, ki jo dovaja izpod Urš. Lie majhna in zelo bistra rečica Suha. Plavalna sekcija sl v polni meri prizadeva nuditi slehernemu delovnemu človeku tukajšnje železarne, kakor tudi ostalim obiskovalcem, prijeten oddih v vročih poletnih dneh. Od osvoboditve pa do danes se ie v kopališču v mnogem in v marsičem izboljšalo. Predvsem je treba omeniti delovanje plavalne sekcije, ki šteje 36 aktivnih članov. Pod vodstvom načelnika Wlodyga je sekcija od osvoboditve pa do danes žela mnogo uspehov. Z rednimi treningi, katerim je skoraj vedno prisostvovala večina članov sekcije, so se izkristalizirali posamezniki ter pokazali viden napredek. Seveda je to šele skromen začetek, povezan s trudom in požrtvovalnostjo posameznikov, a vendar je iz celotnega deia razvidno, da je sekcija na pravilni poti. Kader, ki ga vzgaja plavalna sekcija, nam je porok, da bomo tudi v Guštaniu imeli dobre pla. vač^ ki bodo v stanju č.astno zastopati guštanjskd plavalni šport v dru. g ih bazenih. Preteklo nedeljo je domači Fužinar izvedel dan plavanja. Povabil ie pla-vače Poleta. Mežice, Slovenjskih Konjic in Slovenj Gradca, Zal. odzvali so se samo Slovenjgradčani/ Verjetno ie, da ostali niso prišli zaradi slabega vremena, ki je bilo pred nedeljo. Na prireditev je prišlo izredno mnogo gledalcev, kar ie ponoven dokaz, kako je priljubljen plavalni šport. — Nastopili so pionirji, mladinci, člani in članice ter so dosegli prav dobre uspehe. Kamnik Franci Ljubljana, 26. julija. Jugoslovanska atletska reprezentanca se je vrnila z Dunaja z novo veliko mednarodno zmago. V dneh 22. in 23. julija t. 1. je v povratnem dvoboju z atleti Avstrije ponovno zmagala in si z razmerjem točk 123:73 priborila celo 5 točk več kot lani v Zagrebu (125:76). Poleg državnega prvenstva FLRJ, ki bo te dni v Zagrebu, je bilo srečanje z Avstrijci zadnja, resna preizkušnja pred odhodom na evropski šampiona t v Bruxellesu. Avstrijski tisk je že več dni pred našim prihodom na Dunaj pisal o naših atletih le pohvalno in so mnogi listi kot na primer »Wiener Kurier«, »Neues Oesterreich«, »VVelt. presse« itd. odkrito pisali, da se proti tekmovalcem svetovnega! (Gubijan, Segedin) in evropskega razreda (Žerjal, Sarčevič, Mihalič itd.), sedanja avstrijska reprezentanca prav gotovo ne bo mogla boriti za zmago, pač pa predvsem na časten rezultat. Avstrijska atletska zveza (O. L. V.) je bila pred dvojno nalogo: čim dostojneje vrniti lanski prvi obisk njihovega moštva v Zagrebu in privabiti čim večje število gledalcev. Oboje je bilo, kot smo tudi opazili, problem zase.« — OLV živi izključno od svojih lastnih sredstev, skoro brez vsake podpore države. Poleg tega je treba upo. števau da je Dunaj kot Avstrija še vedno zaseden od tujih čet, katerih vodstva so si zagotovila skoro vse. še neporušene hotele, predvsem seveda najlepše med njimi. Nas so namstili v III. okraju Blat-tgasse t). v takozv. Športnem hotelu, ki je v lasti ln upravi avstrijske zveze športov in je zato uporabljen od vseh športnih zvez. V Isti zgradbi je tudi Preskrbljeno za hrano v lastni kuhinji. Primerjava z lansko postrežbo naših gostov v Esplanaau je imela tole nerodno ostrino: Z ozirom na razumljivo stališče, ki ga zavzema naša Ijud. Izpod peresa našege posebnega dopisnika: Nekaj podrobnosti o atletskem dvoboju Jugoslavija:Avstrija ska oblast do fizkuiture, ki jo z vsemi silami podpira in dviga, ni bilo nič čudnega, če smo mi postregli bolje, tako s spanjem kot s hrano in je bilo našim vljudnim gostiteljem zato nekoliko neprijetno, ko so takoj ob našem prihodu ob razmeščanju opazili nezadovoljstvo pri delu naših tekmovalcev, ki zadnje čase veliko potujejo in so glede oskrbe že nekoliko razvajeni. — Pojasnjevali so nam, da bi nas mogli razmestiti v več, medseboj pri. lično oddaljenih hotelov, pa ni mnogo zaleglo, posebej še, ker so isti dan prihajali na mednarodni telovadni kongres številne tuje delegacije, — največ ženske predstavnice, kot na primr Finsk, Švedske, Belgije, Franclje itd. — pa so jih vseeno še nekako stisnili v nekaj sob, medtem ko je pretežna skupina naših tekmovalcev spala v večjem skupnem prostoru. Pojasnili so nam tudi to, da so delegacije kvečjemu 3—4 članske in iz toliko različnih držav, da jih že zato niso mogli natrpati v isti skupni prostor — toda tudi tega zopet našim ni bilo mogoče raztolmačiti. Potovali smo udobno — v posebnem rezerviranem pulmanu I. in II. razreda, toda... Pričelo se je v četrtek 20. julija, ko naj bi odšli, pravzaprav že preje — s potnimi listi. Ti so menda pri vseh številnih nastopih naših športnikov v tujini že kar kronično vprašanje zase, saj bi bil čudež, če bi s? dosti pravočasno dobivali. Vse je šlo tipično kam. panjsko, prav do ure tik pred odhodom in smo