Leto II.
PoStsina plačana o gotoulnl.
Ljubljana, petek 16. iulija 1920.
Štev. 158.
Cene po poStl:
za celo leto . H M*— za pol leta . H W— za četrt leta. H Zi■— zal mesec. . K 7 — Za Ljubljano mesečno 7 H Zb Inozemstvo mesečno 8 IZ*—
Uredništvo in oprava: Kopitarjeva uiica št. 6 UPEdn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin, ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin.
Vlada o dogodkih v Splitu.
Seji Belgrad, 15. julija. Na današnji Pelac^*	predstavništva	je na inter-
in r !'° Poslancev Biankinija, Angjeloviča Biir,:.,S0^0na 0 dogodkih v Splitu odgovoril rski predsednik dr, Vesnič: je ča +°j^0c^a' ^a davljeno vprašanje mi I st odgovoriti nastopno: V nedeljo dne Vej.£ m- ob 22. se je pojavil v mestu Splitu l ne\nei[5^f ker so italijanski podčastniki “*še sneli našo državno zastavo, nij. e®eno zaradi našega narodnega praznost' r naravno izzvalo vznemirje-se i naroda. Za italijanske častnike, ki so sltijj3 ^ečer nahajali na kopnem na split-^ u*icah in o katerih so najbrže mislili, i°'r nevarnosti, je priplul motorni čoln, ■tali; ,rem se je nahajal tudi poveljnik Sq jT e vojne ladje »Puglia«. Italijani kar m°^ornega čolna začeli streljati, na o^okSo naši odgovorili. (Bravo! Ogromno ^ jJjVanie-) Pri tem spopadu je padel $trw državljan, dočim so na italijanski Peta 1 o u^^ti oziroma hudo ranjeni kaže Dn .** in dva mornarja. Ob 23. se je jai },I^il mir, četudi je vznemirjenost tra-dalje. Kratko nato je kapetan Gulli kaD^ svojim ranam. Pogreb umrlega ie d 'la Se n‘ m°Žel vršiti v Splitu, ker I, i e,ZelQa vlada v Dalmaciji odklonila to
OOf*—-•	-	-	-	~
njih uradnih obvestil, ki jih je dobila vlada o tem obžalovanja vrednem dogodku. Kr. vlada obžaluje vse žrtve, ki so padle pri tem spopadu in razume se, v prvi vrsti one, ki so padli kot nedolžne žrtve. Ker je ves dogodek zelo delikatne narave in zelo vpliva na odnošaje med Italijo in našo državo, je kr. vlada smatrala, da naj se dosedanja poročila najizčrpneje popolnijo in ko bo vlada dobila tako popolnjene podatke, bo kr. vlada storila ono, kar ji nalaga dolžnost kot čuvarici interesov naših državljanov, Na srečo se nahaja v Splitu še eden jako kvalificiran zastopnik zaveznikov, t, j. ameriški admiral, ki si je tudi nadel nalogo, da stvar preišče z objektivnostjo, ki je lastna državi, katero zastopa. Trdno smo uverjeni, da bodo poročila, ki jih pričakujemo od pokrajinske vlade, identična s poročili, ki jih bo predložil zaveznikom admiral Andrews. Ko bomo imeli vsa ta poročila v rokah, bomo storili vse korake, ki nam jih nalaga dolžnost in to bo še en povod več za zaveznike, da bodo razmo-trivali vprašanje o nujnosti, da se odstrani vzrok tako težkih in tako žalostnih dogodkov. Prosim gospode, ki so stavili vprašanje, da se v tem trenutku zadovoljijo s tem odgovorom, ker vlada, dokler nima najtoč-nejših podatkov, ničesar ne more izjaviti niti storiti,«
tUjj.Jazn‘, da bi ne došlo še do večjih ne-• Gospoda! To je istina iz doseda-
Italijani bi nas radi izzvali.
Janški poslanik v našem zunanjem MINISTRSTVU. kajsLpU Belgrad, 15. julija. Opravnik tu-tj je1!J.e&a italijanskega poslaništva Galan-Pfl včeraj popoldne celo uro na posetu (k j^niestniku ministra za zunanje stvari Voijr Ciču- Galanti ie prišel povodom kr-Ver,-- v Splitu in zastopajoč italijansko o tem dogodku je govoril v precej ja,. tonu. Ko pa je izvedel o novih de-»a. rt ki so iih Italijani storili v Trstu in K#« ®ki, kjer so zažgali našo delegacijo in ijj t n* dom in demolirali naše delavnice kovine, je postal zmeden in je odšel.
°PUSTOšENJA IN ROPI ff TRSTU. r*t0 ^ Trst, 15. julija. Današnji »Lavo-prinaša podrobnosti o opustošenj ! jih je italijanska druhal povzročila C*tj« Jugoslovanov v Trstu, Vrednost &Ov°l-e^a doma ceni list na deset milijo-stojj	Od ponosne,	mogočne	stavbe,	ki
®kec	a	največjem in	najlepšem	trgu trža-
®stal mesta in je imela pet nadstropij, je Šton • ^°' očrnel° in. razpokano zidovje.
balkoni in	streha —	vse se	je
°’	^čcraj, 14. t.	m. okrog	10. ure	je
°bst° 1121 ccsto nekaj težkih kamnov, del trj ^e^nega paža; pokopali so pod seboj
iigot ki najbrže ne bodo okrevale. ^tiir
IČju
je ovirala požarno brambo, ki se
ni nrp.vpp rw\7ttri1a c Rvniim rlt>1nm.
