UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljnni, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. ne oldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi se n: vračajo. Nefrankirana pisma se ne ; : sprejemajo : : : JJAROCNINAc celoletna no pošti ali s pošiljanjem na dom za Avs-lio-Oj isko in Rosno K 21’60, polletno K io-80, četrtletna H 6"40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86’—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* ob pol 11. dopoldne. \ *. •. UPHAVNISTVO se nahaja v Selenluiijrovi ulici štev. 6. R., in uraduje za stranke od S. do 2. dopoldne in od 3. do 7 zvečer Inserati: cnostopna petitvrstica 30 vin., porojen prostor, poslana a: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema npravuišlvo. : Nefrankirana ali -premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■—............ Reklamacije lisla so poštnine proste. Stev. 516. V Ljubljani, v soboto dne 22. febuarja 1918 Leto III. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna...............................K 21 60 polletna.................................. 1080 četrtletna.............................540 mesečna................................... 180 Za Nemčijo: celoletna...............................K 2640 polletna .................................1320 četrtletna................................ 6 60 mesečna................................220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Na- ročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav ništvo »Zarje* v Ljubljani. Bolgarska in Rum unija. Romunija sprejme posredovanje. Bukarešt, 22. Snoči je imel ministrski svet sejo, na kateri je Majorescu poročal, da so velesile ponudile Rtununiji svoje dobre službe; priporočal je, da se sprejme posredovanje. Poljedelski minister FiUpescu je dejal, da bi kazalo brez posredovanja velesil neposredno od Bolgarske doseči rešitev rumunskih zahtev. Ostali ministri so mu prigovarjali in naposled se je vdal. Nato je ministrski svet sklenil, da sprejme z zahvalo posredovalno službo velesil s prošnjo, da bi se akcija čimprej Izvršila. Na današnji ministrski seji predloži ministrski predsednik odgovor, ki se izroči velesilam. Naša konferenca. izvrševalni odbor Jugoslovanske socialno demokratične stranke je sklical za jutri, nedeljo 23, februarja konferenco, da se posvetuje o korakih, ki naj bi se storili z ozirom na politični položaj. Sestanek bo tem važnejši, ker je po zadnjih vesteh soditi, da se približuje balkanska vojna kraju. Ko bo sklenjen mir na Balkanu, pa stopi jugoslovansko vprašanje v akuten šta-dijt in kot resna stranka moramo imeti tudi za ta sitičaj strogo začrtano pot Izvrševalni odbor je mnenja, da bo o vsem, kar je v zvezi S tem vprašanjem, treba sklepati sporazumno s sodrugi na Hrvaškem in v Bosni. V ta namen bc priporočljivo sklicati drugo jugoslovansko socialno demokratično konferenco. V tem oziru je torej jutrišnji sestanek pripravljalen; vendar jC njega važnost očitna. Pričakovati je torej primerne udeležbe. KonSerenca bo zborovala v hotelu .»Ilirija« in se prične ob 10. dopoldne Izvrševalni odbor predlaga sledeči dnevni red: 1. Politične razmere na jugu In naša stranka. Poročevalec Etbin Kristan. 2. Strankine zadeve. Organizacije, ki še niso priglasile svoiih delegatov, so naprošene. da jih čimpreje naznanijo sodrugu Ivanu Mlinarju (Ljubljana, Učiteljska tiskarna.) Opozarjamo, da le tudi druga točka zelo važna, zlasti ker je strankin zbor šele prihodnje leto 2eieti je torej, da se organizacije številno udeleže. Vsak delegat dobi vabilo, brez katerega ni vstopa. Obenem so delegati naprošeni, da pt idejo pravočasno, ker se prične zborovanje točno ob 10. Železničarji! Kaj sedaj? KRATKO, ODKRITO IN RESNO SVARILO VSEM ŽELEZNIČARJEM! Sodrugi In tovariši! Neomajno prepričanje, da je vaš boj v svr-ho zboljšanja službenih in mezdnih pogojev opravičen in potreben, in odkrito prizadevanje za vaše interese nam narekujeta to resno in važno svarilo. Dogodki, ki so se doigrali povodom železničarskih zahtev v parlamentu in izven njega, postavljajo prizadete pred dejstva in naloge, ki so naravnost življenskega pomena in ki zahtevajo zato primerno pojasnilo. Meščanske, klerikalne In nacionalistične stran- so vas brezpogojno izdale! Meščanski poslanci, zastopniki nacionalističnih železničarskih zvez, ki so vam ob času volitev obljubljali vsestransko prizadevanje za izboljšanje vašega polžaja. so se na poziv vlade potuhnili! Vlada je zaukazala svojim lakajem v parlamentu, da naj glasujejo proti 17 miljon-skemu predlogu sodr. Tomschika. Vladni nacionalistični hlapci, ki se tupatam celo ponašajo, da so v opoziciji proti vladi, so se ukazu v^no in brezpogojno odzvali. Predlog je bil odklo- Brezprinieruo izdajstvo se ne da prikriti ali opravičiti! Železničarji so opravičeno pričakovali, da se jim bodo razmere izboljšale. Uredile bi se bile resnične mezde železniškega osobja in izboljšali službeni pogoji, ako bi ne bili nacionalni »prijatelji« železničarjev glasovali proti predlogu, ki so ga po nalogu socialno demokratične železničarske organizacije stavili v parlamentu socialistični poslanci. Nacionali-za prvotni predlog 38 tr.iljonov kron. Ker je za prvotni predlog 38 miljonov kron. Ker je vlada namesto da bi bila vporabila v svrho regulacije mezd svoto 38 miljonov kron dolo- i čila, ne oziraje se na sklep zbornice, le 21 mi- j Ijonov, je poslanec Tomschik zahteval pri proračunu ostalih 17 miljonov. Nismo dvomili, da bode tudi to pot nacionalistična večina podpirala že sprejeti predlog. Ali motili smo se. V državnem zboru je meseca decembra 1911 večina glasovala za predlog. Po preteku šestih mesecev so pa eni in isti poslanci glasovali proti enakemu predlogu! Kako naj nazivljemo tako ostudno komedijantstvo? Nepričakovano izdajstvo je razburilo celo pristaše organizacij, ki se ponašajo, da jih zastopajo v parlamentu nacionalistični veljaki. Da se prikrije očitno izdajstvo, je bilo trebil najti izgovorov. Izgovore jim je pa preskrbela vlada sama. Pomanjkanje denarja v državnih blagajnah in strah pred paragrafom 14. je baje prisilil nacionaliste, da so glasovali proti zahtevi izkoriščanih, zboljšanja prepotrebnih železničarjev. Kakor je bilo ostudno izdajstvo, so bili ostudni tudi izgovori. Vlada naj bi onemogočila določitev proračuna zaradi bornih 17 miljonov? In če ni bilo denarja v državnih blagajnah, kje se je tedaj dobilo po sto in sto miljonov za miltarizem in mornarico? Ali nacionalističnemu izdajstvu n; bilo skratka konec. Naša organizacija železničarjev je vztrajala pri stavljenih zahtevah. Poslanec Tomschik je prijavil svoj predlog tudi v plenumu zbornice. Ali tudi to pot so nacionalistični in klerikalni pajdaši glasovali proti. Predlog je bil ponovno odklonjen. Železničarji niso po zaslugi meščanskih poslancev ničesar dobili. Njih razmere so ostale neizpremnjene. Varali so jih z obljubami, da bodo podpirali njih boj. V odločilnem trenotku so jih pa mnogoobetajoči nacionalistični komedijanti izročili milosti in nemilosti vlade. Dosledno in dogovorjeno so nacionalistične stranke friinnKiils predlog v prid Izkoriščanim železničarjem! Meščanske stranke so nam podale nov dokaz, da nasprotujejo zahtevam železničarjev, da nočejo podpirati njih želja, da nočejo bianiti njih interesov in pravic. Železničarji! Ali boste še dovolili, da se pičlo število vladnih lakajev igra z vašitr.i interesi in da vas nadalje izdajajo poznani vaši nasprotniki? Poslanec Rybar je na javnem shodu izjavil, da je prvotno glasoval za 38 miljonski predlog le zato, ker je bil tedaj »slučajno« v opoziciji proti vladi. Ne bi bil glasoval za predlog, če ne bi bil »slučajno« v opozociji! Razumemo potemtakem. da ni zadnjič glase vai za vaše zahteve, četudi je bil takrat na Dunaju. Gospod poslanec Rybar se je najbrže