SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Komisija za turizem, trgovino in gostinstvo Ljubljana, 11.5.1984 STANJE GOSTINSTVA IN TURIZMA V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA V okviru narodnega gospodarstva pomenita turizem in gostinstvo pomembno panogo, ki s svojimj kvalitetnimi sto-ritvami vplivala na povečanje družbenega proizvoda ter na povečanje konvertibilnih prilivov. Organske ločnice med turizmom in gostinstvom pravzaprav ni, ker se oba med-sebojno dopolnjujeta in drug za drugega opravljata pro-pagando. V občini Ljubljana-Šiška ta panoga predstavlja 0,9 % družbenega proizvoda, v panogi pa je zaposlenih okrog 2% vseh delavcev v občini. (v 000 din) Delež LPto LPto Indeks gostin. 1982 gospod. v 1.1983 Celotni prihodek 490.359 639.921 131 0,6 Doseženi dohodek 196.687 259.966 132 0,9 Doseženi čisti dohodek 156.117 208.464 134 1,2 Akumulacija 7.240 25.340 350 0,4 Povprečno št. zaposlenih na podlagi delovnih ur____________652 648______99______Z± * Gradivo je obravnavala komisija za turizem, trgovino in gostin-stvo, naknadno pa so ga dopolnili delavci komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo. Organizacije združenega dela iz dejavnosti gostinstva so v letu 1983 ustvarile 639.921 tisoč din celotnega prihod-ka in je bil v primerjavi z letom 1982 večji za 31 % (ce-lotno gospodarstvo občine za 44%). V celotnem prihodku gospodarstva občine predstavlja celotni prihodek gostin-stva in turizma le 0,6 %. Dohodek je bil v letu 1983 realiziran v vrednosti 259.966 tisočdin in je bil od leta 1982 večji za 32% (v celotnem gospodarstvu občine večji za 42%). V doseženem dohod-ku gospodarstva predstavlja dohodek gostinstva in turizma 0,9 %. Razporejeni dohodek pa je znašal 273.574 tisoč din in je bil od leta 1982 večji za 39 %. OZD iz dejavnosti gostinstva in turizma so v letu 1983 dosegle 208.464 tisoč din čistega dohodka in se je v pri-merjavi z letom 1982 povečal za 34% (celotno gospodar-stvo za 36 %). V celotnem doseženem čistem dohodku gospodarstva predstavlja doseženi čisti dohodek gostin-stva in turizma 1,2 %. Število zaposlenih se je v letu 1983 na področju gostin-stva in turizma zmanjšalo za 1 %, medtem ko se je v ce-lotnem gospodarstvu povečalo za 1 %. Devizni prilivi za opravljene storitve so znašali 3.427 ti-soč din, in to iz konvertibilnega področja. V občinskih pri-livih ne predstavljajo bistvenega pomena. Mercator — DO Hoteli — Gostinstvo — TOZD Hotei lli-rija je najpomembnejši nosilec gostinske dejavnosti na področju občine Ljubljana-Šiška, ki ima svoje enote raz-porejene tudi na področju drugih slovenskih občin. Morda prav zaradi tega ni mogel prevzeti vloge nosilca razvoja gostinstva in turizma v občini. Sedaj začrtana politika po-sodabljanja posameznih enot pomeni dvig kulturne ravni prostora, kvalitete postrežbe, pestrosti ponudbe jedi in specializacije. Ob hotranji konsolidaciji organizacije in po-slovanja bi TOZD lahko prevzela vlogo nosilca turistične-ga razvoja, zlasti na področju Zbilj in Dragočajne. Motel Medno posluje kot temeljna organizacija v okviru delovne organizacije Kompas Jugoslavija, preko katere pri-dobi tudi največ gostov. Delovna organizacija je zagoto-vila tudi sredstva za sanacijo centralnega objekta motela in obnovitve 74 ležišč, kar je motel dvignilo v II. kakovostni razred. Organizacija v perspektivi nima namena širiti de-javnosti, namerava pa urediti okolico za rekreacijsko po-nudbo. Integral, DO Golfturist TOZD Gostinstvo je bil vse doslej praktično na nivoju obrata družbene prehrane in nastani-tvenega centra za delavce Integrala, ponudba tranzitnih nočitev pa je bila