,v» iidjorz-e iits uuuu nW°V Se	sc ie požar hkrati za-
tlj^: ®a treh krajih, na dveh mestih v pri-itta’ 10 v četrtem nadstropju. Razjarjena
.	°2lC»	1	 1___________Ui
On,1^ ni preveč požurila s svojim delom. f*ZŠi- Se 'e ZŽ°H na to, da se ogenj ne ^ . 1-1 na sosednja poslopja. Ni izključeon, lta ? P°d razvalinami Narodnega doma ka-bod0 u' dognati se bo dalo šele tedaj, ko sta asti uvedle preiskavo na licu »e-op— Razen Narodnega doma so precej ^sled8®1^ *n deloma popolnoma uničena sloVa /a iuS°slovanska podjetja:	jugo-
&ta	delegacija in stanovanje dele-
kan .Markoviča, špedicijska tvrdka Bal-.Sovina s čevlji Stantič, gostilni Len-K 'n Makarska, češka tvrdka Franz & Tržajv ki se je že nacionalizirala, prostori Stvj	podpornega in bralnega dru-
. Splošna hranilnica, kavarna Com-baj-a10/ odvetniške pisarne doktorjev Ry-Va,Jvorama in Agneletta, doktorja Wil-DenJ ,°ktorja Kimovca ter doktorjev Pret-dru^.ln Okretiča, Jadranska banka, po-ska ,^a ljubljanske kreditne banke, srb-fine °‘a in uradi Srbske pravoslavne ob-•1 Podružnica Hrvatske centralne poso-
h
f*Hice i	a	rirvatsKe centralne
it0u’ skladišče tvrdke Perko, žganjarna ioteh’ knjigarna Štoka, Demonstranti so ^hosi ^Pasti tudi tržaške podružnice *UiiHe °vaške Živnostenske banke, pa so 0 iz neznanega vzroka opustili, —
Dognalo se je, da je drhal ropala zlasti v skladiščih špedicijske tvrdke Balkan, Na avtomobilih in celo na večjih čolnih so odvažali uplenjeno blago. Tukaj je bilo nekaj oseb aretiranih. Demonstranti so opustošili in oplenili gostilno Makarsko, dasi zahajajo že mnogo let tjakai tudi nameščenci magistrata. Ko je lastnik prosil na kvesturi, naj pred opustošeno gostilno postavijo stražo, so mu odgovorili: »Dobili ste zasluženo lekcijo!« Stražniki so sicer preprečili mnogo ropov, vendar pa so se še v poznih urah videle cele procesije ljudi, ki so razno blago nosili domov, celo mimo kvesture. Poleg blaga so na mnogih krajih izginile tudi velike vsote denarja. — »La-voratore« dostavlja, da se pred opustoše-nimi podjetji zbirajo ves čas gruče ljudi, ki komentirajo dogodke. Pri tem se pa nekateri ne izražajo preveč pohvalno o oblastih, ki imajo nalogo, vzdrževati red in ki tako dobro znajo udušiti gibanja in ki imajo mnogo večji obseg, to pa le tedaj, ako jim ta gibanja ne prijajo.
LDU Trst, 15. julija. »Lavoratore« poroča iz Rima: Včeraj sta dospela semkaj tržaški generalni civilni komisar Mosconi in trentinski generalni civilni komisar Credaro, da poročata vladi o položaju v svojih pokrajinah.
LDU Trst, 15, julija. Listi poročajo, da je danes okrog osmih nekaj oseb z vozom iz veže Narodnega doma hotelo odpeljati majhno železno blagajno. Varnostne straže so vsled tega aretirale 15 oseb, ki so se sumljivo gibale okrog razvalin Narodnega doma.
ITALIJANSKI ADMIRAL RAZGLAŠA.
LDU Split, 15. julija. V Zadru je admiral Millo z ozirom na splitske dogodke izdal proglas, v katerem pozivlje prebivalstvo na mir in pravi, da si bo že vojska vedela dobiti zadoščenja. Zadrska posadka je odšla v smeri proti Obrovcu na demarkacijsko črto. V Zadru so ostali samo legionaši.
ITALIJANI RAZBIJAJO NA REKI.
LDU Bakar, 16, julija. Položaj na Reki postaja vedno hujši. Sinoči so se demonstracije po mestu nadaljevale ter razbijale hrvatske trgovine in zavode. Italijanske tolpe so sedaj pokončale še ono, kar so prvič pustile. Izgredi so bili sedaj še bolj divji in strašni, kakor prvič. Sedaj so Italijani vdrli celo v kanal Rečina, kjer so zažgali štiri ladje, ki so last naših ljudi,
ITALIJA IN LONDONSKI PAKT.
