C^NA70 din - Leto XXXIX - Št. 76 KRANJ, torek, 7. oktobra 1986 jssglas GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Klektrični vozu Soški koridor je vez z Evropo Doftej Predor so prebili 17. maja 1905. leta. itosti ftVna *e ki*0 v središču pozor- Pri srečanju so ugotovili le 40 cm s« jjj. P/^^njkanje elektrike, sedaj razhajanja. Prvi vlak je iz Podrožce 'fekti-sif iskre okoli stvarne cene pripeljal na Jesenice 30. septembra ^ in stroškov. t 1906.leta. Sodelovati in zmagati Miloš Rutar, predvojni športnik, partizan in povojni aktivni oficir, je napisal knjigo Sodelovati in zmagati. V nadaljevalnjih bomo objavili nekaj odlomkov. stran 6 Deklica z vžigalicami Pred približno desetimi dnevi je mati pustila tri majhne otroke v stanovanju in šla v trgovino. Triletna deklica je vzela vžigalce. stran 7 ^ ~~ Čeprav je na letošnjem kranjskem festivalu športnih in turističnih filmov blestela francoska filmska PH a ratliega filma — zanjo so Francozi dobili veliko plaketo mesta Kranja — pa je zlati triglav — grand prix Prert&t*e' avstralskemu filmu Obe želiva zmagati. Na sliki: Tone Frelih, direktor festivala, izroča nagrado p dstavnici avstralske ambasade, v ozadju Dušan Povh, predsednik letošnje festivalske žirije. — Foto: Perdan Festival priložnosti Na pol prazna dvorana ob sklepni slovesnosti letošnjega mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju je simbolična: tolikšno je namreč zanimanje domače publike za festival kratkega športnega in turističnega filma, za festival, ki si je v dvajsetih letih v evropskem merilu pridobil ugled. Ugled pa pomeni, da ga v filmskem svetu upoštevajo, da si evropske in neevropske filmske hiše prizadevajo prav na kranjskem festivalu prikazati svoje kratke filme. Kje je potem treba iskati razloge, da ta prireditev v domačih logih ne odmeva, da nima publike? Eden od odgovorov bi lahko bil tudi ta, da ima specializiran filmski jestival pač svojo specialno publiko, ne pa množice, ki sicer hodi v kino. Lahko bi rekli, da smo dežela športa — toda o tem bi vendarle še lahko razpravljali. Vprašamo se lahko, koliko je športne vzgoje že v šoli. In sploh v deželi, kjer — roko na srce — ni »kraljica« atletika, pač pa nogomet, šele potem pride na vrsto alpsko smučanje in drugi športi, te dejavnosti nikakor ne znamo ceniti tako, kot jo v drugih deželah. Če bi bilo tako, potem bi hitro našli način, da bi tako priložnost, kot jo ponuja kranjski festival, uporabili za imenitno uveljavljanje športne vzgoje mlade generacije. Podobno je tudi s turističnim filmom. Prav letos se je pokazalo, da imamo celo vrsto turističnih filmov, ki zaradi svojega komercialnega sporočila manj sodijo na filmski festival in bolj na turistično-propagandne prireditve. A se v dvajsetih letih ni še nihče domislil, da bi se na svetu lahko turistično predstavljali tudi ob kranjskem festivalu. Vsako leto zvemo za vsoto, ki jo Turistična zveza Jugoslavije porabi za propagando našega turizma v tujini — vrata, ki jih v dežele potencialnih obiskovalcev Jugoslavije odpira prav kranjski festival, pa ostajajo odprta in, žal, neuporabljena. Ob dvajsetletnem jubileju bi festival verjetno zaslužil bolj vesela razmišljanja. Toda, če je v vseh teh letih — filmi so se enajstkrat odvrteli pred podobno prazno dvorano — Šlo mimo tudi toliko neizkoriščenih priložnosti, jubilant pač ne bi smel slišati le ploskanja. L. M. če^ .hijeni za zimo — Sezona nakupa ozimnice je na vrhuncu, seveda, yjj° 'mamo kam shraniti in če žep prenese večji enkratni izdatek. Po pr-°cenah se bo tudi letos veliko ljudi oskrbelo z ozimnico pri sorodnikih p Znancih na podeželju, večina pa je odvisna od ozimnice, za katero naj-T *>°S-teie poskrbe tovarniške sindikalne organizacije. Tudi pred kranjski p kst>Hndus sta v petek jabolka za ozimnico pripeljala dva tovornjaka, ki *^J*ta bila kar kmalu prazna, (jk) — Foto: F. Perdan Sodobna elektronika Ljubljana, 3. oktobra — Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču so včeraj, 6. oktobra,odprli 33. mednarodno razstavo elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, računalništva, robotizacije in nukleonike, ki bo na ogled do 10. oktobra. Po številu vseh razstavljalcev, tudi po številu tujih, je doslej največja. Od 625 razstavljalcev je kar 428 tujih i/. 21 držav in 197 domačih. Največ jih je iz ZRN, Avstrije, ZDA, Švice, Velike Britanije, Francije in Italije. Tudi letos ima razstava sodobne elektronike predvsem profesionalni značaj, več kot polovica je profesionalnih elektronskih naprav, tretjino zavzemajo sestavni deli, enote in materiali zanje, nekaj je opreme za proizvodnjo in nekaj zabavne elektronike. Razstavo spremljajo simpoziji in seminarji, posebno razstavo pa so namenili robotizaciji in fleksibilni avtomatizaciji pri nas; to je druga tovrstna jugoslovanska razstava. t—\ MERKUR kranj Začetkov do popolne avtomatizacije telefonskega prometa_ ?00-tisoči telefonski naročnik v Sloveniji gosi« • • tobra — Na sob°tni slovesnosti, ki je zbrala predstavnike PIT organizacij Gorenjske, Slovenije in Ju-iSstai ' so Proslavili šopek jubilejev in delovnih dosežkov. Žal v senci zavesti, da pri razvoju telekomunikacij za razvitim svetom in da jja bo težko dohiteti. S' Pri w-r0-k° nasmejani so Slavko Molan iz Dolenje vasi Iv^ '^škem, Alojz Senica iz Planine pri Sevnici in (telef r iz LJURljane sprejeli priložnostna darila fonsf°nski imenik), ko so razglasili 300-tisočega tele-ga ?J^Sa naročnika v Sloveniji ter enega pred in ene- nJim. Veseli so bili brez dvoma zavoljo tega, ker Qorna že zvoni telefon, ki je danes vroča želja (po Mnogih, žal pa težko in počasi uresničljiva. V SO LET PRVE IT organizacij Slo-^lovt!!''-'^,l2g'as'' 300-tisočega telefonskega naročnika v n*li ter enega pred in za njim. Foto: F. Perdan Sloveniji /.daj pride 11,43 telefona na sto prebivalcev, na Gorenjskem 16,1, s čimer za razvitimi deželami zaostajamo za dvajset, petnajst let. Letos mineva 50 let od vključitve prve avtomatske telefonske omrežne skupine na Bledu in po natančno petih desetletjih so v Sloveniji iz prometa vzeli zadnjo mehansko telefonsko centralo. Na Gorenjskem so telefonski promet popolnoma avtomatizirali leta 1967, pred šestimi leti Gorenjsko vključili v mednarodni telefonski promet in pred dvema letoma izključili zadnjo centralo koračnega tipa. Mineva pa 25 let dela Podjetja za PTT promet Kranj, ki je zdaj v promet vključilo 30-tisočega telefonskega naročnika, kar pomeni, da ima vsak šesti prebivalec Gorenjske telefon. Žal pa jih zaradi pomanjkanja denarja za gradnjo telefonskega omrežja in postavljanje telefonskih central krepko skrbi, kako bodo vzdrževali »podarjeno«' omrežje, ki ga ljudje grade in plačujejo udarniško. Naslednji pomemben dogodek pa je bila promocija dveh novih poštnih znamk. Prva je »Radost Evrope«, likovno predlogo zanjo je naredila Darja Faletič, osmo.šolku iz Kranja, ki je zmagala na razpisu Jugo-marke in sodelovala na tekmovanju svetovne telekomunikacijske zveze UIT. Njena znamka je resnično lepo uspela. Druga znamka pa je priložnostna, posvečena prvi avtomatski telefonski omrežni skupini v Jugoslaviji in s tem Bledu, pridružila se je sedmim dosedanjim znamkam, posvečenih Bledu. mv Marmor v New Yorku Hotavlje, 6. oktobra — Delavci Marmorja bodo za ameriško firmo Artex Corparation z marmorjem opremili notranjost visoke zgradbe Palače Anti-qaire na križišču 125. avenije in 57. ceste v newyorškem Manhattnu. Marmornate bloke za stene, tlake in stebre palače bodo pripeljali iz Italije, Grčije in Združenih držav Amerike, da jih bedo v hotaveljski tovarni obdelali in nato vgradili v palačo. Samo z delom bodo Poljanci zaslužili 260.000 dolarjev. Za ameriškega naročnika bodo delali do februarja. H. J. ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Škofja Loka, 5. oktobra — Košarkarski delavci kluba Lokainvest Odeja so bili že drugič organizatorji finalnega dela republiškega prvenstva za starejše pionirke. Za ta naslov so tekmovale mlade košarkarice ŽKK Maribor, ID Jezica, Slovan in Lokainvest Odeja. Naslov so spet osvojile košarkarice ŽKK Maribora, ki so v boju za prvo mesto premagale domačinke, Lokainvest Odejo. Izidi so bili naslednji — Lokainvest Odeja : Slovan 48:47, ID Jezica : Maribor 47:49, ID Jezica : Slovan 58:48, Lokainvest Odeja : Maribor 35:57.-dh) — Foto: F: Perdan Poziv slovenskih knjižničarjev Ohranimo Čopovo domačijo Maribor, 3. oktobra — Gorenjski knjižničarji so predlagali, da se obnovi in ohrani Čopova domačija v Žirovnici in da se v njej uredi knjižnica. Pobuda Gorencev je bila soglasno sprejeta tudi na skupščini Zveze društev bibliotekarjev Slovenije, ki je bila v Mariboru. Knjižničarji so poslali poziv slovenski javnosti, naj se zavzame in podpre ohranitev Čopove domačije v prvotni podobi. -jk PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Ne gre za uniformirano šolo Ljubljana — Medrepubliška komisija za reformo izobraževanja, ki ima v tem mandatu sedež v Sloveniji, je v Ljubljani ugotovila, da so skupna programska jedra že vključena v predšolsko vzgojo in osnovno šolo po vseh republikah in pokrajinah. Pri tem ne gre za uniformiranost šole, so dejali na komisiji, ampak za osnovne enotnosti izobraževalnega sistema in skupne cilje. Več težav bo pri srednjem izobraževanju, kjer se sistem izobraževanja med republikami in pokrajinama precej razlikuje. Odločno proti težavam Priština — Predsedstvi Kosova in pokrajinskega komiteja ZK Kosova sta obravnavali sedanje razmere v pokrajini ter prizadevanja za odstranitev težav. Ugotovili so, da nas prvi uspehi lahko opogumljajo, ne smejo pa nas uspavati. Pokazalo se je, da so ljudje pripravljeni sodelovati. Težave niso le z »nacionalizmom«, ampak tudi hude gospodarske. V Beogradu vrh Interpola Beograd — Od včeraj dalje zaseda v Beogradu skupščina mednarodne organizacije Interpol, ki združuje varnostne organe 138 držav. Jugoslavija je bila med ustanovnimi članicami. Na skupščini nameravajo spremeniti tudi statut organizacije, ki je vedno številnejša. Naš zvezni sekretar za notranje zadeve Dobroslav Ču-lafic se je že pogovarjal z delegacijo vodstva Interpola (mednarodna policija) o sodelovanju z našo državo, -jk Srečanje borcev 30. in 31. divizije Kranj, oktobra — Oktobra 1943. leta, po kapitulaciji fašistične Italije, so prebivalci Primorske in drugih predelov Slovenije, osvobojeni internirano in drugi množično odhajali v partizane. Na Primorskem in Gorenjskem sta bili takrat organizirani Goriška in Triglavska divizija. Prva je dobila kasneje naziv 30., druga pa 31. divizija NOVJ. Po ustanovitvi divizij je bila dana osnova za organizacijo 9. korpusa, katerega operativno območje je obsegalo celotno Primorsko in Gorenjsko. V sklepnih bojih za osvoboditev leta 1945 so enote 9. korpusa, 30. in 31. divizija in njene brigade skupaj s IV. armado osvobodile zahodno etnično področje Slovenije s Trstom, Tržičem, Gorico, Slovensko Benečijo in del Furlanije. V spomin na te slavne dni organizirata odbora skupnosti borcev 30. in 31. divizije tovariško srečanje bork in borcev in njihovih družinskih članov, ki bo v soboto, 11. oktobra, ob 15. uri v obeh velikih dvoranah Doma JLA v Ljubljani. Za prisrčno tovariško razpoloženje bo igral orkester JLA iz Ljubljane. Kranjski planinci pri Francetu Popitu — Predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit je v petek dopoldne sprejel delegacijo Planinskega društva Kranj, ki so jo sestavljali predsednik Franci Ekar, podpredsednik Franc Rakovec, tajnik Emil Herlec, načelnik alpinističnega odseka Andrej Stremfelj in njegova žena Marija, ki s.? je kot prva Ju goslovanka nedavno povzpela nad 8000 metrov. Planinci so predsedniku Popitu povedali, da je njihovo društvo s skoraj 3500 člani med najmnožičnejšimi planinskimi organizacijami v republiki in da bodo 40. obletnico društa. ki jo slavijo letos, proslavili predvsem delavno. Predsednik predsedstva je Kranjčanom čestital za jubilej in jim zaželel obilo dela, v sproščenem pogovoru pa so obravnavali žgoče probleme planinske organizacije, od oskrbovanja in vzdrževanja postojank, zvez med postojankami in z dolino, do transporta in družbenega vrednotenja planinstva in alpinizma, ki je dosegel svetovni kakovostni vrh. Kranjski planinci so predsedniku Popitu podarili alpinistični cepin, (jk) — Foto: F. Perdan Razstava inovacij Radovljica, 6. oktobra — Raziskovalna skupnost in občinski svet Zveze sindikatov Radovljica sta v avli občinske skupščine pripravila razstavo inovacij in razvojnih dosežkov. Razstava bo odprta do 16. oktobra, (cz) V Radovljici invalidska delavnica Radovljica, 3. oktobra — Pri domu dr. Janka Benedika v Radovljici gradijo prizidek, v katerem bo invalidska delavnica za oskrbovance doma in zavoda Matevža Langusa iz Kamne gorice. V delavnici bodo lahko zaposlili vse dosedanje invalide na vozičkih in še dvanajst gojencev, ki delajo v neprimernih prostorih. Naložba bo stala 17,5 milijona dinarjev. Standardi za uporabo omrežja JUPAK Kranj, 1. oktobra — Za izdelavo najpotrebnejših standardov omrežja JUPAK je kranjski izvršni svet namenil 180 tisoč dinarjev, ki jih bodo nakazali investitorju — Podjetju za PTT promet Ljubljana. 2e pred časom so se namreč odločili za priključek na omrežje in junija zanj plačali nekaj več kot 2 milijona dinarjev. Izdelava najpotrebnejših standardov za uporabo tega omrežja, ki jih morajo zagotoviti poleg samih tehničnih osnov, vsebuje dva projekta: Inštitut Jožef Štefan bo naredil zasnovo tehnologije komuniciranja med uporabniki tega omrežja, Visoka šola za organizacijo dela v Kranju pa zasnovo aplikacij komuniciranja. V odboru za pripravo programa upeljave sistema JUPAK sodelujejo vse večje informativne službe, kot so Služba družbenega knjigovodstva. Zavod SRS za statistiko. Republiški sekretariat za notranje zadeve, Narodna banka Slovenije, Ljubljanska banka, raziskovalne in visokošolske institucije, Institut Jožef Štefan, Visoka šola za organizacijo dela v Kranju in drugi. ©©SUKMJgEEGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldi na Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zular (gorenjski kraji), Cveto /.aplottiifc ikmetijstvo, Radovljica), Ia-» Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), HeU-m> lelovčan (škof ja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja ,m>liiiku, šport), MM Hiiiiki išport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc 'erdan (fotografija. Časopis je pol tednik, izhaja ob torkih in petkih. V.O'.v uredništva in uprave: Kranj. Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri 1DH 51500-603-31990 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-483, novinarji in odgovoru:« urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstva 28-463 mali oglasi in naročnina 27 -960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1966 je 2.600 din. Prvi korak k gradnji objektov ob predoru Špediterji za prostor ob predoru Jesenice, 3. oktobra — Na Jesenicah so predstavniki špedicij slovesno podpisali pogodbo o združevanju sredstev za gradnjo špedicijskega objekta ob predoru — Zanj 534 milijonov dinarjev Interevropa Koper, Vektor Ljubljana, Feršped Ljubljana, Tranšped, In-tertrans, Jugošped Beograd, Transjug, Alpetour Evrošped Škof j a Loka in Du-brovnikšped so podpisali pogodbo o združevanju sredstev za gradnjo objekta Operativni center mejni prehod Karavanški predor na plavškem travniku na Jesenicah. To je prvi korak k združevanju sredstev za gradnjo objektov ob predoru in ob vsej avtocesti do Ljubljane. Naložbena vrednost špedicijskega objekta, ki ga bodo gradili že novembra na plavškem travniku, znaša 534 milijonov dinarjev. Pričakujejo, da bo h gradnji pristopilo še pet sorodnih delovnih organizacij. V karavanški skupnosti naj bi bili potem združeni tovorni, carinski, špe-dicijski in gostinsko-servisni objekti vzdolž nove avtoceste, ki bi morala imeti več »platojev«. Idejni projekt obvoznice mimo Jesenic bodo zdaj noveli-zirali ali spremenili do maia leta 1987. lokacijski načrt za* zaželeno in potrebno avtocesto pa mora sprejeti republiški izvršni svet. Ob cesti, ki bo povezovala Jugoslavijo z Avstrijo skozi predor Karavanke, bodo najprej na Hrušici poskrbeli za vzdrževalno bazo, parkirišča za tovorni promet, carino, milico in špedicijo, sledi odstavni pas na Lipcah, v Lescah predvidevajo gradnjo gospodarsko-tu-rističnega centra, ob Kranju in Brniku pa nameravajo poleg črpalk zgraditi tudi hotel in motel. Podpis pogodbe o združevanju denarja za gradnjo špedicijskega objekta ob predoru je zato šele prvi korak k prizadevanjem, da se na predvidene prometne tokove iz Evrope primerno pripravimo. Strokovnjaki že natančno preučujejo tiste možnosti, ki jih ponuja taka cestna povezava z Evropo, saj je le od nas samih odvisno, kako bomo izkoristili promet, ki se bo čez pet let v precejšnjem obsegu usmerjal prekc naše države. D. Sedej Zaradi nihanja števila otrok v vrtcih_ Vzgojiteljice za določen čas Kranj, 3. oktobra — Septembra se, tako kot v šoli, začne novo obdobje tudi v vrtcih. Letos je v vrtcih in varstvenih družinah na Gorenjskem 7413 otrok. Odkloniti so jih morali 81. Problem, ki se pri tem pojavlja, je nihanje števila otrok v postaranih naseljih. V glavnem gre za bolj oddaljene kraje, na primer Besnico, Kamno gorico, Srednjo vas, kamor preusmerjanje otrok iz prepolnih vrtcev in prevozi ne pridejo v poštev. V mestih pa ima nihanje števila otrok tudi drugačen vzrok. Nekateri starši zaradi denarja varčujejo tam, kjer je varčevanje najmanj umestno: pri otrocih. Vse več je zlasti predšolskih otrok, ki dopoldneve preživljajo sami, brez varuhov. V vrtcih težko rečejo, ali bodo njihovi'oddelki vse leto polni ali ne, kako •bo na starše vplivala naslednja podražitev oskrbnine. Skrajna varčnost, v katero jih že vrsto let silimo, jih je prignala tako daleč, da redno zaposlene vzgojiteljice in varuhinje svojo socialno varnost branijo na račun kolegic, ki jih sprejemajo samo za določen čas. Tem se delovno razmerje prekine, če število otrok v oddelkih nevarno presahne, če se drži ali raste, se jim podaljša. Take negotovosti iz leta v leto se novinke seveda boje in vse več je vrtcev, zlasti v odročnejših krajih, v katere vzgojiteljic za določen čas ni. Kljub strokovni usposobljenosti se dekleta raje zaposlujejo na povsem drugačnih delih, na katerih jim vsaj ni treba trepetati, ali jih bo jutri nekdo prikrajšal za zaslužek ali ne. Razlike v plači tako ali tako ni bistvene. H. Jelovčan Priprave na novo turistično sezono Iz govora Miloša Migi Razvoj v svetu bi dohiteli z vlaganji vec kot 1 odstotka družbenega proizvoda Bled, 4. oktobra - Na sobotni slavi delavcev PTT organizac'J m venije, ki jo je ob svoji 25-ic pripravila PTT organizacija MP nja, je spregovoril Miloš predsednik poslovodnega t°^Zf Združenih PTT organizacij nije. Danes smo na pragu n(^fe^^t dobja, za katerega je značilno janje digitalnih komunikacijs^ prenosnih naprav. Integracij* . talnega prenosa in storitev |*fl korak k cilju — enotnemu ontfv integriranih storitev. Priključi te intregrirane storitve pa ne oo samo telefonski ali telegrafski.^, noval se bo informacijski F« ček. V njem bodo združene vse ke dostopa do najrazličnejših informacij. . * Razvoju skušamo slediti "hkra- uvajanjem novih storitev, 8*?Mf javno omrežje za prenos pod* ud* uvajamo faksimil storitve, pa že zastavljamo videotekst1 letekst. Vse to je velik napredek, VtJL vsi vemo, kako po razvitosti tel munikacij zaostajamo za raZ „» svetom. Sredstva, ki jih naine . mo razvoju telekomunikacij J nas, so premajhna. Raziskavai& narodne unije za razvoj tele k% nikacijskega omrežja je P0^8*^ da nastajajo v deželah, ki vl^e v razvoj telekomunikacijs* omrežja je pokazala, da nastaj&J, deželah, ki vlagajo v razvoj |J munikacijskega omrežja manj 2^ 0,5 odstotka družbenega proizv resne razvojne motnje zarad) | manjkanja telekomunikacij ^ storitev. V Jugoslaviji smo v P 1 klem srednjeročnem obdobju namenili 0,2 odstotka družbe?^ proizvoda, v Sloveniji pa ^'^^f stotka. Za tekoče plansko ob° $ v Sloveniji načrtujemo v\a^Jj 0,7 odstotka družbenega proiz^ Zavedamo se, da so te števil^ ; sledica stvarnih materialnih nosti, a vendar moramo P°n% opozoriti, da zaostajanja s ten1 bomo mogli v celoti odpraviti- Sodelovanje — najslabše uresničena nalogi] Smlednik, 7. oktobra — Čeprav se zdi nenavadno, so turistični delavci iz Smlednika v občini Ljubljana-Šiška v začetku minulega tedna na problemski konferenci že razpravljali o pripravah na turistično sezono za prihodnje leto. Kar dve turistični društvi sta v krajevni skupnosti Smlednik v občini Lju-bljana-Siška. V obeh,tako v TD Smled- Javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta Industrijska cona Loka — tovarniški kompleks Peko_ Od tovarniške hale do vrtca in rekreacijskega centra Tržič, 1. oktobra — Izvršni svet skupščine občine Tržič je sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Industrijska cona Loka — tovarniški kompleks Peko. Na Loki bo Peko v prvi fazi gradil veliko proizvodno halo, ki bo zavzemala 16.800 m2, prizidek k hali z 2000 m-, skladišče vnetljivih snovi s 600 m- zazidalne površine, vratarnico, vratarnico z izstopno rampo in parkirišče za 321 avtomobilov. V drugi fazi pa bodo tu zgrajeni otroški vrtec, otroško igrišče, rekreacijski center, parkirišče ob vrtcu za 42 avtomobilov in objekt za širitev proizvodnje z dovozno cesto na 2500 m' zazidalne površine. Nova proizvodna hala Peka bo namenjena izdelavi obutve — v njej bo zaposlenih 1200 delavcev — v starih prostorih pa bo omogočen razvoj ostalih dejavnosti Peka — orodjarne, proizvodnje izdelkov iz gume, plastike in poliuretana. V obstoječe prostore se bo torej preselil tudi obrat, ki ga ima Peko sredi mesta; s tem bo uresničen tudi del programa revitalizaci.it mostnega je dra Tržiča. Zazidava na Loki bo vzela tudi zemljiško zemljo, ki pa bo kmetovalcem nadomeščena v neposredni bližini Te dni bo zazidalni načrt Ix>ke oziroma Peka razgrnjen v kraievn; .skupnosti Kovor, v Peku tn v kom' teju za urejanje prostora in varstvo okolja pri skupščini občine ut dan v javno razpravo D. Dolenc nik kot Dragočajna-Moše, so turistični delavci zares delavni in prizadevni. Tako enim kot drugim je uspelo, da so na področju turizma v zadnjih letih na ^vojem območju marsikaj premaknili: Smlednik z gostišči in Starim gradom je poskrbel za urejene sprehajalne poti, za to da so bila gostišča poleti odprta, za obveščenost gostov... V društvu Dragočajna-Moše pa so glavne napore usmerjali v kamp. Letos so uspeli urediti prostor za naturiste in izgleda, da bo kamp kmalu uvrščen v višjo kategorijo. Na problemski konferenci, ki so se je udeležili tudi turistični delavci iz Ljubljane in Kranja, predstavniki Veletrgovine l/»ka in občine Ljubljana Šiška, so opozorili predvsem na dvoje. Z vodno elektrarno v Mavčičah