imeli srečo naR veliko uvidevnostjo naših oblasti, da smo jih pri takih pogojih vendarle še dobili, zato so tudi rekli odločno, da je to bilo res zadnjikrat. Upajmo, da za Belgijo ne bo vsega tega nepotrebnega »živcare-renja«. — Rečeno je bilo — v četrtek odpotujemo. Velja. V Zidanem mostu zaman čakamo »Beograjčana« — 120 minut zamude, — V Celju nas čaka del reprezentance, nekaj tovarišev še v Mariboru, nekaj nas je iz Ljubljane. Ne pomaga nič drugega — brzega pustimo brez nas dalje, mi pa čez 2 uri za njim s potniškim do naše meje. Tam nas potegne preko — samo naš pulman — posebna avstrijska lokomotiva do Spielfelda. Novo čakanje, telefonski pogovori z Grazem, kombinacije — ostati v Grazu, prenočiti, zjutraj dalje, ali vso noč cincati s potniškim itd. — Hitro sestanek reprezentance: »Drugo, vi, stvar je na torne...« Odločeno — potujemo makar vso noč — ob 6. uri smo na cilju. — Tam nas sprejmejo predstavniki OLV inž. Glaser, dalje 73 letni bivši maratonski evropski prvak Kwieton, vodja ženske reprezentance Avstrije Weigl, ki ga že nekateri poznajo in — verjetno med njimi tudi kak zakjmufliran novinar. Naslednje jutro čltamo v »Neues Oesterreich« duhovit, tipično dunajsko šaljiv članek z velikim napisom Jugoslovanski atleti so privedli s seboj 91 letno prababico Pa ni potegavščina — saj je bilo res. Kako pa? Dober športni prijatelj našega 5 kilometraša Ceraia je po dolgih predpripravah in prošnjah uspel Cera-ju naprtiti za to priložnost posebno breme. Njegova res 91 letna prababica, že močno naglušena gospa, rodom Du. najčanka, poljskega rodu, ki ima vnuke in pravnuke raztresene vsepovsod pa tudi v Zagrebu, si je želela iti, kakor je sama pripovedovala še v vlaku, ko se je vozila z nami na Du. naj umret »ker je Bog pozabil nanjo«. Dunajski novinar je n%>ravii duhovito reklamo, ko pravi »morda so pa naši gostie hoteli nuditi pomoč avstrijski reprezentanci, da ne bodo tako brez izgleda na zmago? Pomislite —to ni kar tako: »tekmovalka« je res že v le. tih, pa je vseeno zdržala tempo z rekorderjem Ccrajem, — saj je prispela istočasno z njim na cilj.« Vozimo se v tramvaju, slišijo in vidijo, da smo z juga. Pa nas ponekgteri sprevodnik vpraša, kje imamo našo »urgrossmutter«. Pri sprejemu pri županu Dunaja dr. Kornerju nas vpraša kmalu po ofL cielnem delu sprejema, kje smo pustili našo prababico. Inž. Magušar mu mora v imenu vodstva predstaviti »vsaj Ce* raja«, če že ne nje same. Vseeno je bilo videti, da tudi ta svojetrstna re. klama, niti poudarjanje visoke kvali. tete naših tekmovalcev, niso mogli pritegniti več kakor 1500 odnosno 1000 gledalcev oba dneva na WAC v Fratru, kjer smo tekmovali. V neposredni bližini, na stadionu so bile na atletskem tekališču motorne dirke, sicer pa nogometne, (morda je slično kakor z našim stadionom v Ljubljani?) — na dru. gem* bližnjem prostoru konjske dirke, vsepovsod z znanimi »Toto« stavami za zmage, poleg tega pa še znatna vročina, ki so jo tisoči Dunajčanov hladili raje v Donavi. Tekmovanje samo je potekalo v vid. ni premoči naših tekmovalcev, so pa vseeno domači v več točkah zelo ugod. no iznenadili, ali boljše rečeno naši neugodno odpovedali, kot n. pr. Žerjal, ki ga je dr. Tunner v disku »nesel« za skoraj poldrugi meter. Zapreke 110 in 400 m je pobral za avstrijske tekmovalce njihov dr. Fritz, prav tako so troskok in višina ter daljina pripadli domačinom in je prav pri daljavi šlo ves čas dobesedno za centimeter med Wlirthom in Brnadom, kakor tudi med Lechnerjem in Miličevičem, Vse druge zmage so pobrali naši, razen v kopju bi je verjetno ne, če ne bi avstrijski rekorder dr. Pcktor moral sedeti na tribuni z nogo v mavcu. Zanimivo je koliko akademskih na. slovov smo opazili pri avstrijskih tekmovalcih in tudi sodnikih. Izgleda, da je vseeno atletika tam gori še vedno bolj domena teh krog .v in ne širokih delavskih množic. V celoti smo za izkupiček poleg zelo lepe zmage odnesli s seboj tudi ‘nov za en centimeter zboljšan državni rekord mladega Milakova v skoku ob palici. Mnogi ljubitelji atletike so bili morda razočarani, da niso bili vsi rezultati bleščeči in da ni »padlo« več rekordov. Izgleda, da bo potrebno tudi v tej smeri vzgajati naše ljudi, da ni rekord vse in da tekmovanje, kjer ne padajo novi rekordi nj več zanimivo. Izgleda, da pozabljamo pri sedanji kva-litett naše atletike, da je bistvene važnosti njen viden in' visok dvig v evropskem merilu, ter da moramo gledati tekme sedaj tudi doma visoke kva. iltete, ki so lepe in zanimive, tudi brez stalnih novih rekordov. Res je bila na Dunaju vrsta objek. tivnih razlogov za »opravičevanje« rezu! toto v, ki smo jih pričakovali. Vsekakor je vročina odločujoče vplivala r.a uspehe posameznikov, dalje je bila