LDU Rim, 15. julija. (DKU — Stefani) Bivši minister za zunanje stvari Scialoja je imel v senatu govor, v katerem je med drugim izvajal: Edina meja, ki daje
Italiji resna jamstva, je ona, ki jo označuje londonski pakt. Sedaj more Italija od zaveznikov zahtevati izvedbo londonskega pakta ali pa memorandum od 9. decembra 1. 1. Govornik je pripomnil, da ni nikoli hotel začeti tajnih pogajanj z Jugoslovani, ker bi javni porazgovori pokazali vsemu svetu dobro voljo Itaiije. Vprašanja Reke, Dalmacije, Črne gore in Albanje so med seboj v tesni zvezi. Priznalo se je, da se vprašanje pravnega stališča Črne gore še ni rešilo. — Izvaja-
nja Scialoje je senat vzel z živahnim odobravanjem na znanje.
ITALIJANI NA ČRNI PRSTI.
Ljubljana, 16. julija. Ljubljanski dopisni urad je doznal z merodajne strani, da so predvčerajšnjim Italijani pri Orožnovi koči ob Črni prsti začeli streljati na dva jugoslovanska finančna paznika. Na sedlu so demarkacijsko črto pomaknili za
10	do 12 metrov naprej in napravili žične ovire tako, da sedaj ni mogoče priti na Črno prst.
Slovenskemu delavstvu v pomislek.
Zgodovina našega profesionelnega in ostalega delavstva je pisana s krvavimi črkami sn potrjena s trdimi žulji. Z grozo in ogorčenjem se oziramo v preteklost ter pomilujemo naše prednike, katerih pravice je teptal kapitalizem do tal.
To se je godilo vedno naprej, dokler nismo pripluli v 20. stoletje.
Z razsulom stare Avstrijsko-Ogrske države so se odprla vrata v nekako drugo renesančno dobo. Tisoče in tisoče jih je prestopilo prag v boljšo bodočnost in najsrečnejši med njimi so se smatrali oni, ki jim je življenje zarisalo v obraz poteze trdega dela, ki so imeli roke posejane s krvavimi žulji — priče hudega boja za vsakdanji kruh. Sledili so jim raztrgani, izstradani, bosi in nagi, upadlih obrazov — otroci-suž-nij prestalih razmer. Nepregledne množice so se vile oživljene od upa \ boljšo domovino. — Ali utihJtapil se je med temi črni demon kapitalizem, zasedel prvo mesto in iztegnil roko nad bedno maso. Zganile so se množice in napovedale boj izkoriščevalcu zahtevajoč pravic in življenja. Njihove zahteve so kakor gromek odmev iz stoletne sužnosti in so dosegle višek v svobodni državi. Pričel se je boj. Ali to ni boj, kjer bi tekla kri, dragocena kri delavčeva. Ta borba temelji na zahtevah prevaranega ljudstva, ki ima večino in hoče narediti lojalnim potom konec strašnim razmeram, izkoriščanju in teptanju človeških pravic, zavedajoč se, da je v tem ne samo bodočnost posameznih skupin, marveč bodočnost cele države, za katero smo toliko trpeli in smo si jo s težavami in lastno krvjo priborili.
Kakor je v interesu slovenskega delavca, da si izboljša svoje stališče, ravnotako je v njegovem interesu, da obdrži in ohrani svobodno državo, v kateri mora reprezen-tirati vzdržujoič element. Delavstvo slovensko, to je tvoja častna naloga, katero
moraš tudi častno rešiti. Kako boš storil to najložje?
Prvi pogoj je: enoten nastop proti najhujšemu sovražniku kapitalu. Z oslabitvijo tega nastane takoj ozdravitev gnilega dosedanjega družabnega reda.
Drugi pogoj pa je: Da kljubuješ in odločno zavračaš vse ono, ki so se vrinili med proletarijat in so se kratkomalo oklicali za voditelje mas. Delavci! Šli ste skozi petletno vojno, doživeli polno izkušenj, nauči-
li	ste se spoznavati ljudi. Tedaj vedite, da je danes pretežna večina vaših psevdo-vo-diteljev, ki so začrtali pot proletarijatu v. njihove lastne žepe. Danes odpirate oči in gledate voditelje-milijonarje — nekdanje proletarce. Vi pa ste ostali tam, kjer ste bili.
To sta dva najhujša sovražnika, katera je treba odločno premagati, da se bode končno rešilo toliko premlevano socijalno vprašanje slovenskega delavstva. — »Delavci! Strnite se v močne vrste. Organizirajte se v organizacijah, ki temeljijo na kr-ščanskosocijalnih načelih. Pomnite, da je bilo ravno versko naziranje naših prednikov ono sredstvo, ki jim je dajalo poguma in vztrajnosti v najtežjih dnoh. Le krščansko načelo je vedno in povsod zagovarjalo trpeče ter jih bodrilo k vztrajnosti. Socialno razmerje v pravem pomenu besede more končno edino ustvariti ona masa, ki priznava in spoštuje krščansko vero. Bodite prepričani, da oni, ki ima prav, je vedno omalovaževan in zatiran, kajti boj resnici zamore napovedati le laž, o kateri vemo, da ima kratke noge. Krščansko socialno načelo je edino pravo in rešilno ter bode proniknilo na dan kot svitel žarek in zakrilo v senco vse one, ki so ga zatajili. Delavstvo! Tvoja bodočnost in rešitev je v kr-ščansko-socialni strokovni organizaciji.«
Žarko.
Pamet!