zopet sprijaznil z vlado. In njemu je mnogo več za prijaznost z vlado, nego za potrebe železničarjev! Nacionalistični poslanci, zastopniki jugoslovanske zveze, so pokazli svoje jirijateljstvo železničarjem s tem, da niso glasovali za 17 miljonski predlog! Niso glasovali za vašo zahteve ne Rybaf, ne Gregorin In ne Ra\nihar! Kaj zato, če železničarji trpijo In njih družine stradajo? Gospodje Rybar, Gregorin in Ravnihar niso sedaj »pripravljeni« podpirati njih želja. Slovenski železničar garaj in stradaj molče in zadovoljen, ne zahtevaj zboljšanja od vlade in ne zahtevaj, da bi te podpirali zastopniki nacionalističnih zvez. Bodi skromen in ponižen in glasuj za RybaFe, Gregorine in Ravniharje v prepričanju — da tc ne bodo podpirali in da bodo glasovali proti tvojim zahtevam! Sodrugi, tovariši; Kaj sedaj? Vaše zahteve so odklonjene, vaš položaj se poslabša in poostruje čimdalje bolj. Prikrajšati vam hočejo celc pridobljene pravice na plači, v službenih razmerah in pri zavarovanju. Pa tudi politčne in društvene pravice železničarjev skušajo omejiti. S pomočjo nacionalističnih poslancev hočejo upogniti, izstradati in zasužnjiti železničarle! Kako preprečiti nova izdajstva in odbiti napade na naše pravice? Sredstvo je tu in pot je pred nami. Koaiiranim vašim nasprotnikom, ki vas dosledno in dogovorno varajo, odgovorite s romnoženim pristopom razredni mednarodni železničarski organizaciji, ki je edina dosedai uspešno branila in podpirala vaše težnje in zahteve. V razredni organizaciji je moč in rešitev | železničarjev. Železničarji, gre za vaš obstoj! Izkoriščanju, varanju in preziranju je treba napraviti konec! Pokažite vladi in njenim nacionalnim slugam, da še niste poraženi, da vaše zahteve niso padle in da vaš boj še ni končan! Proč z nacionalističnimi organizacijami in nacionalističnimi izdajalci! Železničarji! Pridružite se organizaciji, ki vas bo privedla do zmage nad nasprotniki in vam priborila boljše življenje! Izvrševalni odbor železničarske organizacije v Avstriji. Kako dele delavcu pravice slovenski ali italijanski na-cionalci ? Dne 20. svečana vršila se je obravnava pri razsodišču delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu. Delavca Franc Povž in Herman Lipuš sta ponesrečila v letu 1912 v steklarni v Zagorju. Zavarovalnica je Francu Povžu odmerila zaslužek namesto 1569 K samo 1097 K; drugemu, ki ni več za nobeno delo, namesto 60 % samo 25 % zaslužka. Zavarovalnica sama ravna s pohabljenimi delavci tako nečloveško, da bo treba tej inštituciji posvetiti vso pozornost; takšno ravnanje, ne vem, če je mogoče še pri kakšni zavarovalnici v Avstriji. Slišal sem na zborovanjih bolniških blagajn na Dunaju že večkrat pritožbe o zavarovalnici nezgod iz Galicije, ampak zadnje ravnanje tržaške zavarovalnice me je poučilo, da tržaška zavarovalnica prekosi tudi poljsko Šlahto v Galiciji.. Razsodišče tržaške zavarovalnice je tako, da, kdor si te inštitucije ne ogleda, kdor nima opraviti z njo, sploh ne verjame, da je kaj takega mogoče. Prisedniki so italijanski in slovenski nacionalci, imen sploh ne vem, ker jih niso pri obravnavi navedli in ne na povabilu, kakor zakon veleva. Tudi o zdravnikih ni razsodišče navedlo, kako se kateri imenuje, namesto da bi preiskala pohabljenca dva, ga pre-iššče en sam zdravnik, in sicer ne samostojno v kakšni sobici, ampak v navzočnosti vseh prisednikov, otipljejo ga torej zdravnik in tudi drugi. Zdravnik je po mojem le zaradi lepšega, ker tako površno preiskovanje me je poučilo, da ni šlo pri razsodišču zato, da bi dosegel delavec svoje pravice, šlo je menda le zato, da se je delavčeva pritožba zavrnila. _ Najprej se je vršila obravnava za Franca Povža, kateremu se je povišal zaslužek od 1097 kron na 1569 kron, tako da je njegova renta povišana od 27 kron na 39 kron mesečno; povišanje odstotne mere pa je bilo odklonjeno. Potem pa je prišel Herman Lipuš, imel je izpričevalo od zdravnika dr. Jaklina iz Zagorja, da je za delo popolnoma nesposoben. Mož je takšen revež, da si je moral najeti voz v Zagorju, da se je pripeljal na postajo, v Trstu ni mogel hoditi peš, z veliko težavo je napravil par korakov po tržaških ulicah, da je prišel do razsodišča. Fno celo leto že ne more obuti čevljev. Njegova noga je vsa otekla, na enemu kraju celo odprta. Zdravnik, ki ga je preiskoval, mu je dejal: Zakaj pa nimate noge zavite v kakšno pavolnato obvezo. Slišal sem to na lastna ušesa. Ko pa je dajal na zapisnik svoje mnenje o pohabljenčevi bolezni in med drugim dejal. da je samo za dve dvanajstinki njegova delovna moč opešala, sem mu dejal, da je to nezaslišano, ker sjiloh ne more nikakega dela opravljati in da se čudim izpričevalu dr. Jakli-novemu. Nato mi je dejal, da še tako preveč dobi, dela lahko, če le hoče. Ko je zapisnikar spisal, kar mu je narekoval zdravnik, je predsednik brez vsacega posvetovanja smatral Li-pužovo pritožbo za zavrnjeno. Lipuž ini je pozneje pripovedoval, da so ga tudi gospodje prisedniki povpraševali, ali je Slovenec ali Nemec in da zakaj je napravljena njegova tožba v nemškemu jeziku; brigali so se za narodnost, ne pa za drugo. Iz obeh strani je torej razvidno, da se je napravila Lipužu velika krivica. Zdravnik sam je priznal, da bi moral imeti Lipuž svojo nogo v obvezi. Hkrati je pa tudi dejal, da je zmožen za delo. Torej trditvi, katerima se mora vsak čuditi in ki nasprotujeta druga drugi. Prisedniki, namesto da bi razsojali in se pobrigali za okolnosti njegove nezgode se raje zanimajo za toženčevo narodnost in politično prei>ričanje. Dolžnost organiziranega delavstva v okrožju tržaške zavarovalnice je, da se z vso odločnostjo loti in da odpravi to nečloveško ravnanje bedisi razsodišča ali zavarovalnice same. Poskrbeti je, da se pri prihodnjih volitvah napravi s sedanjim sistemom konec in s sedaj merodajnimi osebami obračun. Tudi naše časopisje naj posveti nečloveškemu ravnanju inštitucije največjo pozornost. M. CobaL LiubPana in Kranjsko. — Grachhl de sedltlone In — »Slovenec« o nespodobnosti! Ce sta rimska kmetska puntarja Grakha tožila o puntarskem duhu ali pa ljubljansko klerikalno glasilo o nespodobnosti, je ena stvar — velikanska hinavščina in fari- zejstvo. Rahločutno klerikalno obzirnost smo zadeli z notico o neredu in škandaloznih razmerah v dež. bolnici. Deviško sramežljivi in občutljivi »Slovenec« pravi: Koman j« mrtev, naj bo mrtva tudi njegova afera! Ampak ne glede na K.ovo smrt je treba poklicati na odgovor tiste, ki so od pokojnika kupovali lase. zobe, lobanje in kosti mrličev, poklicati treba na odgovor tudi faktorje, ki so javnosti odgovorni za red v deželni bolnišnici. Od nas grajane zlorabe v dež. bolnici niso le osebna afera Komanova, temveč afera mnogoštevilnih njegovih sokrivcev, ki vsled Komanove smrti ne smejo uiti pravični kazni. Kočljivo zadevo smo izprožili edinole kot služabniki javnega zdravstva in splošnih interesov! Iz splošnih, zlasti zdravstvenih interesov morajo merodajni faktorji zadevo preiskati in javnosti pojasniti! Obzirnost, ki se igra z zdravjem in interesi prebivalstva, je bolehna! — Lažnjivost katoliškega časopisja. O smrti posl. Schuhmeierja, ki je padel kot žrtev krŠčansko-socialnega morilca, bi morali naši kristjani lepo molčati — če druzega ne, dokazuje ta krščansko-socialni umor neuspešnost krščanskih moralnih naukov: krščanska morala in katoliška cerkvena vzgoja učinkujeta toliko kot, recimo, lurška studenčnica (importer za Kranjsko: Luka Smolnikar) ali pa Blažev že-gen — nič! Ampak naši politični kristjani so Čez vse mere predrzni in malone opravičujejo morilca. Za zgled, kako resnicoljubno in zanesljivo je katoliško, »vernemu ljudstvu« namenjeno, od škofov stoinstokrat priporočeno časopisje, navajamo pisanje celovškega »Mira<. G morilcu Kunschaku piše: »Vsled bojkota socialnih demokratov ni nikjer dobil več dela. Kar si je prej prihranil, je porabil z ženo in otroci. Ko ni imel več krajcarja in ni dobil dela, je izvršil napad.