je v neposredni bližini (oziroma tudi na njihovem območju) nastalo poleg sedanjega Zbiljskega še eno, Kranjsko jezero. Prvo je bilo že ob nastanku spodbuda za razvoj turizma. Zdaj s Kranjskim jezerom ne bi smeli zamuditi priložnosti, ki jo je pridobilo to območje, obogate- m no z novo turistično možnostjo- A bej so poudarjali, da se ne bi sfl1 J ^ noviti primeri iz preteklosti, ko s° J ^ da premalo pazili na okolico "V^l ^ nost razvoja ob tedaj novem Zt>»u jj ^ jezeru. Nevarnost, da se kaj t® novi na območju Kranjskega i ^ vsekakor obstaja. Zato bi moral' i-šiSKJ Z!" 4 vorni v občinah (Ljubljana Kranj) poskrbeti, da bodo ustre«--a grami prostorskega razvoja Pfj sno izdelani in odprte možno uresničitev. . A Zelo kritični pa so bili na Pr0 konferenci glede dosedanjega s J| vanja med občinama. Medtem k° J končno premaknilo na področja 'A čnega sodelovanja med kraje,v| skupnostma Smlednik in Trbojey boj ah so letos ustanovili turistič" / štvo), pa žal, kot kaže, ni tovrstn^, delovanja med občinama. Ob te*1^ posebej poudarili, da je bilo ob 0 ^ mizi pred slabima dvema letom^' je v Trbojah organiziral gla.c, danih in sprejetih vrsto p°% tudi nalog. Žal pa nobena od te«1^ bila uresničena. Zadnji čas Je,^J prevladala spoznanja, da gre 1 skupni prostor in zato najbrž * skupni razvojni program. .j Gozdarski in kmetijski sejem 87 Poudarek poslovnosti in vzgoji Člani organizacijskega odbora za pripravo sejma gozdarstva in kmetij stva, ki bo prihodnje leto v Kranju, so se na sestanku minuli četrtek strinjali, da je treba tudi tokrat izhajati iz opre delitve, ki je bila zasnovana že na za četku: to pa sta poslovnost in vzgoja. Poudarili so, da mora biti prihodnje leto poudarek izhodišč še izrazitejši. Časa sicer ni na pretek, vendar še vedno dovolj, da to lahko pripravijo. Do na-slednjega sestanka, ki bo že prihodnji mesec, bodo v posameznih okoljih ore učili predlagane opredelitve. Sejemska prireditev naj bi bila razdeljena na gozdarski, kmetijski in lovski del. Splošno združenje gozdarstva ho skupaj I organizacijami 7 Gorenjske pripraviti razstavo. V tem delu naj bi pripravili tudi gozdarsko tekmove nje za obiskovalce, razmislili pa bodo tudi o organizaciji gozdarskega kviim za šolsko mladino. Se poseben pouda rek bo dan gozdni mehanizaciji in var- Kranj, 7. oktobra — Organizacijski odbor sejma gozdarstva in kmetijstv*«/ prihodnje leto od 10. do 20. aprila v Kranju, je minuli teden obravnaval 1,14 zasnovo prireditve. stvu gozdov, pri čemer naj bi sP^jj rili tudi o tem, kako sodobni teb*1 posegi v gozd vplivajo na okolj1' -J S področja kmetijstva je tudi P J nje leto predvidena razstava g0' no-bele pasme. KŽK Kranj in 1 , ski inštitut naj bi tokrat jugosl''v](i javnosti predstavila proizvod"*^ vzgojo novih vrst krompirja. if\ pa bo sodil tudi organiziran meznih kmetij, potrošniško oc A nje prehrambenih izdelkov, r8jjfl sredstev za zaščito drevja in P^ pred divjadjo, razstava s,adik i*1 ter tudi vzorčna predstavitev sO I roma kmetije za kmečki tur'z^jjOT Enakovredno naj bi na prir036iiu-.'.ne dejavnosti na ^1 bt>do tudi oi . nvvali in najboljoj • M" • ter odličja. 1 torek, 7. oktobra 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^IMSSSar^ISEGLAS ražitev elektrike odložena za mesec dni Električni vozli Kranj "i > da« bn u°. *ODra ~ Donedavna je bilo v središču pozornosti pomanjkanje elektrike. Zdaj je elektrike dovolj in na lašega i ° ^ruši problemi našega elektrogospodarstva. Iskre se krešejo okoli stvarne cene elektrike in stroškov e'ektr 6 k'ro£ospodarstva, kar podčrtuje odložena podražitev elektrike. Pesem o (visokih) osebnih dohodkih v »sk^ *»0sP°darstvu dobiva drugačno besedilo, saj je jasno, da so vsaj v distribuciji zelo nizki, kar že razkriva v°i. ir A°S*na<< notranja razmerja sil v elektrogospodarstvu. Ob teh električnih vozlih pa je odrinjena misel na raz- 10 s^ utegne zelo maščevati. niii n^azitev elektrike je tudi v Slovela ^;0Žena za mesec dni. Od 1. okto-Wk °-ražJa le zaradi prehoda na p. Ko sezono, v kateri je elektrika za snov°° ^ra^a- Podražitev bo prišla s g0sj ^brom — tako kot drugod v Ju-W s i ~~ in sicer 39,5-odstotna, kolišč Predlagali slovenski elektrogo-^arstveniki. st^ l1 J slovenskem elektrogospodarske u° sP°štovali priporočilo zvezne raji ' *\ hoče do konca leta ublažiti ekkt^u *n zato *m dovolila« podražitev ^ved 6Že s l- oktobrom. Njen poseg Vem ni naJD°lJ pošten, saj je po no-pre ^isvternu oblikovanje cen elektrike in Q^Ceri° posameznim republikam ele^kraJinam, da skladno s svojimi JGosfe?^' dogovorjenimi v JUGEL, šakale n° Povečujejo cene elektrike °ktiih na *eto' in sicer aPrila in tu^,ra> torej takrat, ko se spremenita Hienie^na in zimska sezona. To tudi po-^rstv ^e P°sameznim elektrogospo-kfiv5y.0rn prepuščeno, kako bodo poče Morebitno izgubo ob koncu leta, g s ceno elektrike ne bodo mogli. podrezna vlada skuša brzdati rast cen, žija ^tev elektrike pa bi seveda spro-Prav?12 ^Sih podražitev. S pridržano Cene°° do nadzora nad oblikovanjem ki Sq elektrike pa skuša krotiti stroške, UsPevUPnik°m v tujini pač edino merilo sKep^Sa uresničevanja stabilizacij- p Programa. Takšno sklepanje pri- 2na"vi eP oziroma napoved, da bo zve-na,j J^da spet prevzela popoln nadzor neea°. "kovanjem cen elektrike, kakrš-8a Je imeia že pred leti. ^ko se rešiti izgub Si tos uVensko elektrogospodarstvo je le-sicg^r trikrat podražilo elektriko, in ^an • " tebruarJa za 15,6 odstotka, na-se»nla s podaljšanjem cen iz zimske stotk V letno in 15- julija za 23,6 od~ a- Kljub temu je imelo elektrogo- spodarstvo ob polletju 26,8 milijarde dinarjev izgube, kar 22-krat večjo kot lani v tem času. Izgube v elektrogospodarstvu in premogovništvu so pomenile kar 57 odstotkv vseh izgub slovenskega gospodarstva ob polletju. Hkrati pa so bankam dolžni že 38,6 milijarde dinarjev za kratkoročna posojila, s katerimi v glavnem premoščajo težave pri izplačilu osebnih dohodkov. Ob tem pa niso vplačali 11 milijard dinarjev za obveznosti, ki jim imajo v posebni interesni skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo. Ocenjujejo, da se bodo letos stroški povzpeli na 205 milijonov dinarjev. Na račun amortizacije so jih oklestili na 174 milijard dinarjev, vendar pa so o tem mnenja različna, saj strokovnjaki sodijo, da je s takšno potjo ogrožen razvojni načrt elektrogospodarstva. Če bi zadnjo podražitev uveljavili že 1. oktobra, bi s prodajo elektrike letos iztržili 167 milijard dinarjev, manjkajočih sedem milijard pa bi v elektrogospodarstvu pokrili z dohodkom stranskih dejavnosti. Samo zadnja podražitev bi prinesla 21 milijard dinarjev. Vendar se je ta račun zdaj sesul. Z odložitvijo podražitve za en mesec bo namreč elektrogospodarstvo izgubilo 7 milijard dinarjev. V preteklih letih je gospodarstvo po posebej sprejetih zakonih pokrivalo izgube v elektrogospodarstvu, s čimer so zajemali najkakovostnejša sredstva gospodarjenja. Letos naj takšnega zakona ne bi bilo, to pa pomeni, da bo izguba pokrita drugače; pokrili naj bi jo porabniki glede na porabljeno energijo. Takšen način je pravičnejši, namen pa je isti: če z višjo ceno ni moč dobiti denarja od porabnikov, ga vzameš iz drugega žepa. V elektrogospodarstvu pa so pred kratkim sklenili, da bodo stroške po- slovanja znižali za 31,1 milijarde dinarjev. Ekonomska cena elektrike je znana Tako pravijo v republiškem komiteju za energetiko. Do nje pa naj bi prišli postopoma v treh letih, začenši z letošnjimi podražitvami. S prvimi tremi se je letos podražila za okroglih 100 odstotkov, novembrska bo 39,5-odstotna. Glede stroškov pridobivanja elektrike smo v Sloveniji v jugoslovanskem vrhu, spredaj sta le Hrvaška in Vojvodina, ki imata najslabše razmere za pridobivanje električne energije. Temu primerne so seveda tudi cene elektrike. 