Dogodki v Trstu, v Istri, na Reki in v Dalmaciji so med našim ljudstvom vzbudili opravičeno ogorčenje. Če rečemo, da je ogorčeno nad italijanskim divjaštvom le naše ljudstvo, je to premalo rečeno. Ves kulturni svet obsoja počenjanje laških nacionalističnih Vandalov, celo Italijani sami se zgražajo nad ravnanjem lastnih rojakov. Gotovo je, da je to laško nasilje italijanski politiki več škodovalo ko nam. Italijanska vlada je očividno nalašč organizirala pogrome proti Jugoslovanom, da bi — če mogoče — izvedla krvav konflikt med obema državama ter tako domače socialne razmere nekoliko zakrila. Mi pa moramo biti pametni. Italija nas izziva. Mi moramo ostati mirni! Zato obsojamo divje govorice, ki jih nekatere vroče glave trosijo med ljudstvom. Obsojati moramo pozive na vojsko, najsi prikrito ali neprikrito izhajajo iz ust posameznih govornikov ali iz predalov nekaterih listov. Zato kličemo ljudem: Pamet in hladno kri! Ne dajte se hujskati!
Italija igra za vse. In morda se zgodi, da bo ravno vsled naše mirnosti zaigrala vse. Značilno je, da se v Belgradu nikjer ne sliši beseda vojska, marveč povsod govore in zahtevajo le diplomatičnega posredovanja entente. Celo zastopnik Trsta v narodnem predstavništvu je izbral trezno in in pametno pot. Po poročilu iz Belgrada, bo stavil danes dr. Čok na zunanjega ministra interpelacijo glede dogodkov v Pr-vačini in v Trstu, kjer pravi:
' »Ali je kraljevska vlada pripravljena
zahtevati od vrhovnega sveta v Parizu kot naj višjega organa entente, v imenu katere je Italija zasedla naše kraje, da izposluje od Italije gotovo satisfakcijo in primerno odškodnino ter jamstvo, da se taki incidenti več ne ponovijo? Ta jamstva naj bi bila v tem, da se morajo italijanske zasedbene čete umakniti z vsega zasedenega ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije drugim en-tentnim četam, v katerih mora biti zastopana tudi naša vojska.«
Italija bo vsled naše mirnosti dosegla ravno nasprotno, kar je hotela. Ze sedaj je pred celim svetom dokazala, kje prebivajo Jugoslovani. Celi svet danes ve, da Italija svojo okupacijsko oblast izrablja za preganjanje Jugoslovanov. Bodimo pametni in mirni! S tem bomo svoje diplomot-sko stališče izboljšali v isti meri, v kateri Bi ga bo Italija s svojim divjaštvom poslabšala. Hujskačem pa zavežite jezike!
RADI& PRED SODIŠČEM.
LDU Zagreb, 15. julija. Na današnji razpravi proti Stepanu Radiču se je nadaljevalo zasliševanje prič ter so zaslišali pričo Pompora glede shoda v Vrebiču in pričo Bornemisso glede Radičeve izjave na shodu v Zagrebu. Ko je zagovornik vprašal Bornemisso, zakaj je v svojem listu pisal tako proti Radiču, je ta odgovoril, da je Radič odkrito harangiral proti enemu delu našega naroda, kar je v momentu naše narodne graditve zločin. — Radič le v nadaljevanju razprave ponovno zahteval, da se razčisti vprašanje njegove poslaniške imu-nitete. Državni pravdnik prepušča odloči*
Stran 2
»Večerni list«, dne 16. julija 1920.
tev sodišču, potem pa govori o Radičevih zvezah z Italijo. Navaja posamezne izkaze in priče glede teh zvez, potem pa podrobno razlaga, kako je armijska oblast v Zagrebu dobila tajno obvestilo, da se nekateri ugledni Radičevi pristaši pripravljajo na pot v Trst na dogovor z Italijani, ki naj bi jim omogočili, da gredo v Pariz, da tam na mirovni konferenci zastopajo nekako samostojno hrvatsko republiko. Vse to pa sedaj ni odločilno v Radičevem procesu, ker nima pomena, ker je itak ustavljeno postopanje glede Radičevih zvez z Italijo. Razprava se jutri nadaljuje.
Štev. 158'
DOGODKI V PULJU.
LDU Rim, 15. julija. (DunKU) Agen-zia Stefani poroča: V Pulju se je vršila manifestacija za aneksijo po Italiji. Ko so ma-nifestanti šli mimo neke hrvatske hiše, je nekdo iz te hiše ustrelil iz revolverja. Množica je nato vdrla v hišo in zažgala pohištvo. Kljub temu, da je takoj prišla požarna hramba, se je požar razširil na vsa poslopja. Ranjena sta bila dva bersaljera. V drugi hrvatski hiši so našli 200 kg popolnoma novih vojaških topografičnih kart Istre, dva distančna merila in 30 telefonskih aparatov, med njimi 11 frontnih telefonov.
FRANCIJA IN JUGOSLAVIJA.
LDU Belgrad, 15. julija. V Belgradu se nahaja francoska misija, kateri načeluje general. Njena naloga je, proučiti sedanje gospodarske razmere v Jugoslaviji radi čim ožjih trgovskih zvez med Jugoslavijo in Francijo,
MIROVNA POGAJANJA Z RUSIJO.