v zadnjih letih sekundarnega pomena. Zaradi izredno skromnih finančnih možnosti, ki izvirajo iz takega načina poslovanja TOZD in velikih obveznosti delovne organizacije kot celote, vpliva te OZD na razvoj ponudbe v gostinstvu praktično ni bilo. Temeljne organizacije združenega dela nimajo razvojnih konceptov, prav tako pa ne sredstev za njihovo izvedbo. SOZD Integral je odstopil od nameravane gradnje hotela v soseski ŠS7/1, tako da novih prenočitvenih kapacitet hotelskega tipa v občini ne bo. Posebno obliko gostinske dejavnosti predstavlja obrat Gostinskega šolskega centra hotel Bellevue, ki je tudi šola za gostinske delavce. Za franzitni promet je v občini pomembna pogodbena organizacija združenega dela Kanu z obratom gostilna Na klancu v Medvodah in obratom v Valburgi in Nastanitveni center ob Celovški cesti. Gostinske storitve nudijo tudi obrati oziroma bifeji, ka-terih je 15: Emona Merkur v Kosezah in Dravljah, Merca-tor Rožnik TOZD Grmada (Trg komandanta Staneta, Ce-lovška cesta 104 in 99, Sojerjeva ulica, černetova ulica, Derčeva ulica, Vižmarje, Ulica bratov Babnik), ABC Pomur-ka Delikatesa (Celovška cesta), KZ Metlika (Metliški hram, Srednje Gameljne, Vodice, Podutiška cesta). Na področju turizma imamo v občini objekte, ki so na-menjeni inozemskemu in domačemu gostu; kamp Drago-čajna, v katerem smo razširili prenočitvene kapacitete, Zbiljsko jezero, Šmarna gora, Rašica, kmečki turizem v Do-lomitih in Vodicah, izletniški turizem na Toškem čelu, na Trnovcu in Topolu. Gostinske usluge nudijo tudi nekatere organizacije, ka-terih osnovna dejavnost ni gospodarske narave: planinski društvi na Rašici in Govejku, društvi upokojencev v šiški in Medvodah ter rekreacijski center Mostec. V okviru kompleksa hale Tivoli deluje več gostinskih lo-kalov zasebnega sektorja z različno ponudbo. V občini je 38 enot gostinsko-turistične usmeritve v dru-žbenem sektorju in skoraj prav toliko obratov v zasebnem sektorju. Pregled gostinske dejavnosti v občini po namenu uslug Sektor Ime, namembnost --------------------------------------------- družbeni zasebni skupaj Hotel (llirija, Bellevue) 2 — 2 Motel (Tikveš, Medno) 2 — 2 Gostilne 8 20 28 Restavracije 3 14 Penzion 112 Bifeji 15 13 27 Vinotoči 3 — 3 Planinska domova 2 — 2 Okrepčevalnice 13 4 Kamp 1 — 1 Kiosk_______________________—-________3_________3 Skupaj______________________38________40________78 V štirih krajevnih skupnostih ni za javnost odprtih go-tinskih lokalov-obratov, pomanjkljiva ponudba (samo bife-ji) pa je v sedmih krajevnih skupnostih. V zadnjih petih letih se je povečalo število gostinskih obratov kot tudi sedežev. V zasebnem sektorju gostinstva se je število sedežev povečalo za 628, v družbenem pa za 452. V zadnjih dveh letih ne izdajajo več obrtnih dovo-Ijenj za vinotoče, temveč le za specializirane okrep&eval-nice, kj morajo nuditi vsaj najbolj enostavno pripravljeno hrano. Kljub vsemu temu pa naloga, ki smo jo opredelili v družbenem planu in letnih resolucijah, da bo delež vred-nosti prodane hrane v celotnem prometu znašal okrog 40%, ni realizirana zaradi izredno visokih stroškov hrane in boljšega zaslužka pri prodaji pijač. V preteklem obdobju smo veliko pozornosti namenili kontinuirani gostinski ponudbi ob vsakem času, vendar v tem nismo v celoti uspeli. V času sezone usmerjamo zasebni sektor v izmenjajoče se zapiranje lokalov za kraj-šj čas. Ob tem pride pogosto do izigravanj, zlasti s strani nosilcev samostojnega osebnega dela (zdravniška potrdi-la) in samovoljnega zapiranja lokalov, ker sankcije (de-narne kazni) niso učinkovite. Na enak način je neodgo-vorno v aprilu letos posloval