proga trda, slabo odmetišče za kladivo in obolenja nekaterih naših najboljših atletov. Se beseda na splošno o ponašanju gostiteljev do nas in nas do njih. Gostitelji so že po tradiciji svojega mesta vljudni, pozorni in prijazni. Po. glejte zadnjega prometnega stražnika na Dunaju in njegov vljuden nastop. Zato ni bilo ves čas in ob vsaki pri. ložnosti na mestu, da se je z naših vrst, pa čeprav v našem jeziku, culo razno prigovarjanje in neumestno besedičenje, kar tudi tujec hitro opazi, čeprav ne razume jezika. Sprejem na našem poslaništvu, re. ' kordno »počiščenje« servirane mize, pitje gostega malinovca, nerodno spraševanje pri banketu, precejšnje neznanje zgodovine, ki se je pokazalo pri krožnem ogledu Dunaja, (Beethoven, Mozart, Schubert, Hajndl itd.) in še vrsta drobnih, morda za nekoga ne-važnih stvari, pa nehote pokažejo še drugo stran enostranske bleščeče medalje. Morda ne bo odveč vselej pred takšnimi važnimi nastopi predhodno seznaniti tekmovalce z osnovnimi pogle. di na kulturo, zgodovino, gospodarstvo in splošno življenje onega naroda, ka. mor se bo še šlo v goste. Prav gotovo bodo na ta način naše športne zmage v Inozemstvu še mnogo lepše. inž. Maks Magušar Stran y Pred deveto šahovsko olimpiddo tv Dubrovniku Našo dr. Trifunovič, Bligorič, Pirc, državo bodo zastopali Bate, Vidmar mi. ii Puc Po kongresu- Mednarodne šahovske zveze (PIDE), ki je odločil dati šahovski zvezi Jugoslavije tri organizirane olimpijade vso podporo, so se prijavile še nekatere reprezentance. Svojo udeležbo so zagotovile tele države: 1. ZDA, 2. Holandija, 3. Argentina, 4. Italija, 5. Francija,, 6. Avstrija, 7. Finska, 8. Norveška, 9. Belgija, 10. Danska, 11. Švica, 12. Zahodna Nemčija, 13. Izrael, 14. Urugvaj, 15. Peru, 16. Čile, 17. Meksiko, 18. Grčija. K temu številu je prišteti še reprezentanco FLRJ. Reprezentanca v ZDA v sestavu Re-sewsky, Horowitz, Bisguier, Evans z dvemi rezervami prispe v Jugoslavijo okoli 7. avgusta z motorno ladjo Makedonijo. Ostale reprezentance bodo dopotovale v Jugoslavijo med 12. in 18. avgustom. Od tega bo večji del potoval skozi Ljubljano v Zagreb in od-tam z letalom v Dubrovnik. Verjetno je, da se bo ameriška reprezentanca začasno ustavila na Bledu. Na olimpijadi leta 1947 v Londonu je zmagala Madžarska. Ravno tako leta 1948 v Haagu. V 1. 1930 Poljska v Hamburgu in leta 1931 ZDA v Pragi. Leta 1933 so zmagale ZDA v Folke-stonu in prav tako leta 1935 v Varšavi. V 1. 1937 so zmagale ZDA v Stockholmu. Leta 1939 je zmagala Nemčija v Buenos Airesu, kjer ZDA niso sodelovale. Olimpijada v Monakovem 1, 1936 ni bila službena, ker Nemška šahovska zveza ni bila članica FIDE. Na zadnjem plenumu šahovske zveze Jugoslavije v Beogradu je bilo soglasno sklenjeno, da bodo našo državo na IX. šahovski olimpijadi v Dubrovniku zastopali igralci po gornjem vrstnem redu. Dr. Trifunovič je imel boljši rezultat od Gligoriča na Cigorinovem spominskem turnirju leta 1947, najboljši rezultat med našimi tremi igralci na medconskem turnirju v Saltjobadenu leta 1948 ter je bilo določen za prvo rezervo na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka v Budimpešti.. Svojo najmočnejšo igro kaže v igri z najmočnejšimi igralci. Je mojster, proti kateremu bo težko kdo zmagal. Na drugi deski nas bo zastopal naš državni prvak Svetozar Gligorič, od katerega, po zmagi nad velemojstrom Stahlbergom in turnirju na Mar del Plati ter uspehih v dvobojih naše državne reprezentance, lahko pričaku. jemo vse najboljše. Tretji izmed naše »velike trojice«, ki bo zastopal našo državo, je Vasja Pirc, ki od medconskega turnirja v Saltjobadenu kaže izredno pojačeno igro, kar patrjujejo skoraj dobljeni dvoboj z bivšim svetovnim prvakom dr. Euwejenj, lanski šampionat v Zagrebu in pa lep rezultat na turnirju v Mar del Plati. Njegovi sijajni uspehi v borbah naše državne reprezentance, izredno poznanje teorije in izboljšanje fizične kondicije nam Hrvatski prvak Braslav Rabar bo igral na četrti deski. Na obeh zadnjih šampionatih je v močni konkurenci dosegel četrto mesto. Na turnirju v Luzernu je bil drugi, na Dunaju pa tretji za Foltisom in Pucom. V mednarodnih srečanjih naše reprezentance nas je na četrti deski dobro zastopal, zlasti na’ zadnji turneji po državah Severne Evrope. Trening turnir v Novem Sadu je dokazal, da je v dobri formi, saj je prehitel vse mnogo obetajočo trojico: Mataribvič, Ivkov, Fu-derer. Inž. Milan Vidmar ml. je z uspehom zastopal našo državo v vseh do sedaj odigranih mednarodnih dvobojih. Na turnirju v Karlovih Varih mu je zaradi infekcije ušla gotova zmaga pred vrsto internacionalnih mojstrov. Solidno znanje teorije, izkušenost in izredna fizična kondicija ter vztrajnost obetajo, da bo uspešno nadaljeval borbe za ugled našega šaha. Stojan Puc je dobil mojstrsko titulo 1. 