LDU London, 15. julja, (Dun, KU — Bonar Law je v spodnji zbornici prebral dne 11. julija sovjetski vladi poslani predlog glede pogajanj za premirje. Iz tega je razvidno, da se sestane mirovna konferenca za vzhod, vprašanja takoj po sklenjenem premirju v Londonu. Med četami sovjet. Rusije in gener, Wrangla se bo sklenilo posebno premirje. Ako bi sovjetska vlada nasproti svojim izjavam ne bi bila zadovoljna z umikom Poljakov na poljsko ozemlje in ako bi sovražno nastopala proti Poljski, bi angleška vlada z vsemi sredstvi pomagala poljski vladi.
LUD Rotterdam. 15, julija. (Dun. KU), Kakor poročajo »Times«, je sovjetska vlada v mirovni pogodbi z Litvansko odobrila litavske teritorijalne zahteve. Poljska je baje priznala neodvisnost Litvanske in privolila izpraznitvi pokrajin severno od Njemena z Grodnom vred. Sedež Litvanske vlade bo v Vilni,
ENTENTA ZASEDE PORURJE.
LDU Pariz, 15, julija, (Dun, KU) Kakor poroča »Chicago Tribune« iz Spaje, se je dosegel sporazum glede pogojev za zasedbo ruhrskega okrožja. Zasedba naj bi se pričela dve ari po poteku ultimata. Črne čete se je ne bodo smele udeležiti, Zasedba naj se izvede tako, da bo kordon čet obkrožil ruhrsko okrožje in ga ločil od druge Nemčie. Večja mesta bodo zasedle čete le, ako bi bilo nujno treba. Civilne pravice prebivalstva naj se zavarujejo, vendar pa naj pride lokalno redarstvo pod nadzorstvo. Za premog naj bi se plačevale višje cene, da bi imeli delavci več interesa za pomnoženo delo. Prehrano ruhrskega okrožja med zasedbo naj zagotove zavezniki.
PROTI LAKOTI IN TIFUSU,
LDU Pariš, 15, julija, (DunKU) Londonski lord major je izdal prebivalstvu nujen oklic za nabiranje sredstev proti lakoti in boleznim, posebno tifusu, ki ogro-žuje širne pokrajine v Evropi in Mali Aziji prihodnjo zimo. Rekel je, da se mora nabrati 25 milijonov frankov. Povabil je do-minije in angleške kolonije, da se udeležijo akcije.
KAPITALISTI SE VRNEJO NA RUSKO,
LDU Pariz, 15. julija. (DunKU) »Times« poročajo, da bo eden novih Krasino-vih predlogov ponudba sovjetske vlade, da se zaplenjene tovarne inozemcev na Ruskem vrnejo lastnikom, katerim bo dovoljena vrnitev v Rusijo. Mezde delavcev da bo plačeval sovjet, ki bo dobil polovico dohodkov, drugo polovico pa lastnik tovarne. Enaki pogoji da bodo veljali tudi glede izkoriščanja ruskih gozdov,
POLJAKI VZELI DUBNO.
LDU Varšava, 15. julija. (DunKU — Brezžično.) Frontno poročilo od 14, t. m.: Močni sovražnikovi oddelki so dne 12. t. m zasedli Lovariške. Severovzhodno od Vilne se boji nadaljujejo, Na črti Smorgon
j^°^OSk so bili odbiti hudi boljševiški napadi na bivši nemški frontni črti. Dalje južno v Polesju se naše čete umikajo, ne da bi sovražnik sledil. Naš protinapad za zopetno osvojitev Dubna se je začel predvčerajšnjim, ko smo razpršili sovražno konjeniško divizijo, smo zasedli imenovano mesto. Napadi na Fedvoločiško, Tamo" rudo in Satanov smo odbili.
Pofiftifrlfi nAVifO	jn da delavstvu, kar je pošteno zaslužilo,
W~	BIWVH*fSa	ker zastonj je danes težko delati, četudi
državi, — Drugič kaj več.
— Povračilo pridržanih nežigosanih bankovcev. V smislu naredbe ministrstva za finance z dne 22. aprila t. 1, J br. 14,163 ie vrniti o priliki kolkovanja pridržane nežigosane in neveljavno žigosane bankovce. Stranke se poživljajo, da se zaradi izročitve teh bankovcev zglase pri onem davčnem uradu, v katerega okraj spada zavod, ki jim je bankovce pridržal. Stranke, katerim so bili bankovci pridržani pri ljubljanskih denarnih zavodih (ra-
Sirite »Večerni
+ Minister za »socialno« politiko dr. Kukovec je izgubil iz svojega naslova besedico »socialno« ter hodi sedaj po svetu le kot minister za politiko, To mu čisto pristoja. Politika je stvar posebno brihtnih, duhovitih in delavnih ljudi j. Najbolj brihten, duhovit in delaven pa mora biti seveda minister za politiko. To je dokaza sijajno včeraj v parlamentu. Poslanec Smodej je namreč vprašal dr, Kukovca v interpelaciji, zakaj se on nič ne pobriga, da se stanovanjska beda omeji. Posl, Smodej je obžaloval, da se doslej osrednja vlada ni še bavila s stanovanjskim vprašanjem in je vprašal ministra, hoče li podpreti pravoveljavno prizadevanje slovenske pokrajinske vlade, da se omogoči uspeh omenjene naredbe. Minister za politiko dr. Kukovec je učeno odgovoril, da naj se za to stvar briga le dr. Gosar sam! Imeniten in duhovit minister! Kaj njega briga socialna beda! On je minister zato, da uganja politiko; za kvartirje revežem naj se brigajo drugi. In ta mož je načelnik liberalne stranke, te politične organizacije vseh bankirjev. Čisto pravilno!