« Kolikor stavkov, toliko laži! Še več! Lehko rečemo: kolikor besedi, toliko laži. Laž je — z natančnimi podatki smo jo že pred tednom ugotovili — da Kunschak vsled bojkota socialnih demokratov ni nikjer več dobil dela. Po konfliktu z zvezo kovinarjev je delal v mnogih službah in nikjer ni zapustil službe na zahtevo delavcev ali le vsled prepira z delavci. Laž je, da je morilec porabil, kar je prihranil; po umoru so našli na njegovem stanovanju bhzu dvesto kron denarja, vsoto, ki je delavski žep ni preveč navajen. Kvadratna laž pa je, da je morilec svoje prihranke porabil z ženo in otroci, ker Pavel Kunschak ni oženjen in nima ne žene, ne otrok. Laž je, da je izvršil svoje zverinstvo, »ko ni imel več krajcarja in ni dobil dela«, zakaj kakor r&čeno, je iihSl morilec lepo vsoto der.arjs iu dela po lastni izjavi na policiji že pol leta ni iskal. — Škofje, ki podpirajo tako nesnažno časopisje in ki agitirajo zanj, zaslužijo le brezmejno zaničevanje! — Železničarji vseh kategorij, pozor! Javni železničarski shod bo v nedeljo, dne 23. februarja ob pol 10. dopoldne v areni »Narodnega doma« ob Blciweisovi cesti. Dnevni red: 1. Zahteve železničarjev v državnem zboru in strokovna organizacija železničarjev. 2. Predlogi k prvi točki. Sklicatelji. Pridite točno in pripeljite svoje žene s seboj! — »Sijajna« klerikalna zmaga v tobačtil tovarni, četrtkov »Slovenec« pripoveduje o sijajni zmagi klerikalnega delavstva pri volitvi v odbor bolniške blagajne. Lista klerikalnih kandidatov je dobila 1581 glasov, lista socialno demokratičnih kandidatov pa 420 glasov. Na prvi hip res zaboli vsakega socialnega demokrata in zavednega delavca razlika med številom klerikalnih in socialističnih glasov. Ce pa stvar pogledamo natančneje, tedaj se izpremeni žalost nad »sijajno« klerikalno zmago v prav živo veselje nad napredovanjem naše organizacije med ljubljanskim tobačnim delavstvom. Klerikalci so nazadovali od lanskih volitev za 100 glasov, naše delavstvo je napredovalo za 60 glasov, če se »Slovenec« veseli takih »sijajnih« zmag, ki krčijo vrste klerikalnih pristašev, tedaj mu jih prav od srca privoščimo še več. Zakaj pa je »Slovenec« zamolčal nazadovanje klerikalnih glasov? Ali ga je strah bodočnosti, ko se bo sedaj še klerikalno delavstvo vedno bolj obračalo od klerikalnih organizacij in našlo pot v naše razredne strokovne organizacije? Socialno demokratičnemu delavstvu v tobačni tovarni pa prav iskreno čestitamo na njihovem napredovanju! — Čudni možakarji pišejo v »Narod«. Si-nočni »Narod« se obreguje v notici »Malo odgovora« v sodr. Ant. Kristana, češ da je napisal včerajšnjo našo dnevno vest »Malo odgovora«, v kateri da se surovo zaganja v Narodovega dopisnika, ker je jezen, da delavci v Šiški niso nič navdušeni za inkorporacijo . . • Povedati moramo na to samo eno: k P naše notice, članke in dopise, je: pač pri sporu inkorporacije male občine v ye delavec irelevantno Gre le zato: ali ima aeiavec v socla!no-jx)litičnih ali gospodarskih ozirih več pričakovati od velike občine, ali od male, leta in leta totalno zanemarjevane. Osebna natolcevanja niso okusna, pa tudi niso na mestu, ker ne gre za to, ali je ta jezen — alt vesel. — Ali so šiškarski delavci navdušeni za inkorporacijo. ali niso — o tem govoriti je težko, ker se niso izrazili še; jasno je le to; da pameten mož ne sodi po frazah, ampak po dejstvih. Če se Ljubljana brani Šiške, je umevno h čisto finančnih ozirov — nasprotno pa, 'da se Šiška brani Ljubljane, pa ni umevno! — Liberalci po Šiški pobirajo protestne podpise; marsikdo se podpiše le radi tega, da se gospodarju ne zameri, kajti selijo se ljudje po nepotrebnem neradi ... Se enkrat: poštenost in pamet, pa se bo razumelo tudi inkorporacijsko vprašanje tako kakor je treba. — Sodruge šentjakobskega okraja vabimo na jako važen sestanek, kateri se vrši jutri ob pol 10. dopoldne v gostilni gosp. Leona (prej Pok), Florijanska ulica št. 6. — Škofjeloška »Vzajemnost« ima jutri ob petih popoldne svoj redni letni občni zbor. Vse člane prosimo, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora, ki bo v gostilni g. J. Hafnerja (pri »Jošku«) na Trati. — Shod članov podružnice »Unije« avstrijskih rudarjev v Idriji se vrši nocoj ob 9. zvečer v društvenih prostorih »pri Tončku«. Dnevni red shoda je za člane zelo važen, zato naj se ga zagotovo vsi udeležijo. — Zagorje ob Savi. Občno konsumno društvo v Zagorju obvešča svoje člane, da se bodo izplačale dividende za leto 1912 dne 25. svečana: za člane na Lokah dopoldne od 8. do It. v prodajalni Loke, za člane v Zagorju od 2. do 5. popoldan v prodajalni Zagorje. Načelstvo. — Iz gledališke pisarne. Nocoj v soboto (ivepar) Puccinijeva velika opera »Madatne Butterfly« z gdč. Lowczynsko v naslovni vlogi. — Jutri v nedeljo popoldan ob 3. kot velika tujska predstava Birinskega velezabavna komedija »Vrtoglave!« izven abonmana, za lože par. Jutri zvečer izven abonmana, za lože ne-par, kot ljudska predstava pri izdatno znižanih cenah Offenbachova kratkočasna opereta »Orfej v podzemlju«. Začetek ob 7. zvečer. — Repertoar za prihodnji teden: V torek prvič na slovenskem odru Jacobyjeva dramska noviteta »Oreh iz mladosti«. V sredo dramska kronska predstava. V četrtek, soboto in nedeljo zvečer opera, oz. opereta, v nedeljo popoldan dramska ljudska predstava. Pripravljajo se opere »Brivec seviljski«. »Tosca«, »Mignon«, »La Waliy«, opereta »Jesenski manever«, drame »Oreh iz mladosti«, »Ljubezen treh kraljev«, »Uboga para« i. dr. — Zatiranje strupenih kač na Kranjskem je povzročil lansko leto ua Kranjskem deželni odbor s svojo tozadevno okrožnico za županstva, v kateri je razpisal premijo po 1 K za glavo strupene kače. Ljudstvo se je spravilo z veliko vnemo na pokončavanje kač. Iz 222 krajev je doSlo 265 pošiljatev v deželni muzej, kjer so razbirali in določevali glave v prirodo-pisnem oddelku. Skupno število doposlanih kačjih glav znaša 23.371; med njimi pripade 15.035 glav na strupene kače (14.623 modrasov, 316 gadov. 7 bosanskih gadov) in 8336 na nestrupene kače (7059 smokulj, 83 gožev. 878 Kobrank. 316 beloušk) — poleg tega je bilo vposlanih tudi 88 slepičevih glav; — na Dolenjsko odpade 11.925 glav (8005 modrasov, 12 gadov — 3449 smokulj, 61 gožev, 996 kobrank, 102 belouški); na Gorenjsko 5223 (2546 modrasov, 282 gadov, 7 bosanskih gadov, 60 črnih gadov — 1829 smokulj, 11 gožev, 373 kobrank, 115 beloušk); na Notranjskem 6223 (4072 modrasov. 22 gadov, 29 črnih gadov — 1781 smokulj, 11 gožev, 209 kobrank. 99 beloušk). — UflirM 8t> v Ljubljani: Ivan Udovč, delavčev sin, pol leta. — Elizabeta Hude, uradnega sluge vdova, 86 let. — Janez Zlatoust Leskovic, trgovčev sin, 13 mesecev. — Marjeta Zalar, kajžarjeva žena, 45 let. — Jožefa Majnik, gostilničarjeva hči. 4 dni. — Jakob Poglič, hlapec, 35 let. — Franc Maver. 