1945 na I. šampijonatu FLRJ v Novem Sadu, katerega se je udeležilo 24 najmočnejših igralcev. Od tedaj do danes je Puc mnogokrat razburil in presenetil našo šahovsko javnost. En- krat zaradi presenetljivih zmag, drugič zaradi nenadnega padca. On je igralec, pred katerim nihče ni varen, zlasti pa je s svojim originalnim igranjem nevaren onim, ki sledijo brez poglobitve izsledkom šahovske teorije. Odlikuje ga izredna borbenost in vztrajnost, zlasti v dvomljivih in težkih pozicijah. Ce bo Puc fizično pripravljen, bo nedvomno sledil svojim uspehom na III. šampijonatu FLRJ v Ljubljani, na Dunaju in številnih mednarodnih srečanjih. To je torej šesterica, ki nas bo izmenoma zastopala na moštvenem turnirju nacij v Dubrovniku. Na prejšnjih olimpijadah sta igrala že dr. Vasja Pirc in dr. Trifunovič. Na nesluž-beni olimpijadi v Monakovem 1.1936, kjer se je igralo na 8 deskah, je Vasja Pirc dosegel na prvi deski najboljši individualni rezultat za Keresom, ki je od 20 partij dosegel 155 točk. V slučaju nepredvidenega izostanka katerega izmed navedenih, bo vskočil na šesto mesto mnogo obetajoči Aleksander Matanovič. Kapetan naše reprezentance bo mojster Ludvik Gabrovšek, ki v mednarodnih srečanjih s svojim moštvom še ni delil poraza. lili 1 Dr, Trifunovič bo na šahovski olimpiadi v Dubrovniku igral na prvi deski. itrsR* >>>*'< NA SVETU JE 27 ŠAHOVSKIH VELEMOJSTROV IN 79 INTERNACIONALNIH MOJSTROV Po dopolnitvi na zadnjem kongresu FIDE v Kopenhagenu je lista šahovskih velemojstrov in internacionalnih mojstrov sledeča: Velemojstri: Botvinik (svetovni prvak), Bernstein, Boleslavsky, Bonda-revsky, Bronštein, Duras, dr. Euve. Fine, Flohr, Griinfeld, Keres, Kostič, Kotov, Lilienthal, Lovenfisch, Maroczv. Miezes, Najdorf, Ragozin, Resevsky, Ruhinstein, Smislov, Stahlberger, Szabo, Samisch, Tartakover, dr. Vidmar Milan ml. Puc Stojan, Trifunovič Peter, Rabar Braslav, Srečko Nedeljko-vič; Holandija: Cortlever, Prins, Van Sheltinga; Italija: Castaldi, Monticcel-li; Češkoslovaška: Foltys, Kottnauer, Opočenskv, Pachman, Šajtar, Žita: Francija: Rossolimo; Švica: Grob, H. Johner; Belgija: O. Kelly; Anglija: Thomas, VVinter, Alexander Atkins, Golombek; Poljska: Makanzik, Fister; ZDA: Bisguier, Denker, Horowitz, Kashdan, Kmoch, Herman Steiner lija: Eliskases; Peru: Canal: Avstralija: Lajos Steiner; ZSSR: Alatorcov. Dubinin, Dus Chotimirsky, Goglidze Judovič, Kan, Ka spari jan, Konstan-tinopolski, Lisičin, Makagonov, Panov, Romanovski, Tajmanov, Čehover, To-luš, Ve reso v, Verlinski, Ludmila Rji denko; Madžarska: A sta los, Barsza Benko, Florian, Gereben, Nagv, Szily. Vajda; Argentina: Julio Bolbochan, Guimard. Pilniclc, Rossetto: Rnmanija: Erdely, Tronescu; Finska: Rock: Švedska: Ekstrem, Lundin, Stolz: Danska: Enevoldsen: Avstrija: Hans Miiller; Nova Zelandija: Vade; Nemčija: Ahues, Kininger. Relstab, Paul Schmidt, Unziker, Berthold Koch, Rudolf Keller, Paul Richter. Šahovska zveza Jugoslavije je vložila pri FIDE protest zaradi neprizna-nja titule velemojstra našemu reprezentantu Vasju Pircu, ki to po svojih uspehih nedvomno zasluži. DOLOČENI SO TERMINI ZA ŠAHOVSKA TEKMOVANJA Na zadnjem plenumu šahovske zveze Jugoslavije so bili določeni termini za naslednja tekmovanja: Mladinsko prvenstvo Jugoslavije se prične 13. avgusta v Budvi ali Kotorju. Žensko prvenstvo FLRJ prične 1. oktobra ' Skoplju. Turnir za prvenstvo mladink FLRJ prične 27. avgusta v Splitu in bo imel 16 udeleženk. NA ZENSKEM PRVENSTVU SLOVENIJE STA OSVOJILA PRVO MESTO PONGRAC IN KOKOLJ Pretekli teden je bilo končano žensko prvenstvo Slovenije v šahu. Medtem ko ie pred zaključkom tekmovanja kazalo, da bo prvo mesto zasedla Fongračeva, pa ie zadnje kolo prineslo spremembo vvrhnjem delu lestvice. Zaradi poraza Fongračeve v partiji z Bajčevo, si je Kokaljeva z zmago nad Svetinovo pridružila vodeči Poneračevi. s katero deli prvo in drugo mesto. Poleg Ko-koljeve ie beležila nepričakovan uspeh še Mariborčanka Gro-beljškova, kajti plasman obeh. ki sta prvič nastopili na republišem prvenstvu, pomeni _ prav gotovo tudi velik napredek. Najboljše tri tekmovalke: Pongrac. Kokoli in Kor_ ban so si priborile pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo v jeseni v Skoplju. Končni vrstni red udeleženk je tale: 1.—2. Pongrac, Kokol) 8 in pol točke, 3. Korban 8. 4,—5. Bajec. Grobel.išek 7, 6. Furlan 5 in pol, 7. Jurman 5, 8. Knapič 4, 9. do 10. Svetina. Osterc 3 in pol. 11. Puc 3, 12. Mozetič 2 m pol točke. ŠkaiasIi&I na „Tmir de Frane©66 Po deseti etapi kolesarske dirke »Tour de France« je kapetan italijanske n ir, n Portali r-reišnit ponedeljek izjavil novinarjem, da. v kolikor francosko občinstvo ne bo prenehatoz žalitvami nadnaslov i,zivalno',jeVilo'zaditanjt skupin nayi^lcev"v Niefuhn Bordeauxu ]> iziavU m.