-j- Češka socialna demokracija proti komunistom. Češkoslovaška socialnodemo-kratična stranka je na svoji konferenci v Pragi soglasno obsodila komunistično-anarhistične metode in pozvala pristaše, naj z vso odločnostjo nastopajo proti komunistični agitaciji.
-f- Narobe svet. Zdrava Damet veleva, da je vsak minister zato tukaj, da pospešuje stroko, kateri stoji kot minister na čelu: vojni vojsko, trgovinski trgovino, prometni promet itd. Izjeme ne bi smel v tem delati niti minister za vere. Sedaj pa prihaja iz Belgrada vest, da je minister za vere, Marinkovič, izjavil de-putaciji srbske pravoslavne duhovščine, ki ga je prišla prositi pomoči za revne duhovnike, da se bo morala ločiti cerkev od države, da se bo morala uvesti civilna poroka in zaseči cerkveno premoženje. Torej minister za vere proti veri — proti sebi. Je pač nezmisel, ako se za verskega ministra imenuje brezverec. A ne samo nezmisel, ampak po mnenju vsakega resnega človeka, ki si je znal ohraniti le še nekaj naravnega strahu božjega in smisla za etične vrednote — greh. Greh sam v sebi, greh pa tudi proti ljudstvu in državi. Na kaj hočete opreti našo mlado, še-le snujočo se narodno kulturo, ako izključite vero? Vse velike kulture so bile zgrajene na veri in so od verskih pre-danj živele; umirale in umrle so na brez-boštvu. Skandinavec Strindberg, ki ni bil klerikalec, pravi nekje, da ni nič bolj ogabnega in bedastega kakor takoimeno-vano prostomiselstvo. In zastopnik “tega prostomiselstva se pri nas šopiri na ministrski stolici za vere. To je barbarstvo, ki se bo kruto maščevalo, ako bo dolgo trajalo. Ljudstvo, ki še ni izgubilo vezi s svojim Stvarnikom — bodisi katoliško, pravoslavno ali mohamedansko — hoče imeti za ministra ver vernega moža,
+ Proti podivjanim političnim običajem, Pruski minister za znanost in umetnost Konrad Harnisch je v berlinski »Nat. Zeitimg« priobčil članek proti podivjanim političnim običajem. Prišlo je tako daleč, da se skuša političnega nasprotnika ubiti z vsemi sredstvi, ne da'bi se pri tem šte-dila celo njegova osebna čast, V javnost se spravljajo laži in obrekovanja, ki se vzdržujejo kljub vsem dementijem in izjavam. Vse politične stranke, zaključuje Harnisch, imajo interes na tem, da se politično ozračje izčisti. Ako se to ne zgodi kmalu, se bodo polagoma umaknili iz javnega življenja vsi najboljši možje.
-j- Avstrija pod kuratelo. Pod takimi in podobnimi naslovi poročajo avstrijski listi, da je na Dunaj dospel in izročil poverilne listine avstrijski odsek reparacij-ske komisije. Ta odsek bo nadzoroval celokupno avstrijsko narodno irf državno gospodarstvo ter ima tudi gotova izvršilna pooblastila za izvedbo st. gej’mainske mirovne pogodbe. Kakor zveni iz meščanskih avstrijskih listov, jim reparacijska komisija ni ravno povsem nedobrodošla, ker jo smatrajo za protiutež domači socialni demokraciji in njeni oblasti..
zen davčnih uradov za mesto Ljublana in ljubljansko okolico, ki vračata bankovce neposredno), naj se javijo pri finančni deželni blagajni v Ljublani. Pobotnice, ki so se svojčas izdale o zaseženih bankovcih, naj stranke prineso s seboj in jih naj oddajo blagajni, ko bode vračala dotični denar.
~ Ali je res? Pod tem naslovom priobčuje ljubljanska »Jugoslavija« dopis nekega trgovca iz Maribora, v katerem poroča, da so dobili mariborski trgovci pred kratkim sladkor po 32 K na debelo ter so ga hoteli prodajati po 35 K kg na drobno. Vlada pa da jim je to prepovedala in ukazala, da prodajajo sladkor po 45 K kg, ker da bi drugače imeli drugi trgovci preveč škode. Ali je res?
— Delavci zaplenili žito,' »Grazer Volksblatt« poroča, da so štrajkujoči poljski delavci na Nižjem Avstrijskem ponekod izvršili svojo grožnjo in zaplenili požeto žito za državo. Tako se je zgodilo v Hohenfurtu in Ebenfurtu. Kmetje so se pritožili na državni urad za ljudsko prehrano, Gibanje med kmetskim delavstvom se glasom navedenega lista zopet po~ ostruje.