15. julija je, denimo, kilovatna ura . elektrike v Sloveniji v povprečju veljala 14,05 dinarjev, v Vojvodini pa 14,53 dinarja. V republiškem komiteju za energetiko pravijo, da bi morali v Sloveniji v treh letih podražiti elektriko po pet dinarjev za kilovatno uro na leto, da bi prišli do prave, ekonomske cene. Če se seveda nobeni stroški ne bi povečevali. Stroški pa v zdajšnjih razmerah visoke inflacije gredo pač svojo pot. Ker podražitvam elektrike ni videti konca, v smislu približanja ekonomski ceni pa so seveda tudi smiselne, saj bo le tako poziv k varčevanju z energijo imel pravo težo, bi bilo treba vzpostaviti zaupanje v obračun stroškov v elektrogospodarstvu. Gospodarstvo in gospodinjstva se bodo manj jezila zaradi podražitev, če bodo vedela, da je to prava, stvarna cena elektrike, ne pa »skrivnosten« račun v elektrogospodarstvu. Navsezadnje tudi nedavni izbruhi jeze zaradi slabih osebnih dohodkov v distribuciji odsevajo »skrivnostna« razmerja sil znotraj sil elektrogospodarstva. Hotel v Tržiču Kerc' 3. oktobra — Tržičani si že dolgo žele hotel, ker ga mesto zdaj nima. Tr£.*Za novega denarja ni, skušajo obnoviti starega. V Arhitekt biroju SGP ha g .So naredili zasnovo prve faze prenove, vendar Živila poslovnega uspe-^ -totelom ne pričakujejo. kjer naj bi bile sobe za go-*daj ti JeJ° delavci Živil. Tržičani so v'jo « ?° odločeni, da poslopje obno-it)iej i^?rti so narejeni. Nov hotel bi Up0r , '3 površinskih metrov skupnih p0dk?lh Površin-^tereT m tudi novi del dvorišča, v Sar naslednja leta, °o .ivso namreč, da bodo sobe sla-^alitp0riščene, niso upoštevali višje 0 Ponudbe, predvideli so nizek 50 let prve skupine avtomatske telefonske omrežne Bled je bil prvi Merkur KRANJ Bled, 4. oktobra — V prostorih blejske pošte je stara avtomatska telefonska centrala ostala kot spomin na preteklost. V tem tednu si jo v dopoldanskih urah lahko ogledate, dodana pa je filatelistična razstava o razvoju telefonije s poudarkom na Bledu, ki so mu doslej posvetili osem poštnih znamk. Leta 1936 je bila na Bledu vključena prva avtomatska telefonska omrežna skupina; ne po naključju: Bled je bil tedaj poletno shajališče državnikov in di- plomatov. Nanjo so bile navezane avtomatske telefonske centrale Jesenice, Radovljica, Bohinjska Bistrica in Lesce, kot avtomatski daljni naročniki pa induktorske centrale v Begunjah, na Brezjah, v Gorjah, na Javorniku, v Žirovnici in ob Bohinjskem jezeru. Blejska avtomatska telefonska centrala tipa siemens WL 36 je imela začetno zmogljivost 200 priključnih mest, prvo razširitev je doživela leta 1943 za 80 priključnih točk, nato leta 1959 za 30, leta 1964 za 100 ter leta 1969 in 1972 za 200. Iz prometa so jo vzeli leta 1979 po več kot 40-letnem delovanju; nadomestila jo je nova avtomatska telefonska centrala ciossbar sistema, tipa iskra 58 A, z zmogljivostjo 1.400 priključnih točk. Na sobotni proslavi smo srečali dva tedanja delavca, zdaj .seveda že upokojenca. Ivan Koritnik je bil mehanik v telefonski centrali, Ivan Lovše pa rajonski motor. Ko smo z njim kramljali o nekdanjih časih, smo lahko ugotovili, da še zdaj "esta, kdo vse je imel pred petdesetimi in več leti na Bledu telefon. Kako tudi ne. saj jih je bilo leta 1923 na Bledu le 21, telefonske številke pa so bile tri-in Štirimestne, n,v Usposabljanje vodilnih delavcev je izjemno pomembno Direktorski stolček ni vedno udoben Brdo, septembra — Direktor v samoupravni organizaciji je vedno bolj funkcija in ne več poklic, ki pa terja izjemno profesionalno znanje in odnos do dela, to pa sporšča delovne in ustvarjalne zmogljivosti vsega kolektiva, poudarja med drugim direktorica Centra za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu dr. Danica Purt Nobena skrivnost ni, da gibanje v svetovnem gospodarstvu in mednarodni ekonomski odnosi še nikdar niso tako izrazito vplivali na ekonomije posameznih držav kot sedaj. To zadnja leta krepko občuti tudi Jugoslavija in njena ekonomija, ki tudi zato, ker se ne zna dovolj hitro in učinkovito odzivati na gibanju v svetu in jih tudi premalo temeljito spremlja, doživlja precej težke pretrese in udarce. Naša ekonomska politika je še vedno preveč okostenela, premalo selektivna, tudi preveč sama k sebi usmerjena in včasih nazadnjaška. Kot tako jo zato še bolj ranijo zunanji udarci. Svet je že precej pred nami spoznal to resnico in po uspešne vzore nam ni treba daleč. Znano je, da so na ključnih položajih v gospodarstvu in tudi v institucijah, ki krojijo gospodarsko politiko, ljudje na vrhuncu ustvarjalnih moči in znanja. Ti ljudje nimajo predsodkov do novega in tudi sami razmišljajo, imajo pravšnjo mero drznosti pri poslovnih odločitvah in niso slepi pred izkušnjami drugih. Ob tem jih ni sram vprašati za nasvet izkušene ljudi, ki so poslovnemu in gospodarskemu delu namenili lep del življenja. To je učinkovita kombinacija mladostne ambicioznosti in smelosti ter dolgoletne prakse in izkušenj. To je tudi način za uveljavitev mladih in možnost, da tudi starejši sodelujejo pri oblikovanju gospodarstva in gospodarske politike. Nikjer ne pozabijo, da je treba ljudi na ključnih položajih v gospodarstvu stalno usposabljati in jim omogočiti, da se srečujejo s sebi enakimi, ne oziraje se, od kod so. Tako so zasnovane mnoge evropske šole za direktorje in druge vodilne gospodarstvenike. Povsem prav je, da na to pot stopa tudi Center za usposabljanje vodilnih.delavcev na Brdu, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Da ravna prav, je dokaz veliko zanimanje za dodatno izobraževanje v Centru, pa konec koncev tudi gmotna pomoč za opremljanje Centra s potrebnimi napravami. Očitno tudi ni problemov pri sodelovanju z znanimi evropskimi središči takšnega šolanja, saj je za tujca nedvomno zanimivo spoznanje, kako se te stvari pri nas urejajo v razmerah samoupravljanja. Biti direktor ali poslovodni delavec (rečeno bolj učeno) ni več prijeten in povsod spoštovan poklic, anmak predvsem izjemno zahtevna funkcija, saj le dobro vodenje pripelje do učinkov, do mobilizacije vsega kolektiva za doseganje skupnega cilja. Zato pa je treba stalno iskati nova znanja in metode dela in druge načine razmišljanja in obnašanja, da bodo zadeve v gospodarskem razvoju čim bolj programirane in tem manj krizne. Vsem šolam, ki usposabljajo vodilne v gospodarstvu, je skupni cilj, da naučijo ljudi predvsem misliti na drugačen, ustvarjalen način, vse druge rutinske zadeve pa naj opravljajo drugi, tudi z računalniki.. J. Košnjek IZ GOSPODARSKEGA SVETA S Cene v septembru Po še neuradnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bil septembra ponovno velik porast maloprodajnih cen — 6,4-odstotni v primerjavi z avgustom. Inflacija pa je bila septembra glede na lanski september 94,4-odstotna. Življenski stroški so bili septembra glede na avgust višji za 6,7 odstotka glede na lasnki september pa za 96 odstotkov. Za japonske smuči novi standard Japonski sneg je vlažnejši od evropskega ali severnoameriškega — to najnovejše odkritje japonskih strokovnjakov je vzrok in utemeljitev za zavračanje ISO standardov za smuči in uvajanje drugačnega, japonskega SG standarda. Prikazujejo ga kot zaščito potrošnikov, ki se pritožujejo zaradi številnih nesreč z ISO smučmi. Evropski izdelovalci prodajo na Japonsko za 36 milijard jenov svojih izdelkov, kar je polovica prodaje smuči na Japonskem. Novi, japonski standard preosjajo kot še en primer japonskega uvajanja necarinskih omejitev, da bi zaščitili domače izdelovalce. Japonci pa na njihove proteste odgovarjajo, da imajo tudi oni lahko svoj standard za smuči, če ga imajo v Avstriji, Zahodni Nemčiji in Švici. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Še dve novi poslovalnici Jelovice Lanskim novim poslovalnicam škofjeloške tovarne Jelovica v Peči, Deča-nih in Zaječarju ter letošnji v Prištini se bosta kmalu pridružili še dve novi, in sicer vBanjaluki inČapljini. Pri prodaji stavbnega pohištva je konkurenca vse večja in prisotnost na tržišču vse bolj pomembna. Jelovica ima zdaj že 20 poslovalnic po Jugoslaviji. Za prodajalni v Banjaluki in Čapljini so prostore že dobili; prva bo imela 1.500 površinskih metrov pokritih površin, druga 600. Prodajalna v Banjaluki bo pokrivala Bosansko Krajino, kjer je veliko ljudi na začasnem delu v tujini in zato tudi veliko graditeljev novih hiš. Prodajalna v Čapljini pa si dobro prodajo obeta zaradi bližine Mostarja in jadranske obale s Kardeljevim. Številne modernizacije in novogradnje Kranj — Temeljna banka Gorenjske je pripravila pregled investicijskih posojil, odobrenih v letošnjih osmih mesecih. Gre za posojila v prednostne namene, kot so izvozna proizvodnja, kmetijstvo, gozdarstvo, naložbe, pri katerih sodelujejo Mednarodni finančni sklad, in turizem ter gostinstvo. Predračunska vrednost vseh naložb je 45.270.727 tisoč dinarjev (nad 4500 starih milijard dinarjev), banka pa sodeluje z 8.551.797 tisoč dinarji posojil, ki so bila v precejšnji meri letos tudi izkoriščena. V teh številkah pa še niso upoštevane načrtovane in v nekaterih primerih kasneje z bančne strani že podprte naložbe v Telematiki, v turizmu v Gozdu Martuljku, na Bledu in Kranjski gori, v jeseniški Železarni, kranjski Savi, Agromehaniki in Kibernetiki. V tem primeru so številke še precej višje. - Jk M 0V0 S T tmwmmmwmwmvmwmmmwmjmmmwmwmmmmmwmmmmmwmmmwmmmmmwmvm Žvečilni gumi z nikotinom Odvisnosti od cigaret bi se marsikdo rad otresel, vendar mu ne uspe. Morda bo šlo z uporabo žvečilnega gumija z nikotinom, ki ga je iznašla skupina Ci-ba—Giery, in je učinkovit pripomoček za odvajanje kajenja. Poimenovali so ga bicoret, napravljen je kot žvečilni gumi na osnovi nikotina. Gre za kontrolirano uživanje nikotina v drugačni obliki. Sam nikotin je očiščen strupenih sestavin tobaka, t uporabo žvečilnega gumija se zmanjšuje odvisnost od nikotina, ki se neposredno vnaša v kri, z gumijem pa ga veže posebna smola. To naj bi kadilca odvrnilo od cigarete in S tem tudi od nikotina. Morda bo marsikateri kadjlec posjej pr;dno. žvečil,_žvećilpigpmLpa Jxj zalege] vor" kot tiso* hesed o ■ m mosti kajenja. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE KRANJ, torek, 7. oktobra IfjJ KRATKE PO GORENJSKEM Praznovanje v prenovljeni dvorani — Letošnji krajevni praznik so krajani petih krajevnih skupnosti pod Krvavcem zares lepo proslavili. Minuli teden so bile vsak dan različne športne prireditve, osrednji slovesnosti pa sta bili minulo soboto in nedeljo. V soboto zvečer so v zadružnem domu v Cerkljah z akademijo odprli prenovljeno dvorano, v kateri bodo poslej tudi redne kino-predstave. Slovesnosti sta se udeležila tudi podpredsednik občinske konference SZDL Kranj Miloš Sajovic in izvršni sekretar predsedstva občinske konference ZK Franci Kržan. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti Jožetu Žunu, Marjanu Prosenu, Martinu Škrjancu, Stanetu Bobnarju mlajšemu in Andreju Drobunu. V nedeljo, po dopoldanskih tekmovanjih traktoristov, v teku na rolkah in v ulovu rib, pa je bila popoldne osrednja proslava v Sidražu v krajevni skupnosti Šenturska gora. — A. Ž. Otvoritev vodovoda preložena Križe — Po tem, ko so bile že ves teden različne prireditve, so v soboto in nedeljo slovesno proslavili krajevni praznik tudi krajani Križ, Pristave, Se-benj in Seničnega v tržiški občini. Razen slovnostne seje svetov vseh štirih krajevnih skupnosti v soboto ob 18. uri v šoli v Križah je bila za popoldne napovedana tudi slovesna otvoritev vodovoda za Zgornje in Spodnje Veterno v krajevni skupnosti Senično. Ker pa je gradbeni odbor, ki ga vodi Ivan Gregorc z Zgornjega Veterna, ugotovil, da bo treba odpraviti še nekatere tehnične pomanjkljivosti in ponovno opraviti celovit pregled, so slovesnost odpovedali. Zato je bil počastitev praznika v nedeljo zjutraj najprej orientacijski pohod od spomenika do spomenika Križe-Gozd, ob 11. uri pa je bila v Gozdu spominska slovesnost ob 42-letnici požiga Gozda. A. Ž. Akcija za odkup Linhartove hiše Radovljica — Svet krajevne skupnosti Radovljica je na seji 23. septembra letos sprejel pobudo občinske skupščine <5 akciji za zbiranje denarja, s katerim bi odkupili in obnovili Linhartovo rojstno hišo v Radovljici. Vlogo za posebni žiro račun so že oddali v Službo družbenega knjigovodstva. Na žiro računu naj bi se zbiral denar od prispevkov občanov, delovnih ljudi, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev, družbenopolitičnih skupnosti in drugih darovalcev v domovini in tujini. O nadaljnjem poteku akcije za odkup in ureditev Linhartove hiše se bodo dogovorili s kulturno skupnostjo, občinsko skupščino in občinsko konferenco socialistične zveze. Ko bo znana številka žiro računa, jo bodo takoj javno objavili. Pričakujejo, da bo poziv na akcijo odmeven tudi v drugih krajih po Gorenjskem in v Sloveniji. JR PISALI S T A M Odmevi Tehnika transcendentalne meditacije 22. avgusta je bil v Gorenjskem glasu objavljen šaljiv odmev na tiskovno konferenco, kjer je bila predstavljena tehnika transcendentalne meditacije (TM) kot metoda za vzpostavitev svetovnega miru. Za kaj je pravzaprav šlo? Tehnika TM je naravna, nenapor-na in prijetna tehnika, ki jo izvajamo v udobno sedečem položaju dvakrat na dan po 15 do 20 minut. Med izvajanjem povsem spontano dosežemo globoko duševno sprostitev, ki jo spremlja poživljajoč telesni počitek. Omenjene značilnosti so jo naredile zelo priljubljeno, tako da danes uživa njene koristi že več kot tri milijone ljudi po svetu. Je tudi ena najbolj raziskovanih — če ne kar najbolj raziskana — meditativna tehnika, saj je bilo o njenih učinkih opravljenih že prek 350 študij. Široka paleta ugodnih učinkov jo uvršča med nespecifične tehnike. Uporabljajo jo športniki kot dodatek za treninge, zdravniki jo priporočajo pacientom, ker neposredno ali posredno blagodejno vpliva pri mnogih boleznih stresa ter med drugim zmanjšuje visok krvni pritisk, izboljšuje stanje pri bronhialni astmi, nespečnosti, angini pectoris, pozitivno vpliva na odvajanje od drog, alkohola, cigaret... Uvajajo jo v delovne organizacije, ker povečuje produktivnost dela ter izboljšuje delovno vzdušje in medsebojne odnose (Yamaha, Toyota, IBM, Kodak,...). Vrhunski managerji v tovarnah skupaj izvajajo tehniko TM pred sestanki, tako da so učinkovitejši. Tehnika TM razvija sposobnost dojemanja in aktivnega vključevanja v izobraževanje ter rast kreativnosti in inteligentnosti — zato jo ponekod že uvajajo v šole kot metodo, ki razvija umske sposobnosti in omogoča uspešnejše vključevanje v izobraževalni proces. Raziskave v psihologiji kažejo na izboljšano duševno zdravje in zmanjšanje anksioznosti, z rednim izvajanjem TM rastejo spontanost, neodvisnost, dovzetnost posameznikov za lastne potrebe, sposobnost vzpostaviti prisrčne odnose... KorisUii učinki tehnike TM so posledica redne vadbe in ne sugestij ali umišljanja. Z njo oživljamo osnovno področje lastne osebnosti in tako bogatimo življenje v celoti, podobno kot z zalivanjem korenin hranimo ćelo drevo. Naprednejšo stopnjo, ki temelji na tehniki TM, predstavljajo TM-Sidhi tehnike. Pri tehniki