*& ere assar& Franciji, bomo šli domov.« je dejal Bartali m dodal. »Prioli. smo sem, da bi poizkusili zmagati in ne zaradi nase zabave ali pa zato, da bi pomagali dlrkNaskdtW8da.nd MaVie v enajsti oziroma prvi gorski etapi .čez Pireneje Pau — St. Gaudens zgodil Bartaliju incident na vrhu zadnj hriba A sni n čez katerega so skupno vozili Robič. Bartali m Bcbet iNe^J zagrizeni navija-lec se ie namreč očitno pod vplivom kampanje Kotovega dela francoskega tiska proti italijanskim kolesarjem zagnal b«>ti Bartaliju in ga udaril s nestio tako. da je ta pri padcu vrgel Robiča, ta pa Bobeta. Ko pa se ie Bartali pobiral, ga je napadelec poskušal ponovno udar .1 s. petjo, ostali pristranski navijal« pa so mu hoteli odvzeti kolo ta-co, da -e 56 'zaradi2tegFnešporthega dogodka je favorit dirke GIno Bartali odstopil in z njim vsa italijanska ekipa Francoski tisk posveča veliko pozornost nešportnemu dogodku na prelazu Aspm v Pirenejih m po večini o»tro obs, ,a zlikovske navijslce. ki so fizično napadli italijanskega te.rmovalca. VeliKO odgovornost in krivdo za napad na Bartaliia tekmec a Lc Gcddet. ki je ščuval ze itak pristranske gledalce. .Odstop lta.UsnAe ekipe ^^Sie^^Sf1ve7šS^ei^ne:^ &p^u’K coskega lista »Le Monde«, da mu nihče ne more zagotovit,- varnost, pred novim napadom, kajti podoben dogodek se mu je pripetil ze na ans-ki dirki v dolini D’Aost.a. Dejal je tudi. da je želel zmagati se na tej dirki, k,. J| tula sploh njegova zadnja cestna dirka, ker bo vnaprej tekmoval le se na dirka liščJu večina francoskih listov obžaluje nešportno ^držanje občinstva in napada organizatorje, da niso znali zagotoviti reden potek dirke m čeprav je francoski zunanji minister uradno poslal ,italijanski ambasadi . - - ri sami kolesarji, ter smatrajo, da za nekaj mesecev Italijani ne bodo sli dirkat V FP^vejga iportnikaP!en^ pokaži Švicar .Kubler ki vodi generalnem Dlasmanu. ker ni hotel prevzeti rumene majice *»Jero je ptm njun n -Italijan Masni, češ da jo bo oblekel sete takrat, ko st na mrki zasiuzm Kubler je namreč no odstopu Maenija avtomatično predel iz aiu„e„a na prvo mesto v generalnem plasmaim. ZMAGOVALCI ETAP V MINULEM TEDNU XI. etapa Pac—St. Gaudens. 230 km: Bartali (I) 7:28:17; XII. etapa _St. Gaudens—Perpionan 233 km: Blcmme (B) 6:29:13: XIII. etapa Perm-nar« Nhnes 125 km’ Molihes (S. Af.) 6:22:56. XIV. etapa Nimes-Toulon: Dos Rek (S. Af.) 6:49:54: XV. etapa Toulon—Menton. 20o km: Dteder.ch (L) 6;45:23; XVI. etapa Menton—Nica. 96 km: Kubler (S) S;™-«- 5asom V skupnem flasmanu posameznikov vodi po XV etapi Kubier časom 1 nrerl Belsiicem Ockerscn 10o;48.09. plasman skip Belgii'r3n:59:13 Francija 312:03:35 Luksemburg 312:09:07. vzhod 312:32:06, Ile de France 312;32:38. e m izoorjsanje Internacionalni mojstri: Jugoslavija:, Španija: Medina, Romar; Kanada: Ja-jamčijo mnogo.'| Vas ja Pirc, Gligorič Svetozar, Vidmar Inovskv: Bolgarija: Cvetkov; Brazi- Matevž Lukane, Katnik Vida in Šober Dušan prvi v slaloma za Altom Gozd Martuljk, 30. julija. Ob odkritju spomenika partizanu — fizkul-turniku Miranu Cizlju, pri katetrem so se zbrali zastopniki planinstva in smučarstva iz vse Slovenije, so priredili tudi poletni slajiom za Akom, ki .se bo vršil vsako leto v spomin vseh smučarjev, ki so padli v narodno osvobodilni borbi. Slovesnosti odkritja je prisostvovalo nad 400 fizkultumikov. Močne so bile zastopane tudi alpinistične edinic-e Jugoslovanske armije. Slovesnost je počastil tudi pokojnikov tovariš Dušan Furlan, invalid NOB iz Trsta. Številnim govornikom so sledili polagalci vencev. Vence so položili v imenu Smučarske Zveze Slovenije tov. Pohar, v imenu Planinske zveze Slovenije tov. Košir in major Rutar, zastopnik III. kranjske čete. Po odkritju spomenika so se vsi udeleženci proslave podali za Ak, kjer je SSD Jože Gregorčič odlično pripravilo poletni slalom. Proga je bila dolga 250 m in je imela 60 m višinske razlike ter 22 vratič. Bila je zelo težka proga. Rezultati so naslednji: Člani: 1. ‘ Lukane Matevž (Tržič) 0:48.7 2. Križaj Zdravko (Partizan) 0:50.6, 3. Stefe Janez (Tržič) c:51, 4. Praček1 .Ciril (Gregorčič) 0:51.3, 5. Praček Marjan (Enotnost) 0:55.8. Članice: 1. Katnik Vida (Gregorčič) 1:03.3, 2. Praček Lojzka (Gregorčič) 1:03.6, 3. Magušar Mici (Enotnost) 1:25.4. Mladinci: 1. Šober Dušan (Maribor) 0:55.9, 2. Frantar Ciril (Tržič) -1:01,8, 3. Križaj Peter (Tržič) 1:02.1, 4. Rotar Stane (St. Vid) 1:03.7, 5. Klinar Jože (Gregorčič) 1:08.7. Proga je bila zelo težavna in na poledenelem snegq. Odlični vqzači Stare Pančur in Napokoj so bili di- skvalificirani, ker jih je trda proga vrgla iz smeri. Organizacija