— Valute na belgrajski borzi dne 14. julija: 20 dinarjev v zlatu 24 dinarjev, 100 francoskih frankov 133 dinarjev; 1 dolar IG din.; 100 levov 36 din.; 100 mark 49 din.; 100 lejev 44 din. — Na zagrebški borzi dne 15. julija: 1 dolar 59 K; 100 avstrijskih kron 40 K; 100 rubljev 116 K; 100 francoskih frankov 530 K; 1 napoleondor 280 K; 100 mark 176 K; 290 lejev 168 K; 100 italijanskih lir 380 K; 100 češkoslovaških kron 143 K.
lj Sladkorne cene. Kako brezvestno in nesramno se ravna s konsumenti. najbolje vidi na zgledu s sladkprjem. ler je bil zasežen, smo ga morali 8tra<»w, cena mu je bila še dokaj zmerna. Kdo* I imel denar, si ga je lahko preskrbel v zakotni trgovini — vsekakor po 120.& ® logram. Nato je bil sladkor oproščen »• pore in oblast je napovedala, da )e, ,e,° poti sladkor, ki bo stal v svobodni trg ' vini okolu 48 K kilogram. Sladkorja dolgo ni bilo na izpregled, ko se je pa Pokaz, j je stal po 84 K kilogram — v javni, re®“ tigovini. Premnogo revnih in revne)
družin je moralo mesece in mesece P1 ■	-	-	-	•	jdnosi
novin*'
grenko kavo. Tedaj je začela vre našega denarja rasti, bližala se je nc Kot prve so začele padati cene sjac£0^ Po celi Jugoslaviji. Toda počasi. K-4*j so preje brez prehoda dvignili ceno 20 na 84 K, tako so sedaj trgovci P°P , ščali polagoma: 82—80—76—70—^ . J kron, kjer smo še danes, kakor kazel cene v glavnih mestnih trgovinah v M1*.
1o«{ Ti» Ji -» 7« ^_1_ • _ J 52
lani. Tudi v Zagrebu je danes cena -- . toda neki zagrebški list ve povedati, se dobi v Ljubljani sladkorja po 47 K- ^
Ljubljanske
AMERIŠKI SLOVENCI V LJUBLJANI.
Danes je srečno dospela v Ljubljano deputacija ameriških katoliških Slovencev, ti je prišla na mariborski tabor zastopat ameriške slovanske organizacije.
Njim na čast se bo jutri v soboto zvečer vršil pozdravni večer. Kraj in čas se še objavi.
Pozdravljeni, bratje, v svobodni domovini!
Dnevne novice.
— ,Jako delajo z delavstvom! Vevče, V tukajšnji vojaški oblačilni delavnici je zaposlenih okrog 400 delavcev in delavk, povečini žensk, — Običajno se je izplačevalo vsakih 10 dni, t, j, 10., 20. in zadnjega vsakega meseca. Sedaj pa delavstvo kljub ponovnim intervencijam ni dobilo že cel mesec plače. Vodstvo se izgovarja, češ da nima denarja. Ali je vojaška uprava res že na kantu ali pa je kaj druzega vmes? Najlepše je pa to, da nam naš g. vodja pravi: Katera noče delati, lahko gre, saj drugo lahko dobim, — To si upa zabrusiti v obraz ubogim vdovam, katerih možje so ostali na bojnih poljanah, — Apeliramo na poverjeništvo za socialno skrbstvo in na vojaško poveljstvo, da to stvar uredi
lj Razgovor o Mariboru se vrši danes zvečer, 16. julija ob 8, uri v Ljudskem domu (velika dvorana). Pogovorimo se ob tej priliki o sprejemu gostov, ki pridejo po taboru v ponedeljek, 2. avgusta v Ljubljano, predno odpotujejo na Bled. Pridite v obilnem številu!
lj »šišenska prosveta« priredi v nede-ljo v šolski telovadnici predstavo »Uničeno življenje«, slika iz delavskega življenja. Igra se predstavlja topot prvič. Začetek ob-pol 9- uri zvečer. Vstopnice v predprodaji pri g. Kranjcu poleg cerkve-	(k)
lj Prvenstvena tekma Ilirija : Slovan, najvažnejša prvenstvena tekma v Sloveniji, se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 19. uri na prostoru S- K. »Ilirije«. Slovanovo kompletno I- moštvo je dosedaj edino v Sloveniji, ki more biti »Iliriji« resen tekmec. Letošnji dobri lezultati »Slovana« jamčijo za nedeljo zanimivo in ostro tekmo.	(k)
lj Orožne vaje letnika 1893. Letnik 1893 je pozvan 22. julija 1920 na orožne vaje. Tozadevne pozivnice se vpoklicanim se“aJ^ dostavljajo. Te orožne vaje so pa oproščeni razni uslužbenci kakor poštni, železniški, finančni, carinarski, rudarski dijaki visokih šol, učitelji, vojni ujetniki po L januarju 1920; rezervni častniki, praporščaki, invalidi itd. Dotični, ki pridejo iz teh razlogov v poštev za oprostitev in bodo prejeli pozivnice, naj jih z dokazilom oprostitve_ vrnejo osebno vojaškemu uradu v Mestnem domu. Vse morebitne druge prošnje za oprostitev te orožne vaje morajo dospeti do 19. julija 1920 polkovni okrožni komandi v Ljubljani, Vsa tozadevna pojasnila daje vLjubljani sta-n u j o č i m vojaški urad v Mestnem domu. TT1 U Najden deček. Marinko Peter iz Udmata, Poljska ulica št, 28. je našel, ko se je v nedeljo zvečer vrnil domov, kakih 10—12 let starega fantiča, ki je jokal. Kot je fantič izpovedal, se imenuje Jožef Roz-i?an ,*njmora biti doma nekje od Kranja, Pravi, da so njegovi starši v Ameriki in da je bil pri nekemu gospodarju, ki mu je pa dejal, da naj gre en čas kam drugam. Komur je deček znan ali ga morda že išče, naj se obrne na zgoraj omenjenega, ki dečka sam ne more vzdrževati.