53 let. — Škrlatica in davlca razsaja po Gorenjskem. zlasti v radovljiškem okraju, a šola ni nobena zaprta. — S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 17 Hrvatov in 10 Slovencev, nazaj je pa prišlo 40 Makedoncev in Bolgarov, 60 Lahov se ie odpeljalo v Budimpešto. — Prvo letošnje porotno zasedanje pri 'dež. sodišču v Trstu se otvori v ponedeljek 3. marca. Porotniki so že izžrebani. — Nezgoda v tobačni tovarni. Včeraj ob eni popoldne si Je zlomila prejemalka v tobačni tovarni Ana Salanova levo nogo nad členkom. Na stopnjicah Je ležal olupek pomaranče. Salanova Je stopila nanj, spodrsnelo ji Je in tako si je zlomila nogo. Prvo pomoč Ji Je podelil zdravnik H&gler, nakar so jo odpeljali doniov. — Vsled opeklin je umrla, Frančiška Jon-kovič, stanujoča v Cegnarjevi ulici, je imela na reji tri in pol leta staro Jožefo Valentovo, katero je dobro oskrbovala. Ko ie dne 16. t. m. opoldne kuhala na štedilniku juho, je dekletce sedelo na stolu poleg štedilnika, na katerem je Jonkovič proti- kraju porinila lonec z vrelo Juho tako, da se je ta prevrnil in je juha plusknila deklici po desni roki in rami ter jo silno opekla. Jonkovič Je hudo opečeno deklico oddala dne 17. t. m. v deželno bolnišnico, kjer Je v sredo vsled hudih bolečin podlegla. . — Zastrupljenje z idravlli. V Zg. Danjah, 5ea Sorica.Pri Železnikih, je šel minuli torek 53 let stari posestnik Jernej Jensterle iskat k zdravniku zdravila za želodčne bolečine. Zdravnik mu jih je dal za deset dni. Jensterle pa m poslušal zdravnika in je zaužil ali nalašč, ali pa iz nevednosti kako učinkujejo zdravila celo škatljo naenkrat. Jensterle se Je kmalu po zaužitju onesvestil in vkljub zdravniški pomoči čez dva dni umrl. — Ogenj. V četrtek zvečer ob pol 10. je pričelo goreti v kozolcu posestnika Ivana Žitnika na Hauptmanici št. 2, kateri ga je stal pred tremi leti 1200 K. Pod kozolcem Je bilo nekaj drv, šote in dva voza, v kozolcu pa okoli 60 stotov sena. Ogenj je čuvaj na Gradu naznanil z enim strelom, ki Je alarmiral gasilce, kateri so bili z znano naglico na licu mesta, a žal niso mogli nesreče preprečiti, ker ni bilo vode. Kozolec Je pogorel do tal in je bil Žitnik zavarovan Pfi banki Slaviji za 600 kron. Kolikor se Je dosedaj dalo dognati, je ogenj podtaknil hudoben človek. ** Kinematograf »Ideal«. Spored za soboWy 22.. nedeljo 23. in pondeljek 24. t. m.: 1. Gau-niontov teden. 2. Kralji gozdov. (Velezanimiva afrikanska drama, ki prekaša vse dosedaj predvajane levje drame. Pri vseh predstavah.) 3. Moderni gorski brzostrelni topovi. (Velezani-mivo.) 4. Trdoživost Luttica. (Velekomično. Samo popoldne.) 5. Nro. 482. (Drama pustolovca v treh delih. Samo zvečer.) 6. Jastog na francoski način. (Krasna francoska veseloigra s Suzano Grandais. Učinkovitost! Samo zvečer.) Štajersko. . — Trbovlje. Zdi se, da je legar v naši ob- čini dosegel vrhunec. Barake, ki so jih postavili, za vse bolnike niso zadostovale in je vsled tega zdravstvena komisija dala izprazniti hišo gospoda Volaja, v kateri so sedaj internirani bolniki na legarju. Epidemija povzroča zlasti občini velikanske stroške, ki so gotovo že prekoračili preliminirano vsoto v občinskem proračunu, posebno, ker se sedaj rudniška uprava, katera se je znala otresti okrog 70.000 kron davka, brani prevzeti stroške, ki jih je pravzaprav sama povzročila. Okrajno glavarstvo je sporazumno z zdravstveno komisijo zaprlo brez izjeme vse čezulične vinotoče. Posamezni posestniki, oziroma posestnice so vsled tega, ker se jim je ustavila koncesija, hudo prizadeti, kajti marsikomu je s tem odvzet edini kruh, na katerega je bil nakazan. Nekoliko obzirnejše bi se pač tudi tukaj moralo postopati, nikakor ni pametno, da se najprej brez premisleka podeljujejo koncesije, potem pa kar na enkrat zopet jemljejo. Tako ravnanje spravlja posameznike na beraško palico. Gotovo nismo zagovorniki ogromnega števila vinotočev čez ulico, toda z ozirom na nekatere reveže, za katere je tak vinotoč edini eksistenčni vir. mislimo, da bi bile tudi v tem oziru izjeme dopustne. Prizadeti posestniki — posestnice — bi se bili gotovo radi ukazom z ozirom na zdravstvo podvrgli. Brezglavost posameznih oblastnij povzroča sedaj samo še večjo revščino. Sicer pa priporočamo gospodi, ki sedaj postopa tako radikalno proti »nižjim«, naj v prvi vrsti postopa še radikalnejše proti »višjim«. Trboveljsko pre-mogokopno družbo naj prisili, da podere svinjske hleve, v katerih morajo stanovati delavci, skrbi naj za potrebno snago v jamah ter napravi čim preje kopeli, da bo delavcem dana prilika, da se bodo mogli osnažiti. K temu je seveda treba vode, merodajni faktorji naj torej poskrbe, da se bo čim preje napravil tudi vodovod. Skrbi naj se tudi za splošno snago v jarkih okolo hiš itd. Konečno naj da Trboveljska premogokopna družba pošteno plačo delavcem, da se bodo mogli pošteno hraniti. Smo prepričani, da ako se to izvede, da je legar pregnan iz Trbovelj, semtertja kak vinotoč, ki ga bo imela kaka uboga vdova, ne bo prav nič škokodval. — Da se zavlačuje legar v naš kraj iz Nemčije, kakor je to trdil »Slovenski Narod« od 17. februarja t. I., je neumnost, ki daje glavnemu krivcu — Trboveljski premogokopni družbi — le potuho, da se lahko izgovarja, češ da ni kriva, bolezen se je zavlekla. Vsak pameten človek ve, da Je snažnost pol zdravja, Trbovlje so pa tipičen zgled blata in smradu, pa le zaradi tega, ker so vsi, županstvo, okrožni zdravnik, revirni urad, okrajno glavarstvo itd. kratkomalo vsi brez izjeme, pustili Trboveljski premogokopnt družbi popolnoma proste roke, ki je sledila in sledi edinole svojemu divjemu profitarstvu, vse drugo ji ni nič mari. Omenjamo še glede na trditev -Slovenskega Naroda«, da se legar zavlačuje iz Nemčije, da je ravno neki njegov pristaš lansko leto »birmal« v Nemčiji delavce ter jih privlekel v Trbovlje. Svojim pristašem torej naj v prvi vrsti prepove spravljati ljudi v nesrečo. — Ce pa se že na eni strani postopa tako radikalno, zakaj še ne na drugi; šole na primer se niso zaprle, le neko število otrok se je za 14 dni iz šol izločilo. Izločeni otroci seveda tekajo po cestah in prihajajo z onimi, ki v šolo hodijo, ravno tako skupaj, kakor če ne bi bili izločeni. Kaj torej pomaga, da eni ne smejo v šolo? Ne bi torej vpričo nevarnosti bilo pametnejše, pustiti vse otroke doma in jih zdravniško nadzorovati? — Predavanje v Hrastniku. Jutri ob treh popoldne bo v dvorani konsumnega društva zanimivo predavanje. Predaval bo sodrug I. Ki-tek o razvoju narodnega gospodarstva. Vse sodruge prosimo, da agitirajo za dober obisk predavanja. Na predavanje vabimo tudi sodruge železničarje na progi Zagorje-Zidani most. — Nesreča z dinamltno patrono. Iz Trbovelj poročajo: Dva rudarska dečka, 9letni Jakob in 131etni Janez Potrato sta našla neizstreljeno dinarnitno patrono. Dečka sta jo zažgala in pri tem je izgubil mlajši eno oko. starejši pa je dobil težko rano na desni roki. — Izpred celjske porote. Pri porotni razpravi pred tukajšnjim okr. sodiščem se je zaradi požiga zagovarjal posestnik Martin Šlo-ser iz Nove cerkve. Obtožen je bil, da je dne 15. novembra 1912 iz maščevanja zažgal posestniku Antonu Krivcu v Novi cerkvi poslopja, katera so zgorela. Porotniki so vprašanja glede krivdoreka potrdili in sodni dvor je Šlošerja obsodil na šest let ječe. — V gostilni Jožefa Karba v Spodnji Hudinji pri Celju je izdal mlinarski pomočnik Jožef Podergaj ponarejen petkronski tolar. Ko ga je gostilničarka naznanila, so orožniki pri hišni preiskavi pri njem našli več modelov iz gipsa, s katerimi je ponarejal tolarje. Imel je doma celo delavnico. Obtoženec je po kratkem tajenju dejanje priznal. Sodni dvor ga je po krivdoreku porotnikov obsodil na 15 mesecev težke ječe. — Samomor. V Pobrežju pri Mariboru se Je obesil 71letni vpokojeni mizar južne železnice Fr. čiligi. Našel ga je njegov sin, ki je ravno prišel iz šole domov, še živega. Hitro je odrezal vrv, a vendar je oče čez par minut umrl. Vzrok samomora je neznan. Goriško. — Nezaslišana umazanost južne železnice. Včeraj so v Sežani pokopali železniške delavce, ki so pri živem telesu zgoreli v čuvajnici št. 825, Iz Medjimurja so prihitele tri nesrečne vdove, ki Jim je usoda ua tako okruten način oropala može — a domu bi se kmalu ne bile mogle vrniti, ker niso imele niti vinarja denarja. Južna železnica je pač uradno obvestila vdove o nesrečni smrti njihovih mož, ni pa jim dovolila proste vožnje ne na pogreb In ne nazaj. Plemenita duša — sežanski sodnjiski uradnik — je nabrala 58 kron in omogočila revam povratek v domovino. Surove brezsrčnosti in ostudne umazanosti južnoželezniška gospoda pač ni mogla razločneje pokazati! Vestnik organizacij. Občni zbor fiolsko-poljanske podružnice „Vzajem-nosti“ v Ljubljani bo v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopoldne In nc kakor je bilo prvotno napovedano. Športnega odseka mladinske podružnice člani naj se polnoštevilno udeleže sestanka, ki ho v soboto 22. t. m. v društvenih prostorih ob 8. zvečer Pridejo naj vsi člani I. !n II. nogometnega moštva in vsi oni, ki imajo izposojne društvene stvari, kakor čevlje itd. Planinsko druitvo ,,Die Naturfrcunde" priredi v nedeljo 23. m. poldneven izlet na Prevalnikovo sedlo. Sestanek ob pol 2. popoldne v Lattermanovem drevoredu pri Kosleriu. Vodja sndr. Bevc. Tovariši planinci, udeležite se polnoštevilno. .Prijatelji prirode" — ven v naravo! Trst. — Kam pojdemo jutri? V gostilno »International, ulica Boccaccio 25, kjer se ob 8. zvečer vrši družinski večer pevskega odseka z godbo, petjem, dramatično predstavo in drugimi zabavami 1 — Lepa iniciativa. V sredo. 