je bila odlična in vreme je bilo smučarjem kakor alpinistom nadvse naklonjeno. Najboljše čase dneva so dosegli: pri članih Lukane Matevž 0:24, pri članicah Katnik Vida 0:30.5 in pri mladincih Šober Dušan 0:27.5. Alpinisti so v različnih navezah v počastitev Mirana Cizlja plezali po Martuljkovih stenah. Plavalno prvenstvo LRS II. razreda Ali si že poravnal g naročnino • Na Bledu so nastopili plavalci iz Crikvenice Bled, 29. julija. Danes se je začel na Bledu tradicionalni dvoboj med Cri-kvenico in Bledom. Tekmovanje je bilo že prvi dan zelo zanimivo, posamezne točke sporeda so navdušile številne ljubitelje plavalnega športa. Po prvem dnevu tekmovanja so bili v vodstvu plavalci Bleda z 38:33 točkami Rezultati: 400 m prosto moški: 1. Bala (B) 5:52,2, 2. Smokvinc (C) 5:50,2, 3. Lukačič (B) 5:59.8. — 200 m prsno ženske: L Zaič (B) 3:25,3, 2. Bolcar (B) 3:46,7, 3. Ivančič (C) 3:55,5. __ 100 m prsno moški: 1. Tratnik (B) 1:21.0, 2. Ulčar (B) 1:22,6, 3. Golob (C) 1-29 2 — 100 m hrbtno moški: L Držeč« (C) 1:22,2, 3. Goloc (C) '1:29, žečlč (C) 1:31.2, 2. Stiplovsek (B) 1:33,1, 3. Jarc (B) 1:34,4. Štafeta 5x50 m prosto moški: 1. Cnkvemca :2:35,0, 2. Bled 2:4J„ — 100 m prosto ženske: L Mihel (C) 1:24,6, 2. Jarc (B) 1:27,6, 3. Jelinčič (C) 1:29,5, vaterpolo 10:0 za Crikvenico. Po moštvenem prvenstvu LRS v obliki slovenske plavalne lige in republiškega vaterpolo .. prvenstva je Plavalna zveza Slovenije v dneh 29. in 30. t. m.' v Slovenskih Konjicah izvedla plavalno prvenstvo LR Slovenije II. razreda. Prvenstva se je udeležilo 8 društev (Fužinar — Guštanj. Gregorčič — Jesenice, Hrastnik — Hrastnik, Kamnik — Kamnik, Konus — Slov. Konjice, Ljubelj — Tržič, Prešeren — Radovljica in Sobota -Murska Sobota s skupno 105 tekmovalci (80% od prijavljenega števila 130). Letos smo prvič videli na prvenstvu mlada društva Kamnik, Konus in Ljubelj, dočim je razvesljivo. da se Sobota, ki je lansko leto bila popolnoma nedelavna, zopet začela gojiti plavalni šport. Prvenstvo je pokazalo, da se je tudi v Radovljici plavalni šport razmahnil in moremo smatrati odcep Bleda od Prešerna le zs koristen. Na tem plavalnem prvenstvu pa =mo pogrešali plavalce Razlaga iz Brežic ter plavalce iz Slovenjgradca n Novega mesta. Bilo je tudi neka j ' dobrih rezultatov in je treba zlasti podčrtati uspehi-na ICO m hrbtno moški: Globočnik (Ljubelj) 1:33.3, Meglic (Sobota) 1:34.8 Grohar (Prešeren) 1:34.9, 100 m pjo-■ to moški: Čebulj Aleks (Gregorcu:) 1:15.2, Grohar (Prešeren) 1:17.4 m Krašovec (Ljubelj) 1:18.5: 100 m prsno moški: Kordas (Kamnik) 1 :o0.5, ing. Gorjup (Gregorčič) 1:33.3, Poženel (Gregorčič) 1:33.9; štafeta 4 krat 50m prosto Gregorčiča s časom 2:20 (pov-preček 0:30.5!). Društva so se plasirala takole: 1 Prešern (Radovljica) 128 točk, 2._ Gregorčič (Jesenice) 116 točk, 3. Ljubelj (Tržič) 67 točk Tržič je brez bazena ;n plavajo plavalci Ljubelja v nekem mrzlem tolmunu!) 4. Sobota (Murska Sobota) 63 točk. 5. Kamnik 56 točk 6. Fužinar (Guštanj) 38 in pol točk 7. Hrastnik II in pol točk. Konus -iz Konjic je s plavanjem šele začel. Ta društva pa razen s plavanjem tudi v skakanju in vvaterpolu niso hotela zaostajati za svojimi tovariši iz prvega razreda. Tako je v propagandne namene nastopilo 10 skakačev, članov Fužinar ja, Gregorčiča in Konusa. Priznati pa moramo, da vsi skoki niso bili kvalitetni. V propoz--cijah predvideni vaterpolo v propagandne namene so sodelujoča društva spremenila v vaterpolo turnir, v katerem si je prvo mesto priborila Sobota z zmago nad Kamnikom 6:0 (3:0) in Gregorčičem 5:2 (1:1), Drugo mesto je zasedel Gregorčič z zmago nad Prešernom 14:0, (v. o.) tretji.,je Kamnik, dočim je Prešeren zaradi bolezni dveh igračev bil prisiljen odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. V vaterpolo igrah se je opazilo, da društva že obvladajo žogo in ni bilo opaziti grobih začetniških težav, ki smo jih do sedaj redno videli naisiepubliških vaterpolo prvenstvih. TEHNIČNI REZULTATI: 200 m prosto moški: (nastopilo 10 tekmovalcev) 1. Čebulj Aleks (Gregorčič) 2:57.6, 2. Krašovec Dušan (Lju-beli) 3:01.Ž. 3. Muhar Anton (Gregorčič) 3:04.6. 100 m prosto zenske: na. S?47.6 l^vpofič hdSSSFM. 3 Novšek (Fužinar) 1:51.7. 100 hrbtno moški (nastopilo 15 tekmovalcev): 1. Globočnik (Ljubelj) 1:33.3. 2. Meglic (Sobota) 1:34.8. 3. Grohar (Prešeren) 1-34 9 joo m prsno zenske (nastopilo 17 tekmovalk): 1. Prešeren (Prešeren) 1:46.6, 2. Horvat (Prešeren) 1:48.9. 3. Jezovšek 1:51. 100 m prosto moški (na. stopilo 19 tekmovalcev): 1. Čebulj Aleks (Gregorčič) 1:15.2. 2. Grohar To maž (Prešeren) 1:17.4, 3 Krašovec (Liubeli) 1:18.5. 100 m hrbtno zenske (nastopilo 7 tekmovalk): 1. Malt (Prešeren) 2:055. 2. Hostnik pobota) 2:17, 3 Laznik Iva (Fužinar) 2:18.8. 