Dejst^a. Še predno je Radič preukreiul svoj politični zrakoplov od federalistične in republikanske na centralistično in monarhistično stran, so se oglašali razni politični posredovalci — ali najeti in plačani od radiikalov, ali pa sami taiko navdaihnjeni, da so predlagali in pozivali, na| Hrvati in tudi drugi vendar upoštevajo gotova dejstva ter v tem smislu tudi spremenijo svojo politiko Kot na gotovo — nolo ali nemilo — dejistvo se je kazalo na radikaldko večino ter predlagalo in rotilo, naf se vendar politika tako uravna, da se bo dalo s to večino sodelovati. Za nasprotni slučaj se je pa opoizarjalov da bodo radikali s svojo večino po pomoči samostojnih demokratOT vladali naprej in samo to uveljavljali, kar sami hočejo. Večina radikalov, združenih s samostojnimi demokrati, je bila res dejstvo, dejtetvo, ki se ne sme spregiedati, je bilo pa tudi to, da je prišlo pri zadnjiih volitvah do te večine nasilnim in nepoštenim potem, ko so vendar opazicijonalne stranke, ki so stale v manjšini za dobrijh 10 mandatov, dobile dobrih 300.000 glasov več kot pa radikali in samostofni demolkrati skupaj, ali takozvani nacionalni ¦blok. Dejstvo je torej, da izid zadnjih volitev ne odgovarja razpoloženju volikev. Ker se je nvnogim kratila volilna pra vica in ker so končno voliki le mali del vseh državljaivov, je zadnji volilni izid silno daleč od tega, da bi lahko predstavljal in aražal razifK)laženje in mišljenje državljaivov. Grožnja in gotovost, da bi radikali s svojo pičlo večilio vladali popolnoma po svoji volji, ne aziraje se na diuge, pa podaje zopet to dejstvo> da |e taka vladna samovolja narodu in državi skrajno škcdlfiva. V kult.urn.iih in parlamentaiTiJh dnžavah se često zgodi, da pride na kr> milo vlada man.jšine, a to je gotovo, da vsaka vlada, pa najsibo manjšinska ali večinslka, smatra za svojo sveto doližnost, vladati tako, da doibi od vseh državljanov čim več zaiipanja in odobrenja. Namen radflcalov, vladati popolnoma samovoljno, je dejstvo največje brezobzirnosti, nasilja ter teptanja naiprednih in kulturnih načel. Radičevci so dejstvo radikalne večine res mpoštevali in so po svojem političnem preobratu radikale v pogledu zametavanja Ijudske volje še prekosili. Radič je kar črez noč postal večji centralist od samih radikalov iri od dne 27. marca, ko je njegov nečak, sedanji minister Pavie Ra•ilč podaf v parlamentu stričevo znano iz]avov se še ni •jpomnil na potrebo, voliice in krvatska Ljudstvo sploh vprašati za mnenje o svoji novi politiki. Kakor že večkrat, tako so se tudi pretečeni teden na seji vodstva Radičeve stranke vrata zaprla pied vsemi olujmi zaupniki in poslanci, o katerih si Radič misli, da bi znali misliti s svojo lastno glavo in zahtevati pojasnila glede silne politične spremembe stranke, ki je poprej pod čisto drugimi gesli zbrala ogromno večino tuvatskegta Ijudstva. Radič kot politik je padel tako nizko, da se s samovoljo celo ponaša. Zadnjič v Beogradu je dejal: »Pravijo, da sva s Pašičem diktatorja, da vse sama odločujeva in zapovedujeva. To je dobro, to je potrebno, to je strankina disciplina.« Ko je prevzel in posnel politiko radikalne stranke, hoče biti Radič radikalnejši od samih radikalcv. Po prislo*vici bi se to reklo: bolj papeški od samega papeža. Ob raznih njegovih izjavah se mora svet čuditi, zakaj ni rajši vstopil v samostojno-demokratsko Pribičevičevo stranko, ki je kazala isto vnetost v pogledu centralizma itd. Mnogi vodilni radikali so že pred leti ob raznih prilikah točno označili tri narode v državi ter pritrdili, da ne sme biti zadržka, če se Srb smatra za Srba, Hrvat za Hrvata, Sk>venec pa za Slovenca. Proti temu so poprej samostojni demolcrati> sedaj pa vodilni radičevci postavili takozvano narodno edinstvo. Na vprašanje nekega beograjskega novinarja: »Kaj pe sprememiba ustave?« je Radič nedavno odgovoril: »O tem se je prej nekdaj govorilo, sedaj pa ne več, ker, kakor se spominjam, tega tudi i\i v naši pogodbi sporaizuma z radikali. Revizija ustave je za sedaj postranskega pomena. ToreJ Radič priznava, da se v sporazumu ne govori o reviziji ustave, četudi so njegovi Ijudje pripovedovali, da je v sporazumu to sprejeto. Radič je še pristavil: »Centfalizem ni napaka in ovira, sanvo če se bo pametno delalo. Centralitzem je lahko celo boljši od samega federaIkma. Mi hočemo močno nacijo in državo in sicer močno y stvarnem in ne v kakem drugem smislu. Hrvat se mora čutiti kot Srb, Siib pa kot Hrvat, ker smo vendar eivo in i*3*o!« Tu se je Radič zoipet nekaj naučil od Pašiča, ki je rad piripovedoval, da »ima Jovo v Beogradu isto kot imata Peter in Pavel v Zagrebu in v Ljubljani. Čas in dejstva so pa pokazala, da imajo Jovo, Peter in Pavel povsod isto in, enako, če se zapišejo v vladajočo radikalno stranka V primerih Radič posnema Pašiča in je gotovo, da bi rad dosegel tudi dejstvo, da bi imeli njegovi strankini pristaši isto kot imajo radikali. Samo v to svrho je on radiioalnejši ©d radikalov. Za svoje pristaše isto kot imajo radikali, pa kskor vse kaže, Radič tudi ne zalvteva v pose<bno veHkero obsegu. Mož misli na prvake ©beh strank, za šircke ljudske sloje ima pa prav malo brige. Kot dejstvo je vtsel, da so si radikali pridobili veliko število mandatov, da vladajo sam oza sebe in sedaj se trudi, da bi s svojim štabom deH e »jiiTii ugodnosti in koristi od viadanja, za de|stva, ki spremljajo taJco početje, se pa tako malo briga, kakor zm tjudstvo m za njegove zahteve. —tgr.