19. t. m., se Je vršilo v gostilni »International«, ulica Boccaccio 25, zborovanje, ki ga je sklical odbor pevskega odseka »Ljudskega odra«. Vkljub mrazu in veliki burji je bilo zborovanje dobro obiskano. Zborovanju je predsedoval sodrug Golouh, tajnik »Ljudskega odra«. Poročilo le podal predsednik pevskega odseka sodrug Hočevar. Iz poročila smo izvedeli tole: Gostilni-ški prostori, kjer ima pevski zbor sedež in vaje, ne zadoščajo več in tudi ne ustrezajo potrebam. Pevskemu zboru, ki se lepo razvija, je treba posvetiti večjo pozornost. Treba ga je preseliti iz gostilniških prostorov v privatno stanovanje. Poleg tega je postala potreba in zahteva po ustanovitvi podružnice »Ljudskega odrac za okraj Rojan-Novomesto naravnost nujna. Ustanovitev podružnice se nikakor ne more več dolgo odlašati. »Delavski dom« je za rojanske sodruge preoddaljen in je treba poiskati tem zbirališče, čitalnico in knjižnico v bližjem kraju. K temu se mora še dodati, da Je že zbrano čedno število sodnikov, ki nameravajo ustanoviti godbeni odsek; mladina zahteva, da se ji poskrbe prostori za nedeljske popoldanske plesne vaje, in močne so tudi zahteve po ustanovitvi mešanega pevskega zbora in po ustanovitvi raznih športnih odsekov. Nujno je torej, da se poiščejo za vse primerni prostori, ki bodo nudili obenem tudi sedež politični krajevni organizaciji in pa sedež raznim železničarskim skupinam. Za vse je pa treba denarja. Treba je, da ima odsek že sedaj jamstvo za gotovo svoto dohodkov v prvem začetnem letu, dočim je za poznejši čas za dohodke že dobro preskrbljeno. To jamstvo pa morajo dat* sodrugi. Ki se mo-r«jo obvezati, da bodo plačevali za dobo enega leta skupnemu odboru gotov znesek podpore. Z vsem se matica »Ljudskega odra« popolnoma strinja. K poročilu so govorili sodrugi Anton in Franc Jernejčič, Sešek, Golouh, Vrabec, Regent in sodružica Gornikova. Zlasti je poslednja poudarjala važnost te iniciative in priporočala jo vsem v podporo. Stvar bo mnogo koristila tudi ženski organizaciji in agitaciji. Končno Je bila sprejeta na predlog sodruga Antona Jernejčiča resolucija, ki nalaga pevskemu odseku, da nabira člane za ustanovitev podružnice »Ljudskega odra« in sodruge, ki bodo pripravljeni prispevati za dobo enega leta &otov znesek podpore. O vsem mora pevski odsek poročati na enakem zborovanju v teku enega meseca. Iniciativa je res lepa in vredna vse podpore. Zato upamo, da bo veliko število 80-drugov. ki se bodo odzvali vabilu imenovanega odbora in vložili svoj prispevek v razvoj m napredek naše organizacije v okraju Rojan-Novo mesto. — Kulturna bolezen- Zgodilo se je, da je prišla v Trst pred kratkim italijanska dramatična družba pod vodstvom znane italijanske dramatične umetnice Adeline Magnetti. Dramatične predstave so se vršile v gledališču »ro-liteama Rossetti«. Kdor je imel srečo, da se je zamogel udeležiti teh resnično umetniško dovršenih predstav, je moral priznati, da je videi na odru umetnost in da ie vredna družba največje podpore od strani občinstva. Pa se je zgodilo, da je bilo gledališče pri vsaki predstavi malone prazno. Za torek 18. t. m. je bil naznanjem častni večer prve igralke Adeline Magneiti. Ampak kdor je šel ob 8. mimo gledališča, je zapazil pred gledališčem napis, ki je naznanjal, da se predstava ne vrši, ker je igralka Magnetti obolela. V resnici se pa ni vršil vsled pomanjkanja udeležencev. Malomarnost občinstva. ki je izgubilo za dramatično umetnost vsako veselje in vsak zmisel. To je posledica preobilega števila kinematografov, ki jih ima Trst v preizobilju. Še v večji meri je to posledica večnih cirkusov in operetnih družb, ki nas /obiskujejo vse prepogostoma. Vsaka tudi najbolj šariatanska operetna družba napolni gledališče s svojimi plitvimi operetami in še noben cirkus ni imel v Trstu deficita, tudi cirkus Za-vatta ne. Resna dramatična družba pa uprizarja resne igre skoro Pred praznim gledališčem. To so zakrivile operete in cirkusi. Dejali bodo, da je norost, ako se pečamo s to kulturno boleznijo v italijanskem prebivalstvu Trsta. Res je, da nas to le posredno zanima kot Slovence, dočim nas zanima direktno kot ljubitelje umetnosti. Ampak bolezen je nalezljiva in bi znala imeti pri Slovencih vse hujše posledice. Itali- janom ostane še vedno nekaj. Za Slovence bi pa bila naravnost katastrofa, ako bi se ljudstvo zaceio izogibati resnih dramatičnih predstav. Pa se bojimo, da se bo. Ako se bo, bo to krivda sedanjega vodstva tržaškega dramatičnega društva, ki nikakor noče razumeti, da je njegova naloga vse drugačna od italijanskih ali nemških gledaliških špekulantov in šarlatanov. Tudi v tržaškem »Narodnem domu« se vse preveč uprizarjajo operete, slabo in neokusno pripravljene opere in razne burke, ki sicer zvabijo ! v gledališče mnogo občinstva, ki v umetniškem pogledu nič ne nudijo občinstvu in ki povzročajo po vrhu še to nesrečo, da odstranjujejo ljudstvo od resnih predstav. To se že sedaj močno občuti. Ako pojde še dolgo tako naprej, bo tržaško dramatično društvo prisiljeno uprizarjali le neokusne burke in pošade in neumne operete. Uničuje se zmisel za resno umetnost in končno bo gledališče služilo le še za cirkus in za dokazovanje moči uniforme ali cmokov. Adelina Magnetti docet. Onim. ki imajo nalogo skrbeti, da postane tržaško dramatično dru-štvo zavod umetnosti, priporočamo te vrstice na resno uvaževanje. — Circolo Corale fra Lavoratori priredi v nedeljo dne 23. t. m. v veliki dvorani »Delavskega doma« komičen koncert, na katerem se uprizori tržaškemu občinstvu neznana eno- ; dejanska Berninijeva opereta »La scuola del solfeggio«. Začetek koncerta Je ob 8. zvečer. Po koncertu ples do 2. zjutraj. Vstopnina 60 vinarjev. — Zopet smrtna nesreča na železnici Predsnočnjim ob 7. je poStm vlak št. 15 iz Go-rice povozil železničara Andrijo Kocha. Bil je zaposlen pri skladanju poreškega vlaka. Baje je hotel čez progo, zadel v tračnico, padel, in vlak mu je povozii obe nogi. Prenesli so ga v bolnišnico, kier je dvajset minut pozneje izdihnil. Torej zopet nesreča na železnici. Državna železnica postaja tako navadna klav« i nica železničarjev n ima zato menda ppav veliko zaslugo gospod Galamboš. In to pojde toliko časa naprej, dokler ne bo železničarjem kri zavrela in ne bodo dejali: Dovolj! O nesreči se vrši preiskava, da dožene koga zadene za grozno nesrečo odgovornost. Razume se. da taka preiskava ne zbuja pravega zaupanja. Socialno politični pregled. = Izredna podpora kovinarske organlz* cije. Vojna na Balkanu Je prav posebno zadela kovinarsko industrijo, vsled tega Je veliko delavcev brezposelnih, mnogo jih je, ki delajo samo dva do tri dni v tednu: da se tem delav- i cem nekoliko odpomore, jr sklenila zveza kovinarjev, da porazdeli med svoje člane 100.000 kron izredne podpore in sicer: a) iz zvezinega sklada 20.000 kron; b) iz sklada okrajnega vodstva za Dunaj 30.000 kron; _ I c) iz podružničnih skladov vseh podružnic v Avstriji 15 odstotkov v gotovini; d) z nabiranjem ro tistih delavnicah, ki delajo normalno. 