65 LET ZAVODA ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO
Hura, imamo novo telovadnico!
S tetn veselim vzklikom so gojenci Zavoda za slepo in slabovidno mladino, ki lctos obeležuje 65-lefnico ustanovitve^pričeli kultunii program ob slovesnosti odprlja nove, sodobne in tako težko pričakovane telovadnice. Z veliko mero skrbno-sti, prizgdevnosti, z radoživostjo mladosti in vese-Ija so brezbJbno izvedli,pod vodstvom svojih men-torjev, zahteven program s katerim so predstavili svoje znanje in spretnosti.
Pravzaprav so uspeli predstaviti sadove deia prizadevnih delavcev in strokovnjakov tega zavo-da, ki je v vsem svojem obdobju delovanja med tovrstnimi organizacijami v Jugoslaviji najbolj si-stematično uveljavljal dejavnost na področju sa-mourejanja slepih in slabovidnih učencev.
V tem šolskem letu je v zavodu 90 otrok. Od tega 12 predšolskih po enoti za pomoč pa je bilo obravnavanih še nadaljnih 143 olrok. Velja pri-pomniti, da je v šolskem letu 1976/77 zavod organiziral vzgojno izobražcvalni proces na prin-cipu celodnevne osnovne šole. V zadnjem obdob-ju pa jc zavod uvedel kabinetni pouk ter pouk orientacije in mobilnusti za slepe. Še to, zavod uporablja pri pouku in vzgoji s<xlobna avdiovi-zuelna srcdstva in tehničnc pripomočke in pose-bcj prilagojena učila. V /avodu dclujcjn aktivno mladinska in pionirska organizacija tcr mnoge intcrcsnc dcjavnosti, i/dajajo pa tudi svojc glusilo Naša misel, pionirji in mladinci pa sodclujcjo v vsoh akcijah ZPM, Pionirskcga lista in drugih.
In čcprav jc življcnjc tch mladih Ijudi ob skrbi pcdagogov v vcliki mcri izpolnjcno, so bili vsa la lcta  prikrajšani  za organiziranc oblikc lclesne
vzgoje. Prostorov, ki bi služili potrebam telesne vzgoje ter rekreacije - zavod ni imel. Odločili so se, da z nadgradnjo obstoječega objekta pristopi-io k izgradnji rekreacijskega prostora. Tako je IBE izdelal leta 1979 projekt, zaradi težav za pridobitev lokacijskega dovoljenja pa so z grad-njo pričeli šele leta 1982. Sredstva v višini 19,3 milijone dinarjev so z izjemo sredstev Jugoslo-vanskc loterije v višini 6,5 milijonov dinarjev, zagotovili sami.
Moderna, sodobna telovadnica je nared, 17. maja so jo v navzočnosti številnih gostov med katerimi je bila tudi Lidija šentjurc, gojencev in delavcev zavoda slovesno predali svojemu name-nu. Predsednik pokroviteljskega odbora zavoda Franc Krumberger je med drugim dejal:
»Menim, da mi na tem mestu ni potrebno pose-bej poudarjati zdravstvenega vidika telesne «zgo-je in posebnega pomena, ki ga ima ta za slepo in slabovidno mladino in kaj pomeni rekreacijski prostor za vse, ki so posebno v slabem vremenu ves dan vpeti med štiri stene.
Pri gradnji tclovadnice ni ilo vse po načrtu, niti po časovnem niti po finančnem planu. Vendar je bila vztrajnost in upornost odgovornih delavccv /avoda tolikšna, da so bile vse tcžavc prcmagane, ne pa pozabljcne. Posebej jc potrchno poudariti, da s<> hila za izgradnjo tclovadnicc vložcna tudi lastna srcdstva zavoda, kar jc vsckakor obvezova-I« tudi drugc dejavnikc, da so z vcčjo prizadev-nostjo pomagali zavodu pri /biranju finančnih srcdslcv. Kolikšnc so bilc lcžavc ob pripravah na gradnjo in v leku gradnjc, vedo najholjc listi, ki
so nosili največjo težo odgovornosti.. Njim gre tudi glavna pohvala in zahvala.
Objekt, ki ga z današnjim dnem dajemo tudi uradno v uporabo, bo lahko občasno služil tudi izven športnim dejavnostim. S tem objektom pa šc niso izpolnjeni vsi načrti iz srednjeročnega plana. Postopoma bo potrebno urediti tudi igrišča na prostem in'bazen, s čemer bo dana možnost za celovito telesnovzgojno delo. Med naslednjimi prioritetnimi nalogami je tudi ureditev deškega in dekliškega doma, kar je posebno pomembno iz vidika varnosti in funkcionalnosti obstoječih pro-storov.
Ceprav trenutni ekonomski položaj v državi ne dopušča velikih podvigov, bo potrebno nadaljeva-ti z začetim delom. Trajalo bo malo več časa, v končni uspeh pa ne smerao dvomiti!«
Direktor Franc Rožanec pa je nato v svojem govoru izpostavi! 65 letno pot zavoda, se zahvalil vsem, ki so omogočili izgradnjo tega rekreacijske-ga prostora in še posebej poudaril pomembnost enakopravnega uveljavljanja slepih in slabovidnih v naši družbi. »Prav enakopravno udejstvovanje le-teh na področjih vseh družbenih dejavnosti pomeni tisto tiho srečo in spoznanje, da si sprejet od soljudi s katerimi živiš«.
»Edina tei|ia, ki obstaja je neznanje«. K tej misli W. Shakespeara - napisa v Zavodu - lahko pripišcmo le lo, da svetloba, ki je bila pred 65 leti prižgana tu, žari in bo sijala še naprej.
I. DOMITROVIČ