tudi POZD Kanu, ki ni odprl recepcije ob objektu Na klancu. Ko je Obrtno združenje Šiška izdelalo analizo pogojev za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva, so za pod-ročje gostinstva in turizma oblikovali več predlogov, ki so v povzetkih naslednji: — zagotovitev pravice gostincem, da poslovne prostore nad velikostjo 70 m! po prenehanju opravljanja dejavnosti lahko oddajo v najem ali pa prodajo, — izdelan pregled primernih lokacij, — ugodna obrestna mera in daljša doba vračanja z mo-ratorijem ob pri&etku obratovanja, — poenostavitev postopkov pri pridobitvi dovoljenj in soglasij, — uveljavitev davčnih olajšav pri obratih, ki ustvarjajo večji delež prometa s hrano in prenočitvami, — prosto oblikovanje cen, pri čemer naj ponudba in povpraševanje odigrata vlogo selektorja, — razširitev zakona o dolžniško upniških razmerjih tudi za zasebni sektor. V okviru predlogov za izboljšanje gostinsko-turistične ponudbe v občini izhajajo iz načrta izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ljubljana-ši-ška, ki ga je delegatska skupščina sprejela na svoji seji dne 30. januarja 1984. Potrebno je, da skupno z organi mesta Ljubljana zagotovimo kakovostno raven turističnih storitev z oblikovanjem skupne turistične ponudbe Ljub-Ijane na podlagi izdelanih razvojnih programov. V pred-logu skupnega programa turistične ponudbe Ljubljane za leto 1984 so naštete naloge, ki obvezujejo vse Ijubljanske občine, da se vanj vključujejo po svojih obveznostih in možnostih. Gostinske organizacije združenega dela in samostojni gostinci morajo ugotoviti, da je nujno povezovanje in sku-pen nastop ter morajo v bitki za gosta nenehno poveče-vati kakovost in pestrost svoje ponudbe. Možnosti boljšega razvoja gostinstva so v izboljšanju gostinske postrežbe, odnosa do gostov, prilagoditvi obra-tovalnega časa potrebam gostov itd. Za dosego izboljšanja gostinsko turistične ponudbe predlagamo naslednje na-loge: 1. Izboljšanje postrežbe, odnosa tlo gostov, spoštova-nje odpiralnih časov in popestritev izvenpenzionskih stori-tev je naloga vseh nosilcev gostinske dejavnosti. Zavest delavcev v tem sektorju je treba z izobraževanjem in na-grajevanjem dvigniti na višino, ki bo vplivala na kvaliteto storitev. Nosilci; OZD in samostojni nosilci osebnega dela s pod-ročja gostinstva. Rok: Stalna naloga. 2. V družbenem planu 1981—1985 je predvideno, da bo v okviru dogovora o temeljih plana SML in Ijubljanskih občin sklenjen samoupravni sporazum o skupnih osnovah za razvoj rekreacijskih centrov Sora, Zbilje, Mostec, Šmar-na gora idr. in da bodo določene prioritete iz,gradnje. Rekeacijski turizem je skupnega pomena vseh občin v Ljubljani. Ker v dosedanjem obdobju izpolnjevanja družbenega pla-na ni prišlo do sklenitve samoupravnega sporazuma o osnovah za razvoj rekreacijskih centrov, niti ni prišlo do konkretnega vključevanja teh centrov v skupni mestni program razvoja turizma, bo komisija za turizem in go-stinstvo dala pobudo mestnemu komiteju za trgovino, pre-skrbo, turizem in gostinstvo za sklenitev tega dogovora. Nosilec: Komisija za turizem in gostinstvo. Rok: Pedlog v letu 1984. 3. Trgovske organizaicije, ki imajo tudi gostinske obrate, je treba vključiti v dežurno službo v času sezonskih konic vsaj v dopoldanskem nedeljskem in prazničnem času. S tem bi zaokrožili ponudbo za tranzitnega gosta brez dodatnih vlaganj. Nosilec: Komisija za turizem, trgovino in gostinstvo kot predlagatelj mestnemu komiteju za trgovino, preskrbo, tu-rizem in gostinstvo. Rok: Leto 1985. 