TM domnevajo, da so prav notranje izkušnje globokega miru vzrok za vse njene pozitivne učinke. S programom TM-Sidhi pa se ta notranji mir še hitreje stabilizira in ohrani tudi med aktivnostjo. S temi tehnikami se dajo razviti na prvi pogled nenavadne sposobnosti, kot intuicija, jasnovidnost, levitaci-ja,... Vendar pa namen teh tehnik niso osupljivi zunanji pojavi, temveč so sredstvo, s katerim lahko razvijemo dovršenost v medsebojni usklajenosti duha in telesa. Zunanji pojavi so samo posledica te skladnosti. Za program TM-Sidhi se je izkazalo še nekaj: dvaintrideset Študij je pokazalo, da se ob skupinskem izvajanju tega programa izboljša kvaliteta družbenega življenja, da se veča skladnost v kolektivni zavesti, zmanjšuje stopnja kriminala, število prometnih nesreč, sprejemov v bolnišnice in ujnrljivost zaradi vojnih razmer v kriznih, žariščih... Na osnovi teh raziskav in osebnih izkušenj smo želeli na tiskovni konferenci predstaviti to »tehnologijo« (tehniko TM in TM-Sidhi program) kot možno sredstvo za uresničitev svetovnega miru. Vpliv skladnosti, ki ga ustvari skupinsko izvajanje tega programa, bi lahko primerjali z veliki filtrirnimi napravami, ki sistematično čistijo zrak — v našem primeru strese in napetosti v posameznikih in družbi kot celoti. Ko zrak postane jasnejši in čistejši, oziroma ko je stresov in napetosti manj, mnogi problemi v družbi, ki smo jih poprej zaman skušali rešiti, izginejo sami od sebe. Na tiskovni konferenci smo želeli povedati predvsem naslednje: samo novo seme daje novo žetev, samo novo znanje in nov pristop k svetovnemu miru bo lahko izpolnil prizadevanja za mir med narodi sveta. Glede na znanstvene dokaze in subjektivne izkušnje milijonov ljudi v zadnjih 30 letih smo prepričani, da to znanje imamo m da je vprašanje svetovnega miru samo stvar uporabe. V učinkovitost tehnike TM in v resničnost navedenega pa se lahko prepričate tudi sami, saj Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju že eno leto organizira tečaje te tehnike. P. 5. Krajevni praznik Godešiča Letos trgovina, prihodnje leto dvorana Godešič, 7. oktobra — V soboto dopoldne je poslovodkinja Slavka Drol odprla novo samopostrežno trgovino in bife, ki sta plod skupne gradnje krajevne skupnosti Godešič in ABC Loka. »Že prejšnjo klasično trgovino smo krajani Godešiča pred dvajsetimi leti zgradili sami. Mislili smo, da bo zdržala vsaj pol stoletja, a smo se krepko ušteli. Krajevni samoprispevek, ki smo ga razpisali 1980. leta, je med drugim predvideval tudi zbiranje denarja za gradnjo nove, večje samopostrežne trgovine in družbenih prostorov,« je dejal predsednik krajevne konference SZDL Drago Hafner. »V letih, ko smo zbirali denar, je inflacija delala po svoje. Z ABC Loka smo se dolgo dogovarjali o gradnji, predlani pa smo vendarle podpisali samoupravni sporazum, v katerem smo se oboji zavezali, da bomo leta 1985 trgovino zgradili.» Ker ABC Loka ni mogla zbrati polnega zneska, je krajevni skupnosti Godešič predlagala, naj prevzame in-vestitorstvo. Gradnja bi bila na ta način lahko etapna in cenejša. Ko je v anketi približno 80 odstotkov družin pritrdilo, da bodo z denarjem, lesom in delom pomagala pri gradnji — poleg samoprispevka — je krajevna skupnost investitorstvo res sprejala. Že 1983. leta so začeli postopek za pridobitev 636 kvadratnih metrov dodatnih zemljišč za prizidek, julija lani so pridobili lokacijsko dovoljenje in septembra še gradbeno. 7. septembra so zasadili prvo lopato, 15. novembra pa je bil prizidek že pod streho. Predračun za prvo fazo je znašal 16 milijonov dinarjev, od katerih je dobro polovico denarja zagotovila ABC Loka, polovico pa krajevna skupnost. Minulo zimo je gradbeni odbor, ki mu predseduje Alojz Igličar, začel zbirati ponudbe za drugo fazo, v kateri naj bi končali trgovino in bife. ABC Loka je krajevni skupnosti ponudila, da še naprej ostane investitorica za 36,2 milijona dinarjev za drugo fazo, vštet je bil odkup 52 kvadratnih metrov stare trgovine, drugo polovico trgovine pa je krajevna skupnost odstopila kot svoj prispevek ABC Loka. Skupaj je ABC Loka za vso gradnjo prispevala 44,5 milijona dinariev. »Gradbeni odbor je zelo homogeno delal,« je povedal Alojz Igličar. Na 32 sejah, kolikor smo jih doslej imeli, sta bili samo dve točki dnevnega reda: izvršeno in bodoče delo. Prav teh točk je pri nas na splošno premalo.« Novih površin za trgovino, bife skladišče je 246 kvadratnih metrov; Sam prodajni prostor trgovine m 108 kvadratov. Predračun za trgov«1 in bife je bil 38,9 milijona dinarjev. »Vrednost prostovoljnih ur, ki jih krajani opravili pri gradnji trg vine in bifeja, se je pretočila v gja? njo dvorane,« je dejal predsf;dn skupščine krajevne skupnosti Go°■ šič Janez Hostnik, in dodal: »Kraj*1^ so poleg samoprispevka dali za v* čnamensko dvorano 1895 ur pr°s. v voljnega dela in za 180.000 dinarje* prostovoljnih prispevkov, 30 čnih metrov lesa in 86 traktorsK1 ur.« Nova dvorana, ki meri 134 kvadratnih metrov, je v četrti gradbeni Za družbene prostore je dala 2,5 ifl«l jona dinarjev skupščina občine Sko j a Loka kot prispevek za blagovne re* zerve, telesnokulturna skupno81 600.000 dinarjev in KŽK, tozd Posestvo Suha šest kubikov lesa. »Menimo, da bo za naslednji kraje* vni praznik dvorana končana jj prenovljeni sedanji prostori,« je dej*^ Janez Hostnik. Za strop krajani M štiri leta namensko odvajajo zasl"' žek od vstopnine, ki jo pobirajo motokrosu v Tržiču, to je približa I 1200 udarniških ur. V dvorani bo tj*] ba še urediti tla, kurjavo, stene in i11' štalacije. H. Jelovčan Soški koridor je vez z Evropo ta' Jesenice, oktobra — Jeseniški in novogoriški železničarji so proslavili 8" tnico soškega koridorja — Razstava Zlata poroka v Begunjah — 6. septembra sta Francka in Franc Aha-čič, Gabrčeva iz Begunj, praznovala 50-letnico poroke. Mama je bila poznana šivilja, oče pa se je vse življenje ukvarjal z lesom, prej pri baronu Bornu, potem pri gozdnem gospodarstvu. Sprva sta živela v Je-lendolu. Najhuje je bilo tik pred vojno, pravita, ko so zboleli mamini starši, tako da je bila mama Francka tisti čas vse dni na poti iz Je-lendola v Begunje in nazaj. In da je bilo še huje, so še moža vpoklicali za pol leta na orožne vaje. Tudi med vojno je bilo hudo. Ata je bil v Škofjeloškem odredu hudo ranjen. Več slabega kot dobrega sta imela v življenju, pravita. Ata ima za seboj pet operacij, brez ene ledvice je ostal, mama pa je tudi bolj rahlega zdravja. Najlepše, pravita, sta se imela takoj, prva leta zakona, pa tudi zdaj jima ni nič hudega. Vesela sta otrok — pet jih je bilo vseh, živa pa sta le še dva — in petih vnučkov. Le to želita, da bi bili zdravi in srečni. D. Dolenc. Na jeseniški železniški postaji so železničarji odprli zanimivo razstavo ob 80-letnici soškega koridorja in gradnji karavanškega železniškega predora. Zgodovina o gradnji predora je zanimiva, povezana tudi s številnimi žrtvami med delavci, ki so garali v jami, polni vode in metana. Predor so prebili 17. maja 1905. leta. Meritve so bile zelo natančne, saj so pri srečanju ugotovili le 40 centimetrov razlike v soosnosti obeh delov predora. Prvi vlak je iz Podrožce na Jesenice pripeljal 30. septembra 1906.leta. Soški koridor ali bohinjsko železniško progo so minula leta temeljito obnavljali. Samo v letošnjem prvem polletju so iz Kopra v Avstrijo prepe- ljali 200 tisoč ton premoga, fosfat j in železove rude. Rekorden je y lanski maj, ko so v desetih dne*1 Avstrijo prepeljali 44 tisoč ton fos* tov. Zdaj je soški koridor povSe. usposobljen za 20-tonski osni vL tisk. Za dela so porabili okoli 2 o1'. jardi dinarjev, kupili 160 vagonoV^ prevoz razsutih tovorov in 20 d^ skih lokomotiv. «, Ko so septembra proslavili ?Ll memben jubilej, so povedali, da ^ do od Kopra prek Jesenic v Avstro prepeljali skoraj 300 tisoč ton fos* tov, premoga in železove rude. 2 J senice je krenil muzejski vlak do N, ve Gorice z lokomotivo iz leta l^J' iz Kopra pa je pripeljal vlak, na vorjen s spremogom za Avstrijo. , D. Sedej Gobe na vrtu — Konec minulega tedna nas je poklical Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah. Čeprav so gobe na vrtu svojevrstna zanimivost, ni nič navdušen nad njimi. »Jablana na vrtu je vse leto po malem hirala. Skrbno sem jo zalival in se hkrati bal, da jo morda niso napadle gobe. Pred tednom dni pa so odgnale. Prave mraznice, bolj poznane kot što-rovke. Ze nekaj let jih imamo na vrtu, drevje mi napadajo. l-etos pa jih je sploh veliko. Kes so užitne in zelo okusne, vendar mi te drevesne oziroma koreninske zajedalke niso prav nič všeč.