100 m prsno "meški (nastopilo 23 tekmovalcev): 1. Kordaš Ivo (Kamnik 1:30.5, 2. ihž. Gorjup (Gregorčič) 1:33 3. 3. Poženel (Gregorčič) 1.33.9. 3X50 m mešano ženske: L 0p,Les«jre£ /p.re^ o’ 2:32.4, 2. Kamnik 2:46 3. Sobota 2:48.9 4VSO m prosto moški: 1 Gregorčič 2:20. 2. Ljubelj 2:21. 3. Sobota 2-1.5. 4VS0 m nrosto zenske: L. Prešeren 3:10,5 2. Kamnik .3:30.6. 3. Gregorčič 3-34 3y 109 m mešano moški: 1. Gregorčič 4:24 2, 2. Ljubelj .4:29,4 3 Prešeren 4:40.8. dr. B. ». Lokomotiva premagala Enotnost 88:82 (13:22) V veliko presenečenje maloštevilnih gledalcev je prvak Hrvatske Lokomotiva včeraj premagala Enotnost s 38:32 (13:22), V prvem polčasu so bili boljši domači, v drugem pa Zagrebčani. Koše za Lokomotivo. so dosegli Vujič 17, Dolenc 8, Piacun 6, Corko 2, Fol-novič 2 in Manic 1, za Enotnost pa Fugina 11, Supandič 6, Šerbec I 5, Breznik 3’, Steiner 3, Mravlje 2 Urek 2. Sodila sta Kristančič in Bizjak Ljubljane. Partizan : Železničar 21:21 (12:10) pa Francija, jugo- 2 tekmi v Novem mestu Novo mesto, 20. julija. Danes je bila odigrana nogometna tekma med pionirji SK Krke in Triglava iz Ljubljane, ki _ se je končala z rezultatom 4:1 za domače moštvo. SD Krka je zasluženo zmagala z boljšo igro. Sodil je Romih, Ob 16 je bila odigrana tekma med SD Krka in SD Akademičar Ljubljana. Zmagalo je moštvo SD Krke z re. zultatom 4:0. TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL Švedska zmagovalec evropske zone V petek se je začel na Švedskem finale evropske cone letošnjega tekmovanja za Davisov pokal med Švedsko in bansko. Domačini so si že po drugem dnevu zagotovili zmago in so se tako plasirali v medeonski finale proti Avstraliji. Po drugem dnevu vodi Švedska s 3:0, rezultati posameznih iger pa so bili naslednji: Johansson : Ulrich 6:1 4:6, 6:1, 6:3, Davidsson : Nielsen 7:5, 3:6, 6:2, 6:4, Bergelin-Da-vidsson i Ulrich-Nielsen 6:2, 6:2, 6:2.. Avstralija zmagovalec ameriške zone Po drugem dnevu tekmovanja za Davisov pokal si je Avstralija v finalu ameriške cone z vodstvom 3:0 proti Mehiki zagotovila plasman v medeonski finale s Švedsko, pred tem pa je v polfinalu premagala Kanado z rezultatom 5:0. Rezultati posameznih iger pvih dneh dni finala ameriške cone so naslednji: Sedigman : Palafer 6:4, 6:4, 6:2. Bromwich : Vega 3:6, 6:0, 6:2, 6:2* Sedgman : Bromwich : Vega-Pala-fer 6:4, 7:5, 6:2. Konec svetovnega prvenstva v sabljanju V nadaljevanju svetovnega prvenstva v sabljanju v Mont e Carlu je nepričakovano osvojil naslov prvaka med posamezniki v meču Danec Luckow. ki a na Ita. ter V skupnem plasmanu je zmagal svetovnem prvenstvu v sabljanju lija s 4 zmagami, pred I rancijo 3 bansko in Avstrijo po 1 zmago. Končana je kolesarska dirka »Po Avstriji« Prejšnjo soboto se je začela na Dunaju kolesarska dirka po Avstriji, na kateri je startalo 58 kolesarjev med niimi po 4 Jugoslovani, Luksemburžani in Tržačani. 3 Francozi m 1 tekmovalec iz Lichtensteina ter 41 Avsmj-cev. Rezultati posameznih etap so bili: I. Dunaj—Graz. 200 km: 1. Schmidt 5:30:42 2 Hofmann (oba L) 5:33:21 3. Vidali (J) 5:34:10; II. Graz-Celpvec. 153 km: 1. Menapatsche (A) in 2. Schmidt 4:38:38, 3. enajst vozačev, med njimi tudi Bat (J) v istem času 4:42:07; III. Celovec-Linz. 147 km: 1 Deutsch (A) 3:44:58. 8. Micic (J) 3:50:35; IV. Linz—Zeli am See 95 km: L Menapatsche 3:34:48, jugoslovanski vozači so bili med zadnjimi; V Zeli ara See—Innsbruck 160 km: 1. Mces (L) 4:25:07 v skupini 24 kolesarjev so bili istem času 4:26:33; IV. Innsbruck— vsi Jugoslovani m Menapatsche v Linz. 281 km: 1. Menapatsche 7:56:55, O. Vidali (J) 8:11:21. TO Linz—Dunaj 186 lem: 1. Deutsch 4:30:30. Od štirih jugoslovanskih, vozačev ie prispel Mičid na ci i sedmi. Vidali. ki je naš najboljši spnnter. -e vozil vednd med prvimi. V samem Dunaju pa je padel, ker je bil zaradi slabe organizacije velik nered po cestah. Zmagovalec te zanimive dirke je znam av. sirijski kolesar Menapatsche. plasman posameznjih reprezentanc pa je nasled. nji: 1 Avstrija. A. 2. Luksemburg. 3. Francija, 4. Jugslavija. 5. Avstrija B. je dosegel 8 zmag in izgubil le proti Francozu Guerinu, ki je zasegel peto mesto. V izločilnem moštvenem tekmovanju v sablji so bili doseženi naslednji rezultati: Italija : Portugalska 15:1. Francija : Jugoslavija 14:2. Egipt : Anglija 10:6, Francija : Anglija 12:3, Italija : Avstrija 10:6, Belgija : Portugalska 9:4, Egipt : Jugoslavija 9:5. Belgija : Avstrija 10:6, — V polfinalnih sreča, njih je Italija premagala Belgijo 13:3 in Egipt 12:4. Francija pa Egipt 10:6 in Belgijo 12:4. V finalu ie Italija premagala Francijo 9:6 in tako osvojila naslov moštvenega svetovnega prvaka v sablji, svetovni prvak v sablji med posamezniki pa je postal Francoz La_ vasseur, ki je dosegel 6 zmag. Visoka zmaga Hajduka nad ChauxdeFonds SPLIT. 