1.) Izredno podporo dobi vsak, Kdor je (Ar rektno prizadet zaradi vojne in sicer: oženjeni 30 kron, samski 20 kron. 2.) člani III. razreda (to so ženske članice) dobe polovico gori omenjenega zneska. Podpora pod št v. lin 2 se ne sme prišteti k redni podpori. Sklep stopi takoj v veljavo in je veljaven toliko časa. dokler ni vseh 100.000 K izplačanih. Ljubljanski kovinarji pozdravljajo sklep zveze in so se z veseljem odzvali vabilu zveze in storili vse potrebno, da s tem pokažejo svojo delavsko solidarnost. Tako je prav. = Evropa proti umazani konkurenci M-strije. Deseturni zakoniti delovnik velja že v! Nemčiji, na Angleškem, na Francoskem, Holandskem, Grškem za delavke, na Srbskem tudi za moške in sicer je deset ur najvišjS mera dnevnega dela. Francoska zbornica i» sprejela zakonski načrt, ki določa tudi za delavce najvišjo dnevno delovno dobo po deset ur. V Švici pa pravkar razpravljajo o zakonu, ki bo določil za delavke in delavce najvišji dnevni delovni čas po deset ur In vendar so še dežele, v katerih mora na stotisoče delavcev robotati po enajst ur in še več na dan. Zato naj se snide mednarodna konferenca za delavsko varstvo, ki naj obveže z državno pogodbo vse dežele, da uvedejo najvišji dnevni delovni čas po deset ur. Torej državna pogodba zoper socialno politično umazano konkurenco! In med državami, ki bodo prisiljene z državno pogodbo za omejitev izkoriščanja, je seveda tudi naš« preljuba Avstrija; skoraj vse druge evropsk« države so že same, prostovoljno omejile čezmerno izkoriščanje. Evropsko pogodbo za obrambo proti nečednemu tekmovanju avstrijskih izkoriščevalcev — to predlaga Švica državam vsega sveta! Švicarski zvezni svet je sestavil za državno pogodbo naslednje določbe: 1. Čas industrialnega dela za žene brez razlike starosti in za mladostne delavce do 18. leta nal ne traja v enem dnevu več nego deset ur. 2. Delovni čas naj prekinejo odmori (eden ali več), najnižji čas odmorov naj določi zakonodaja vsake države. 3. Najvišji dnevni delovni čas po deset ur se lehko od časa do časa podaljša s čezurnim delom: a) če nastopi prekl-njenje v obratu, ki se ne da določiti v naprej in ki se ne ponavlja periodično in ki je povzročeno od višjih sil; b) za obdelavanje sirovin ali predmetov, ki se hitro pokvarijo, če čezurno delo leliko zabrani neizogibno izgubo pri teh sirovinah; c) v industrijah, ki so odvisne od letnega časa (sezijska industrija), kakor tudi v slučaju izrednih razmer v vseh obratih. 4. Čezurno delo, navedeno pod številko 3, pa ne sme trajati dlje, kakor eno uro katerisigabodi dne V j tednu ali več kakor dve uri v treh nezapored-nih dneh istega delovnega tedna in ne sme presegati 60 ur v enem koledarskem letu. čezurno delo za mladostne delavce do 16. leta naj bo I prepovedano. Položaj na Balkanu. Pred Bulajjirom ie bila nova velika bitka, baje neugodna za Bolgare. Izgube so na obeh straneh velikanske. Vojaška liga nastopa proti sultanu. Rumunija sprejme posredovanje. ODRIN. 1400 tujcev v Odrlnu. Milan, 21. »Corriere della Sera« poroča iz Sofije: Znano je, da je Bolgarija sklenila dovoliti tujim državljanom odhod iz Odrina, in je v ta namen zahtevala, da sestavijo konzuli popis vseh tujcev v mestu. Popis obsega 1400 oseb. Pravijo pa, da ne dovoljuje za sedaj ne Bolgarska. ne Turčija, da bi tako veliko število ljudi zapustilo mesto. NA GALIPOLSKEM POLOTOKU. Bulajirska forta bolgarska. Carigrad, 21. Cenzura je dovolila objavo vesti, da so Bolgari zavzeli forta Napoleon in Viktorija pred Bulajirom. Vest, o kateri so dolgo dvomili, se torej lahko smatra za resnično. Turške izgube. London, 21. »Central News« poročajo iz Carigrada, da so- izgubili Turki pri Bulajiru po uradnih vesteh 5895 mrtvih in 7615 ranjenih. To se nanaša na bitko, ki je bila dne 10. februarja. Še ena bitka pri Bulajiru. London, 22. »Evening Standard« poroča iz Carigrada: Pravkar so došle vesti, da je bila pfl Bulajiru strahovita bitka, ki je trajala tri dni. Na obeh straneh so Izgube velikanske. Pravijo, da znašajo skupno okrog 3500 mož. Bolgari so imeli stotlsoč. Turki pa sedemdeset tisoč mož v boju. Enver-beg se je baje ravno izkrcavaj s stojimi četami pri Rodostu, ko je dobit od gallpolskega poveljnika Feti-bega naznanilo, da nujno potrebuje pomoči. Enver-beg je nato takoj sklenil, da gre v Bulaiir. Izkrcanje pri Šarkeju ponesrečeno. Carigrad, 22. Turške čete so se baje zopet izkušale izkrcati pri Šarkeju, kar pa se je ponesrečilo. Trideset velikih in malih turških ladij čaka blizu Galipolija, da bi mogle izkrcati svoje vojaštvo. Bolgarski poraz. Belgrad. 22. Sem so došle vesti, da so bili Bolgari v četrtek pri Oalipoliju poraženi. Boj Je bil zelo hud in izgube na obeh straneh velike. Bolgari so se morali umakniti. (Nemara gre za ono tridnevno bitko, o kateri poročajo iz Carigrada.) BOLGARSKE IN TURŠKE POZICIJE. Carigrad, 21. Potniki, prihajajoči iz Boga-dosa, poročajo, da je to skrajna točka ob mar-marskem morju, je v turških rokah. Turki imajo tudi vrhove Arap Tepe, ki dominirajo Bogados, zasedene. Bolgari so pa zasedli na* sprotne vrhove, Ki dominirajo Sili vri, ki je tudi V njihovi oblasti. GRŠKO IZKRCAVANJE. London, 22. »Daily Mail« javlja, da se ima vsak čas izkrcati grško vojaštvo v Dardanelah. Triinpetdeset grških transportnih ladij čaka pri Mltlleni, kjer jih je doslej zadržaval neugoden veter. Iz Galipolija so poslali k ustju Dardanel 12.000 turških vojakov. Več tisoč mož je odšlo * reflektorji po suhem proti zalivu Bezika. kjer se pričakuje izkrcavanje. Begunci iz Galipolija pripovedujejo, da je mesto takorekoč brez življenja m da prebivalstvo strada. Na morju. Carigrad, 21. Zakasnele vesti javljajo, da je križarka »Mešudje« v pondeljek zapustila z eno torpedovko Dardanele proti saroškemu zalivu. Imela je boj z grško torpedovko, a ko ie tej prišel »Averoff« na pomoč, sta se turški ladji zopet umaknili. OKROG JANINE. Napad na grški tabor. Atene, 22. Turške čete in neregularni oddelki so napadli grški tabor pri Devrencl. Bili BO z velikimi Izgubami odbiti in so se morali umakniti v smeri proti Kristovici. Pri Bizaniju se nadaljuje artiljerijski boj. Turške baterije se slabo oglašajo. SKADER. Cttia gora postavi svoj obstanek na kocko. London, 21. Črnogorski delegat Popovič je včeraj dejal v zunanjem ministrstvu, da je bila posest Skadra za črno goro glavni povod vojne. Crna gora je Imela pri naskokih na Skader take Izgube in uspeh je tako blizu, da ne more na noben način trpeti, da Skader ne bi postal črnogorski. Odklonila bo tako zahtevo, tudi če |o Izrečejo velesile. Skadra črna gora ne za-pusti za nobeno ceno, In če bo napadena, rl-skifa rajši svoj obstoj, kakor da Izprazni mesto. Boji. Cetinje, 22. Sovražnik se je trudil, da bi dobil nekatere izgubljene pozicije, a brez uspeha. Obstreljevanje Skadra se nadaljuje. Zdi se, da prizadeva artiljerija sovražniku znatne izgube. Taraboš in vso okolico pokriva visok sneg. HAMIDIJE. Berlin, 21. Tukajšnje vesti pravijo, da se je križarka »Hamidije«, ko je zapustila Malto, obrnila v tuneške vode. Mislijo, da je hotela s tem premotiti grške torpedovke. ki so jo zasledovale. V resnici pa hoče »Hamidijč« odpluti v Jadransko morje in napasti Drač. BOLGARSKA MOLČEČNOST. London, 21. Dasi je iz Carigrada že potrjeno. da sta dva bulajirska forta v bolgarskih rokah ni od Bolgarov še nobene vesti o tem. Sploh’molče Bolgari o vseh svojih operacijah tako, da pride le izjemoma iz bolgarskega glavnega stana kakšna vest v javnost. Celo o svoji prvi veliki zmagi ob reki Kavak, ki je veljala Turki' več kakor 15.000 mrtvih in ranjenih, niso poročali ničesar. V tukajšnjih krogih sodijo, da izvi-a ta rezerviranost pretežno iz strategičnih nagibov. TURKI V ČATALDZI. Sofija, 22. Vlada je dobila od grškega metropolita vest, da so počenjali Turki v Čataldži, ko so Bolgari zapustili mesto, grozovitosti zoper krščansko prebivalstvo. Podobne vesti prihajajo tudi Iz Konamija pri Silivriju. TURŠKE FINANCE. Carigrad, 22. Da dobi denarja, je prodala vlada velika zemljišča v Takojinu in Galati za petstotisoč funtov. SKUPNA MINISTRSKA KONFERENCA. Dunaj. 