47 K kilogram, kolikor kdo hoče. In tisti sladkor, ki se je prvotno proda)'m P,. 84 K kilogram. Gotovo je, da trgovci sedaj še ne prodajajo v izgubo. Kaks®v bil njihov dobiček, ko so prodajali gram po 84 K! In ta dobiček so vlek« , prebivalstva v najhujšem času: ko m , ne moke ne sadja ne zelenjadne noVJDlj To početje je vnebovpijoče in trgovci ■ z njim niso dali najboljšega izpričev^ Sedaj so končno naznanili, da se jadrnica z ameriškim sladkorjem, kate so preje zadrževali vetrovi in neZIiaia. druge sile. Ljubljančani si pa stvar rjZ.jj gajo tako, da so sedaj trgovci sPra'!3 svoje milijonarske dobičke s sladkor) na varno, dosedanje visoke cene so P * stale nevzdržne — jadrnica sme tore) pristanišče ... Neverjetno veliko preD ^ taka-le konsumentska para, vendar trgovcem svetovali, naj bodo v bodo nekoliko skromnejši.
!. slovanski orlovski fa&°r v Harihoru.
Orlovska razstava ob priliki tab o?® obeta biti zelo zanimiva. Zbranih je P dosedaj še premalo zanimivosti iz življ^
posameznih odsekov. Posamezni oc
naj torej takoj pošljejo stvari, ki bi Pf**L na to razstavo, to so predvsem slik®« v bila na prireditve, plakati itd,, sploh ’ ka je v zvezi z odsekom, bo dobrodc*1^ Pošljite torej takoj na Osrednji pripra Ijalni odbor za tabor v Ljubljano.
Vozne cene ob času tabora bodo P°, lovične in stane iz Ljubljane 40 K- Vo listek se vzame za tje in velja tudi za jj zaj Samo za tja torej nihče ne mor® . biti voznega listka. Polovične cene so ^ ljavne za vse dni tabora.
Tribune na slavnostnem telovadi^ na Teznu pri Mariboru so bile dograie,, v glavnem 10. t. m. Na gledalca napra™# že sedaj jako učinkovit vtis, k(? jim -e staje še vsakega okrasja. Kakor je bi'0 v poročano, je postavljenih osem tribi^Uj skupni dolgosti 340 m z 2220 sedeži in 44 stojišči, torej skupno za 6644 gledale1ej Stojišča na tleh, ki jih je več tisočev, . seve niso ušteta. Vsak, kdor si ie °rda.
***" ^ MUkvm, v O UIV | AU Ul O*
tribune, pravi, da je — vpoštevajoč našnje razmere — stavba v ponos tistim, ki so povzročili, da se je mogl°
vršiti to delo pri nas.
Vstopnice na tribune naj si Pre®« jo vsak pravočasno. Cena sedežem je 3 • ' 20 kron, stojiščem 5 K. Za seda se SP jj,, majo samo prijave, in sicer do 24. \ ...a Oddajale se bodo vstopnice od 25. i|? .fl dalje. Kdor bi hotel, da se mu doposL ^ po pošti, je treba, da priloži znamke. ^ ročila sprejemata odbora v Ljubljani Mariboru. Kodr hoče kaj dobiti, -j požuri. Vstopnice k tekmam 29., 30. »n ^ julija se bodo prodajale v Mariboru Pj. blagajni na telovadišču. Morejo se pa naročiti vnaprej.
Aprovizaciia>
a Telečje meso, »Vnovčevalnica za^ vino in mast« oddala je za soboto 10 r. deljo, to je 17. in 18. t, m. sledečim jem svoja teleta v razprodajo in siceri. linu, Breceljniku, Cuzaku, Dolničarr r ŽU( cu, Dolničar Jožefi, Ham Matiji, j.< Javorniku, Jesihu, Kastelicu,
oetvurnutu, jesinu, Kastelicu,
Kocjanu, Kraševcu, Makovecu, N0' Novljanu, Prezelju, Rihtar ml., R^1 Selanu, Smoljanu, Škerjancu, ^kraj1) , Šmetu, Zajc Ivanu, Žganjar Jožetu, Pgj, čiču, Porenti po eno tele, le Janežič zilj dobita po štiri teleta. 1 kg sPr^ ^ ^ mesa velja 19 K„ 1 kg zadnjega 20 Vsaka stranka dobi največ 1 kg mes
Odgovorni urednik Jože Rutar« Izdajatelj konzorcij »Večernega l*»t**‘	.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v