30. julija. Včeraj in danes je gostovaloNr Splitu švicarsko nogometno moštvo Chaux de Fontis, ki je v letošnjem prvenstvu zasedel četrto mesto na lestvici. Splitčani so povabili Švicarje v goste za slavnostno otvoritev novega igrišča. Za obe tekmi je vladalo veliko zanimanje, ker Je splitsko občinstvo prvič po osmih mesecih gledalo svoje ljubljence, ki so ves pomladanski del nogometnega prvenstva odigrali na tujih igriščih. Tako je prvi dan prisostvovalo tekmi 8000, danes pa 10.000 gledalcev. V obeh srečanjih je zmagal Hajduk z visokim rezultatom in s tem dokazal, da je že sedaj dobro pripraviien za jesenski del nogometnega prvenstva, ki pene 20. naslednjega meseca. Po igri, ki jo je prikazat Hajduk v obeh tekmah, lahko so. dimo, da bo na domačem igrišču še uspešneje odigral vse tekme, kakor v prvem delu. ko na tujih igriščih ni izgubil nikoli obeh točk, vendar je 4 tekme igral neodločeno. Zaradi prednosti domačega igrišča in občinstva, ima torej Hajduk precej izgledov. da osvoji naslov letošnjega nogometnega prvaka, REZULTAT PRVEGA DNEVA: HAJDUK : CHAUX DE FONDS 5:2 (1:0) Cenrav sta v švicadskem moštvu nastopila oba dneva dva švicarska reprezentanta in sicer levi krilec Kernen in desna zveza Antenen, poleg njiju še bivši igralec splitskega Hajduka Ceh Sobotka, ki je sedaj tudi trener moštva Chaux de Fonds, je Hajduk prepričljivo premagal svoje nasprotnike. Splitčani so prvi dan nastopili s kombiniranim moštvom v naslednji postavi: Vulič, Kokeza. Broketa, Radovmkovič II, Diskič, Baranovic. Arapovic, Mladinič, Krstulovic; Matošič, Vukas. Hajduk je zmagal z rezultatom 5:2 (1:0), gole pa so dosegli: Kernen m Antenen do enega za švicarsko moštvo. Matošič 2, KrstuJovič, Arapovic in Mladinič pa po enega za Hajduka. Domačini so do 16. minute drugega polčasa vodili 5 0 toda pred koncem tekmei so se Švicarji precej razigrali ter so bili v premoči in jim je uspelo doseči 2 gola ter tako znižati rezultat. REZULTAT DRUGEGA DNEVA: HAJDUK : CHAUX DE FONDS 8:2 (3:1) Pred začetkom današnje tekme je bila na igrišču krajša proslava, s katero so proslavili dolgoletno športno delovanje nekaterih članov Hajduka, pre« vsem štiridesetletnico aktivnega delovanja Hajdukovega trener j a Luke -literne. Vseni tem 'članom je uprava Hajduka izrazila «sbtke m Podelila nagrade za njihovo predano in vestno dolgoletno delo v korist m napreavK M Švicarji so 3igrali v isti postavi kakor včeraj, sa"'" Jvau % ^Tdanes odU-tarja ter je danes branil De Taddeo. V njihovem moštvu so ^ °anes odlikovali Kernen, Antenen. Sobotka. Carcom m vratar De laaaeo, čeprav je sprejel več golov kakor tklegov. kt^Lki tovariš vce^^ , Katnič, Matošič V moštvu Hajduka se je odlikovala vsa ozia ou Drvodelič 2 ter Luštica, in Drvodelič. Gole za Hajduk so dosenb. Matosič ri0^an(; in Antenen Vidiak In Broketa po 1, za Cha ux de F o nd s e ta š i naslonili še v Zagrebu proti Itokmmoti vi^k?1 je' pred° ne davnim ^ n as topi 1 a v Švici proti njihovemu moštvu. PRIJATELJSKE NOGOMETNE TEKME V Mariboru: Postsportverein (Graz) : Železničar (Maribor) 3:2 (0:2) Naša Krila : Postsportverein 8:0 (6:0) V Novem Sadu: Dinamo : Sloga - 2:0 Napredak : Makabi 2:0 19. september : Makabi 4:3 ASK Celovec : Kladi var 2:2 Dinamo : Sloga 2:0 Krim : Slavija (Bgd) 1:1 (1:1) Krim (ml.) : ML0 4:0 Logatec : Borovnica 7:2 (3:2) Rudar (Velenje) : Usnjar (Šoštanj) 7:1 Dobri rezultati na prvenstvu LRS v streljanju V petek se j‘e začelo na republiškem strelišču ob Dolenjski cesti republiško prvenstvo v. streljanju, ki bo trajalo ves prihodnji teden. Prvenstvo je organizirano tako, da nastopijo vsak dan 4 okraji, ki ze bore za čira večje število krogov na različnih tarčah. Nastopajo člani, članice in mladinci. Strelci, ki bodo dos°gri 200 krogov na zmagovalni tarči, se bodo udeležili skupnega treninga v Ljubljani, v okviru predpriprav slovenske reprezentance za državno prvenstvo. Do sedaj so dosegli najboljše rezultate: Člani voj. puška 300 m: 1. Mejaršek Mirko (Celje) 83 (od 100 mogočih); 2. Galič Stane (Ljubljana) 76; 3. Jager Rudi (Ljublj.) 74. Titova zmagovalna tarča člani; 1. Mejaršek Mirko (Celje) 213 (od 300 mogočih); 2. Delorenco Edo (Lj.) 195; 3. Galič Stane (Lj.) 192. Mladinci voj. puška 300 m: 1. Tržan Polde (Celje) 200 (od 300 mogočih); 2. Lampe Stane 1S3. Članice malokalibrska puška 50 m: 1. Rataja Marinka (Ljubj.) 222 (od 300 mogočih); 2. Kastelic Joža (Lj.) 206; 3. Škapin Stajika (Lj.) 199. SAS, Stran ^t ... prešern — Uredništvo in uprava Ljubljana, Likozarjeva ulica — Tele fon 3-3-85, Odgovorni ured S roinletna naročnina 940 din nolletna 120 din. četrtletna 60 din. «* 2Lt*"koU7r“«»v™.. 602.9M-1S = C*W»