22. Včeraj popoldne je imela skupna ministrska konferenca zopet sejo in je nadaljevala posvetovanje v gospodarskih zadevah, o katerih je razpravljala dne 16. in 17. t. m. Seja je bila kratka. USTANOVITEV SCHUHMEIERJEVEGA SKLADA. Dunaj, 12. Vodstvo nemške socialno demokratične stranke v Avstriji je izdalo oklic za ustanovitev Schtiiimeicrjeveg? sklada, ki naj služi izobraževalnemu delu in ki naj omogoči nadarjenim delavskim mladeničem nadaljito izobrazbo. REFORMA OSEBNEGA DAVKA SPREJETA. Dunaj, 21. Finančni odsek je danes sprejel poglavje o davčno kazenskem postopanju in amnestijske določbe, ki napravljajo čez dosedanje davčne goljufije križ. S tem je razprava o osebnem davku končana V četrtek pride na! vrsto dotacijski ključ za dežele: vladne stranke so se v glavnem že pobotale o razdelitvi plena, vsled česar je mali finančni relormt Uglajena parlamentarna pot In bo prihodnji teden v odseku rešena. V petek skliče predsednik zbornice sejo starešinstva, ki odloči, ali vzame zbornica finančno reformo še pred velikonočnimi počitnicami v pretres. REFORMA HIŠNO RAZREDNEGA DAVKA. Dunaj, 21. Pododsek davčnega odseka je danes v glavnem odobril vladno predlogo, ki znižuje hišno razredni davek na dveh najnižjih stopnjah. V debati je izjavil sodrug dr. Renner, da si od predloge ne obeta uspeha. Socialni de-mokratje vztrajajo na tem. da se ves hišni davek temeljito reformira, in odločno zavračajo vsak poizkus, da se davčno zenačijo stare hiše in nove stavbe, ker v tem slučaju spravijo ves davčni popust hišni posestnik v žep, davkopla-čevalcu-najemniku pa obvisi na plečih enako breme. MEŠČANSKI ČEHI IN SPRAVNA POGAJANJA. Dunaj, 22. Radikalni elementi med češkimi narodnjaškimi strankami označujejo spravna pogajanja za razbita in pravijo, da pod sedanjo vlado, zlasti pod Hoheuburgerjevim justičnim režimom ni misliti na obnovitev. Nasprotno pa se vodstvo mladočeške stranke izraža jako zmerno in oprezno in pravi, da si je vladne posredovalne predloge treba dobro ogledati, preden pade odločitev. SLEPARSTVA V PULJSKI OBČINI. Obtoženci oproščeni. Rovin), 22. Snoči se je končal proces proti uradnikom puljske občine, ki so bili obtoženi zaradi znanih sleparij. Porotnikom je bilo predloženih 112 vprašanj: o poneverbah Galanteja je bilo 23 glavnih in dvoje dodatnih vprašanj; za Dina Privileggrotta 21 glavnih in eno dodatno: za Bigatta 15 glavnih in eno dodatno; za Ouarantotta devet glavnih; za Horaka 11 glavnih in dvoje dodatnih, za Descovicha in Jucha pa šest glavnih, za Negrija štiri glavna za Vittorija dvoje glavnih in eno dodatno, za Filiniča osem glavnih vprašanj. Porotniki so z večino glasov zanikali vsa vprašanja. Nato je sodišče oprostilo vse obtožence in sklenilo, da se puste na svobodo. Državni pravdnik je naznanil ničnostno pritožbo. PONESREČENA PATRULJA. Inomost, 22. Na zimskih vajah v gorah nad Steinachom je neka oficirska patrulja s štirimi možmi na smučeh zablodila in je morala vso noč prebiti v gorah, kjer je strašno trpela. Vsem so zmrznile »oke in noge. Morali so jih oddati v bolnišnico v lnoniostu. Njih stanje je resno. HRVAŠKA. Budimpešta, 22. Neki časnikar je govoril s hrvaškim ministrom Josipovičem, ki je dejal, da ne ve o odstopu Čuvaja več kakor to, kar poročajo časopisi. Kadar bo urejena zadeva železničarske pragmatike, krajevnih imen, gozdarskih izkušenj in finančnih investicij, bo čas, da se razpišejo nove volitve. Pravega razpoloženja na Hrvaškem ni ! ’ ko spoznati, ker je časopisje pod cenzuro. J umi ovič ne verjame, da bodo na Hrvaškem obžalovali Čuvajev odhod. (Mi tudi ne verjamemo.) LUKACSEV ŠKANDAL. Grof Karolyi proti Lukacsu. Budimpešta, 21. Grof Mihael Karoly je poslal iz Pariza listu »Az Est« sledeči telegram: »Ker sodišče glede na najtežjo Desyjevo obtožbo ni dovolilo dokazov, Vas prosim, izjavite še danes v svojem listu, da sl usvajam to najtežjo tožbo proti ministrskemu predsedniku, da je na nedovoljen način izsilil veliko svoto od ogrske bančne družbe v ta namen, da le napolnil volilno blagajno »stranke narodnega dela« in tako na najnemoralnejši način podkupil večino stranke narodnega dela z državnim denarjem: to Sem pripravljen dokazati pred sodiščem.« Grol Hadlk proti Lukacsu. Budimpešta, 22. Na prihodnji seji magnat-ske zbornice namerava grof Gustav Hadik ln-terpellrati zaradi Dcsyjevega procesa na tak način, da se I.ukacs ne bo mogel izogniti popolnoma jasnemu odgovoru. Načrti opozicije. Budimpešta, 22. Opozicija namerava dvigniti tožbo proti ravnateljem uradov ministrskega predsedništva in finančnega ministrstva, da so sprejeli kot uradniki denar, katerega niso oddali državni blagajni. Tudi o tožbi proti rav-nateljam banke se govori, da so dali vladi denarja za volilne namene. Taktika za pondeljkovo sejo. Budimpešta, 22. Odbor združenih opozicio-nalnih strank je razpravljal o taktiki z ozirom na pondeljkovo sejo poslanske zbornice. Definitivno bo o taktiki sklepala konferenca, ki se snide v pondeljek dopoldne. Večina opozi-cionalnih poslancev je za to, da se opozicija polnoštevilno udeleži pondeljkove seje in zopet prepreči normalno zborovanje zbornice. Na drugi strani pa ima mnogo pristašev načrt, da se opozicija vrne v zbornico šele tedaj, ko pride v plenumu na vrsto volilna reforma. Banket na čast Desyja. Budimpešta. 22. Opozicionalne stranke so priredile na čast Desyja in njegovega zagovornika Vaszonija dofcrfl obiskal*, tonket. ZOPER MILITARISTIČNO NOROST NA FRANCOSKEM. Manifest socialno demokratične stranke. Pariz, 22. Vodstvo socialno demokratične stranke je izdalo manifest, v katerem napove duje, sledeč zgledu nemških sodrugov, naj ostrejši boj novim brambnim predlogam, zlasti nameravani uvedbi triletne vojaške službe. Manifest izjavlja, da more Francija ojačiti svojo obrambno moč le z uvedbo ljudske vojske. V tem zmislu bo stranka razvila obsežno propagando. Jaurčs o triletni vojaški službi. Pariz, 22. Sodr. Jaurčs objavlja v »Huma-nite« članek o novih brambnih predlogah, v katerem izvaja: Nora in izdajalska je misel, da more Francija z enakim vojaškim mehanizmom, kakor ga ima Nemčija, ohraniti ravnovesje sil s svojim vzhodnim sosedom. Demokratična republika z 38 miljoni ljudi mora organizirati vse narodne sile, da ostane kos 65-mUjonskemu cesarstvu, uvesti mora mlličnl sistem. VOJAŠKA LIGA PROTI SULTANU. Carigrad, 21. Včerai so prišli nenadoma trije voditelji vojaške lige. preoblečeni kot navadni turški vojaki, k Fetva Edinu, pa so zahtevali. da se izda odlok, s katerim se odstavlja sultan, prestolonaslednik proglasi za nesposobnega, ter skliče narodna skupščina, ki naj imenuje najsposobnejšega princa za sultana in obenem določi naslednlštvo. Fetva Edinu se je posrečilo v sosedni sobi priti do telefona in poklicati policijo, ki je enega izmed voditeljev vojaške lige prijela, med tem ko sta druga dva pobegla. Aretirani častnik je izjavil, da so sl zarotniki prisegli, da izvrše svoj načrt za vsako ceno. Če se poizkus sedal ni posrečil, se gotovo posreči drugič. NOVA MEHIKANSKA VLADA. Mehiko, 22. Huertova in Diazova stranka sta se sporazumeli o novi vladi. Za finančnega ministra je imenovan Eskvival Obrega, za poljedelskega ministrt pa Adolphe. Ostale listnice' se ponudijo najbrže Oella Barri, Albertu Ba-risu in Reyesu. Diaz hoče biti predsednik. Mehiko, 22. Diaz je odkrito izjavil, da hoče kandidirati za predsedniško mesto. Mislijo, da Huerta ne bo nasprotoval. Madero. Mehiko. 