4. Za nadaljnji razvoj kmečkega turizma imamo v obči-ni dovolj naravnih pogojev in izkušenj, vendar zaradi po-manjkanja kreditnih sredstev po ugodni obrestni meri ne moremo pričakovati izgradnje novih kapacitet. V okviru pospeševalne službe KIT KZ Medvode je potrebno evi-dentirati potencialne kandidate. Izvajalci kmečkega turizma lahko svoje kapacitete ustre-zno zapolnijo le s povezovanjem s turističnimi organiza-cijami in zasebnimi gostinskimi lokali, s katerimi lahko dopolnjujejo svojo dejavnost in njihovo ponudbo. Nosilec: KIT, Kmetijska zadruga Medvode, komisija za turizem in gostinstvo. Rok: Stalna naloga. 5. V sprejemanju davčne politike je kot osnovno potreb-no uveljaviti dolgoročnost in stabilnost pogojev poslova-nja, v določanju davčnih kategorij (osnov) pa upoštevati inflacijo. Spremembe naj obsegajo: višino osebnega dohodka sa-mostojnih obrtnikov, znižanja cenzusa posameznih olajšav, ki so previsoko postavljeni, stimuliranja novih vlaganj in poenostavitev davčnih evidenc. Nosilec: Obrtno združenje. Rok: Stalna naloga. 6. Vse navedene naloge, ki obvezujejo turistična dru-štva, OZD Gostinstva in turizma, samostojne nosilce oseb-nega dela in komisijo za trgovino, turizem in gostinstvo, so vključene tudi v načrt izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Ljubljana-šiška. Stališča izvršnega sveta Izvršni svet je obravnaval gradivo na 114. seji dne 9.5. 1984 ter sprejel naslednje zaključke in stališča: 1. Izvršni svet ocenjuje, da z razvojem turizma in gostin-stva ne moremo biti v celoti zadovoljni. Naloge, ki so bile opredeljene v okviru skupnih nalog mesta, niso uresničene na področjih razvoja rekreacijskih centrov in kmečkega turizma. Kljub ugodnim naravnim pogojem pa zaradi za-ostrenih gospodarskih razmer ne moremo pričakovati več-jih naložb v te namene do leta 1990. 2. Pri izdelavi družbenega plana občine za obdobje 1986 do 1990 moramo pobude in naloge vključitj v zasnovo raz-vojnih možnosti (prostorska opredelitev, pobude za spre- membo sistemskih določil, ki ovirajo razvoj turizma in go-stinstva). 3. Temeljne organizacije s področja gostinstva in turizma v občini se morajo pri pripravi srednjeročnih planov za obdobje 1986—1990 opredeliti, kakšno politiko bodo za-vzele do posameznih rekreacijskih področij oziroma kje je njihov interes (koseški bajer, Sora, Zbilje) ter prevzeti za opredeljeno politiko tudi odgovornost. Pri tem ne sme-jo računati na sovlaganja iz sredstev proračuna, ker je to v nasprotju s sprejeto politiko čiščenja občinskih prora-čunov. 4. Preveriti moramo učinke združevanja turistične takse na nivoju mesta, ker se sedaj zbrana sredstva v preveliki meri namenjajo za reklamiranje prireditev v Ljubljani, med-tem ko bi z uporabo teh sredstev v investicijske namene bistveno izboljšali pogoje delovanja in ponudbo v obstoje-čih rekreacijskih centrih. 5. V fazi sprejemanja dogovora o temeljih planov skup-nosti Ijubljanskih občin in občin Ijubljanske regije se mo-ramo dogovoriti o umetnosti in prioriteti izgradnje rekre-acijskih centrov, o potrebi določitve ali spremetnbi uprav-Ijalcev teh centrov in o obsegu ter virih finančnih sredstev, ki jih za programe potrebujemo. 6. Še naprej moramo razvijati dejavnosti turističnih dru-štev na amaterski osnovi. Društvom je potrebno poleg tega zagotoviti tudi materiaJne pogoje ne le za delo, temveč tudi za izboljšanje pogojev za objekte, s katerimi uprav-Ijajo oziroma so na njihovem teritoriju. 7. Obrtno združenje — sekcija gostincev mora s svojim delovanjem usmerjati nosilce samostojnega osebnega dela k izboljšanju ponudbe. 8. Vsi nosilci dejavnosti na področju gostinstva in turi-zma morajo izboljšati odnos do gostov in izboljšati kva-liteto gostinskih storitev. Izvršni svet