22. Vsi člani Maderove rodbine so zbežali. O Maderovi usodi bo sodila nova vlada. Sedai je Huertov osebni jetnik, Huerta paa noče prevzeti nobene odgovornosti za njegovo usodo. Madero in Suarez sta zaprta v narodni palači. Solamas je sestavil proti Madern tožbo zaradi umora. Žrtve revolucije. Mehiko, 22. Žrtve zadniih bojev cenijo na 3000 mrtvih in 7000 ranjenih. Med razvalinami, ki se še kade, je povsod videti trupla, med njimi nekatera popolnoma osmojena. Materialna škoda znaša več miljonov dolarjev. Gustav Madero ustreljen. Mehiko, 21. Gustavo Madero je bil včeraj ob 9. dopoldne ustreljen. Splošno so ga smatrali za vplivnejšega od njegovega brata, bivšega predsednika Francisca. Ko so ga peljali po ulicah na morišče, je bilo ljudstvo tako razburjeno. da ga je straža komaj obranila linčanja. Kongres. Mehiko, 21. Kongres se Je sešel na izredno zasedanje. Razkrili so več zarot zoper novo vlado. KITAJSKO IN MONGOLIJA. Mukden, 22. JuanšikaJ sklicuje za ta mesec velik vojni svet v Čučinu zaradi vojne proti Mongoliji ____________________ Naši stari očetje že so rabili dobra, priznana domača sredstva, da bolečine vseh vrst takoj v začetku odpravijo; in res naj bi se tudi zlasti v mrzlem letnem času gledalo, da se tudi še tako lahko obolenje ne zanemari, temveč da se ga že pri najmanjših pojavih, torej takoj, ko se čuti bolečine, pre- i preči. Odraščenim in otrokom, pri katerih se na primer kaže nagnenje do katarov, zamore dobri, priznani preparat pomagati, boriti se pravočasno proti njim. Mi sami smo se že stotero-in tisočerokrat prepričali, da Je tak bolečine odpravljajoči, okrepčujoči in oživljajoči preparat, s katerim smo že mnogokrat razne bolečine in utrujenost ter marsikatero motečo bolest odpravili, pristni Fellerjev fluid z znamko »Elsa-flnid«. na katerega tem potom svoje čitatelje ooozarUmo. Ako je kaj v resnici dobro, priznajo to tudi strokovnjaki in kako sodijo praktični zdravniki o Fellerjevem fluidu z zn. »Elsafltiid«, dokazuje sledeče pismo: »Zahvaljujem se Vam najbolje za Vaš Fellerjev fluid z zn. »Elsafluid«, kateri preparat se je pri vseh na revmi ljočih bolečinah naravnost krasno obnesel. 1I ri-poročam Fellerjev fluid, kjer Je treba, in Vas Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Avtomobilska zveza Idrija-Logatec, kolodvor. Odhod iz Idrije; ob 6 — zjutraj „ 12 — opoldan „ 3*30 popoldan Odhod Iz Logatca: ob 8-30 zjutraj „ 2 30 popoldan „ 6-30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7 50 zjutraj „ 1-40 popoldan „ 510 popoldan Prihod v Idrijo t ob 10-20 zjutraj „ 4 — popoldan „ 8-15 zvefer Cene z avtomobllnlm omnibusom: I. razred II razred n otebo Idrija-Logatec ali nasprotno K 3 — Idrija-Godovlt „ „ .. J'50 Oodovič-Hotedršlca „ •• J jjO Hoiedriica-Logatec „ » ‘5° Cene s kombiniranim avtomobilom: I. rami B. razred MOiebO Idrija-Logatec ali nasprotno K 3 — Idrija-flodoviC „ „ 150 M o»«bo K 2- M l — "tl O 1 tiodovIč-Hottdr&lci 1*50 noHbo K 2- n l'“ !! t- .. 1- Hotedrtica-Ugatec „ „ „ 1’50 Označena vožnja se vrši vsak delavnik, ovroibns vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. Valentin Lapajne v Idriji. Splošna priljublenost preizkušenega : Franckovega : kavl-nega pridatka1* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * i kavnim mlinčkom. Orvre/ ličili.« Pravega Fellerjevega fluida naroči naj se 12 malih, 6 dvojnih ali 2 Specialni steklenici za 5 kron franko pri E. Feller v Stubici, Elsaplatz št. 252 (Hrvalsko); Tam se dobi tudi zanesljivo vplivajoče Fellerjeve odvajalne Rhabarbar-pilule z zn. »Elsapillen«, in sicer 6 škatljie za 4 krone franko; te pilule zamorejo mali in veliki, mladi in stari zaupljivo vabiti, kadar ni že- prosim, da mi ga za lastno rabo zopet pošljete; j lodec v redu. Naj bi to nesebično opozorienje pošljem Vam dotično svoto. Dr. M. David, i bilo i našim čitateljem v blagor. To bi nas res mestni zdravnik. Sieniava ori Jaroslavi v Ga- * veselilo — —. —, — —, —• ’ Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Benisch Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2'40 K; primi! polbelega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega finežnobelega, puljenega, <>'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puli 12 K. Naročili) od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje ^.^^“be^ ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavni<;ama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 8 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, . 140 cm šir. 13 K, 14*70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50 K 5*20 K, 5 70 K, spodnja fernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12‘80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko bo franko zamenja za neugajajoč« Re vrne denar. — Natančni cenovniki gratis ln franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Muska desti acija „JELM" — : Logatec - Priporoča svoje Izborne in na več svetovnih razstavah s prvimi darili odlikovane rastlinske destilate, kakor »LIKER JELEN“ (sladki) „JELEN GRENČICA« različne drugovrstne likerje: „HRUŠEVEC“ „MALISOVEC“ „VIŠNJEVEC“ „MALINOVEC(i „KUMNOVEC“ *akor tudi vsakovrstna izborna žganja: „BRINJEVEC“ „TROPINOVEC“ „SLIVOVKA“ ter vsakovrstni inozemski in tuzemski »RUM", najfinejši ..C A J" v orig. zavojčkih od 5 kg naprej, ter v zavojih po 10, 20 in 40 vinar)ev s primernim popustom. KISOVA KISLINA po najnižji ceni direktno Iz tovarne Postrežba toen« ir. #ee)na, Naročila sprejema rastlinska destilacija „JELEN“, imejitelj Anton Jelenec v Logatcu. K’dor „JELENA“ Se ni pil, ne ve, kaj vse je zamudil! Krasne novosti jesenskiii oblek iia površnikov mačeha izdelka. Za naroeila po meri največja izbira tu- m inozemskega blaga. lONlnviiti« J^afsilžfe Solidna postrežb«. NTA JGKNK« M.IL.J VOW JMO tropinovec, brinjevec, \ se vrste likerjev ter HEDICIIVAIJirA ZCJAJIJA in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagodi priporoča edina žganjarna v Celju lastnik ROBERT DIEHL. Gostilna Florijanska ulica štev. 6. Pristna vina. Domafa kuhinja. Kavarna s « m C E « c O N '|s co s M O c/? CX o jiiker M*diB|5*L-| JJ_: hitfnvfck rtaljjfuj 1 ^ovroSBbonik.Sisf'^ pri Ljubljani 101 a ■s £ TK O 3 N Dr. Josip Ferfolja * , # )e otvoril svojo odvetniško pisarno v Trstu Via Molino piecolo štev. 7. - Teleton st. 26-50. O) N D £13 T-i 3 ^ e p £ MOJA ZENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namizja masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „Unikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom sklepa skupne seje nadzorstva in načelstva , m • nuarja 1913 obrestuje odslej ia_ hranilne vloge članov po o 2 od dne vloge 0 do dne dviga. Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000 K. Dosedanje stanje deležev 32 000 k Rezervni zaklad 8000 kron. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 kron 18 ^ Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski n a si ir v ^i«n v i cesta, Celovška cesta; na Viču,v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Korošk,.vorska NADZORSTVO Pekarna v Spodnji Šiški, Celovška cesta. 1 e načelstvo. Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji iz-: biri in dobrega okusa priporoča : Modna trgovina P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. KS .".Rt Jsfjsss «■»» jj; odracunam 10 "L popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem nlačili« mi m nakupovanju klobukov, čepic, srajc, spodnjih hfač Hta,nih pri rokavic nogavic, naramnic, žepnih robcev palic, de”! kV Hrt 2apestnic- k™at, Opozorim istočasno, da ie moia mnrtn. * - • ^ ltd-dvomljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz o/vrt^in8 ** ??sPode> vložena ne-v nedvomljivo največji izberi. P in »nesljivih tovaren, in sicer 2 odličnim spoštovanjem se priporoča Paaite n. Modna in športna trgovina za gosnode SL, P. MAGDIČ, Ljubljana ”•« J J 9 glavne pošte ilU