« Ko smo se pogovarjali o gobah in drugih zanimivostih z njegovega vrta (o tem enkrat prihodnjič), je žena pripravila zelo okusne ocvrte štorovke z vrta. — A. Z. Za rože je treba imeti roko Tone Herič Z rožami se moraš pogovarjati Že velikokrat sem slišala, da hočejo rožs pozornost. Tone Heričev iz Kranja pravi, da se moraš z njimi pogovarjati. Karkorkoli že, rože Tonetu uspevajo kot malokateri gospodinji. Ker stanuje v bloku, nima veliko prostora za cvetoče lončnice, le v balkonskem koritu ima bršlin-ke, prej pa je imel nizke vrtnice. Več se ukvarja z zelenimi lončnicami. Zelo lepa so korita z zelenjem, najbolj mogočno je v kuhinjskem kotu: gorska palma, ciperus, taščin jezik, sobna lilija, zmajevka — vse v enem koritu. Drugače sta nasajeni koriti v dnevni sobi, drugače na balkonu. Skupaj da le take rastline, ki potrebujejo približno enako vlago in enako zemljo. Tudi Tone je eden tistih, ki mu uspe vse, kar podtakne. Pravkar »lovi« draceno. Tisti, del stebla, na katerem je naredila poganjek, »ovi* je« z jogurtovim lončkom s prstjo; ko bo naredila korenine, jo bo tam odrezal — in imel bo novo draceno-O rožah se je veliko naučil iz knjig« veliko je poskušal sam. Hudo mu je le, da v kleti nima pravega prostora za podtaknjence. D. Dolenc KULTURA 5. STRAN @®MgSSoJJ©IEHGLAS 11. mednarodni festival športnih in turističnih filmov PREOBILICA FILMOV ^nj - Čeprav se je festivalska zastava komaj spustila, bi že veljalo razmišljati za naprej. Smo s sedanjim konceptom festivala lahko povsem zadovoljni ali pa moramo razmisliti o novih vsebinskih prijem kvalitetnem sredinem večeru PoliS?£nega filma Je Pričakovanja rog? tudi četrtkov popoldanski refam- ki je potrdil misli o enako-i ve" .ZDOru med popoldanskimi Cernimi predstavami. L^iški film Na kolesu BMX je Jlv način poskušal odgrniti rrstat ki pri nas še vedno ovija to li bil- a s" Američani pa seveda ne *2a • ^ericani. če ne bi vsega po-l0st- z družinskim čutom in poslov ' Zaradi posameznih prizorov 2ab 2el0 avo .sP°jninjajo na novo športno bik^L auf°rnije, tako imenova-Dreaking, bi si verjetno ta film z velikim veseljem ogledali tudi naši šolarji. Šport lenih sovjetskega režiserja Shmotoloha bi moral pri nas, glede na vsebino, naleteti na precejšen odziv. Govori namreč o uporabi športnega orodja, o organizaciji splošne telesne vadbe v tovarnah. Večerni program je začel predolg in prezasičen film Zlate medalje hA.. O Los Angelosu, sicer iz leta 1932, je govoril tudi zanimiv portret poljskega atleta Janusza Kusocinskega. O tem, da je boks lahko več kot samo golo prejemanje in dajanje udarcev, r>p" ie — kakor koea — no^nšal H11 TRIGLAV AVSTRALCEM P^šni* *"*,,H *v /M naJDO,JSI nin 'a av* konjskega festivala imeno ^isei^ kega Obe hočeva zmagati fcnaVeyNickaTorrensa, Karena Alt-•nun Davida Robertsa. Zmagovalni *stetski2na!.na zammiv> dinamičen in Me^ent P°vezati in prikazati vse ^gojev- šP°rtnega boja ter pomen VortnM.Sportu' obenem pa je prikazal Mati. tekmovalca tudi s človeške ^l^^ga triglava je dobil francoski .la» Karim režiserja Laurenta i^alsk a žirija je za najboljši film |w,erJa za originalni prikaz vr-No Kga alP'nis»čnega podviga. Na- Rk? 1Ski fi,m Slovenija pozimi re-pSE Odreja Mlakarja, in sicer za MoVeJ'v' dinamičen in strnjen prikaz s*e turistične ponudbe. K8*i2 komiteja za šport in turi-[i H|'^S-UNESCO je prejel franco-11^ a ^ kajakom po Korziki režiser-Kau1* Chevalierja kot najboljši Je povezal šport in turizem. Nagrado za režijo sta prejela filma Vrni udarec kanadskega režiserja Gunja Toola in Obsedenost češkoslovaške režiserke Drahomire Vihanove. Nagrada za idejo in scenarij je pripadala madžarskemu filmu Zmaga. Nagrado za kamero so dodelili snemalni ekipi ameriškega filma Zlate medalje Los Angelesa. Nagrado za najboljši vzgojni film je dobil švedski film Nikoli prestari zaradi vloge, ki bi jo lahko imel pri vključevanju starejših ljudi v bolj zdravo in srečnejše življenje. Veliko plaketo Kranja so podelili francoskemu izboru filmov na letošnjem festivalu, in sicer: S kajakom po Korziki, Mali Karim, Če se telovadci zabavajo, Christophe, Brez težav, Met na koš, Vražji možje in Lepotice športa. Žirija CIDALC je nagrado Dragana Jankovića dodelila jugoslovanskemu filmu Hvar režiserja Ive Lavrenčiča; nagrado Pierre de Coubertin pa je prejel nizozemski film Skozi enajst mest. prepričati kanadski film Vrni udarec. V petkovem popoldanskem programu bi veljalo posebej omeniti film Obsedenost o boju posameznika v tekmovanjih formule aster. V večernem delu festivala, ki je bil namenjen zimskih športom, smo najprej gledali Dolgo pot, film, ki je želel pokazati prve korake smučarskih skakalcev. Utrujajoče, celo prav razvlečeno je deloval nemški eduka-tivni film, ki je poučeval o različnih tehnikah zavijanja s smučmi. Toliko več akcije pa je bilo v češkoslovaškem filmu o hokeju, ki je želel prikazati del zakulisja svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine A leta 1985. Turistični film Takšna je Avstrija je malo »zašel s poti«, preseneča odločitev žirije, da ga je uvrstila v ta večer. Razen nekaj snežnih prizorov namreč v tem filmu ni bilo ničesar podobnega zimskim športom. Jugoslovanski Poleti v nedogled režiserja Andreja Nahtigala, ki je portretiral smučarskega skakalca Primoža Ulago in je sklenil petkov večer, je pustil bled vtis. Pozornemu spremljevalcu filmov, ki so bili na programu letošnjega festivala, se nehote zastavlja več vprašanj. Najprej prihaja do izraza velika množica filmov, med katerimi pa bi, glede na kvalitetno raven, selekcijska komisija lahko marsikateri film prezrla. Tudi dolžina filmov je bila včasih prav utrujajoča, tako bi mogoče veljalo razmišljati o časovni omejitvi na 30 minut. Edukativne filme bi veljalo strniti v poseben večer: pohvaliti pa gre potezo organizatorja, da so bile večerne predstave letos zaokrožene celote. Vine Bešter Premiera v Prešernovem gledališču ^nj^ MERJENJE MOCl, VITALNOSTI Za prvo predstavo v novi sezoni so v kranjskem gledališču izbrali dramsko besedilo slovenskega pisatelja Vitomila Zupana, naturalistični dramulet Bele rakete lete nad Amstrerdam. P«n0yi drami Bele raketa lete nad ^n In Janez Škof. F*j5^ Je prvič meril moči z nje-r^aik vinsko parabolo Stvar Juri-brvo7asa spomladi leta 1982, ko jo je k^ski • riz0ritvijo na novo odkril slo-P* niPiavnosti in omogočil preverjale »T *heretičnosti«, hkrati pa tudi i ral?edal»ške učinkovitosti. Z Beliva ^ami se tai^en dogodek ni podaja-* P° obsegu ne po pomenu, saj . ^orn-e P^ka na povsem drugačni. Rft J? ravni, s svojo tematiko pa ne Področje politike in oblasti, s %$tJ«, nekoč strašil in razburjal R^kiTrajbas. tP°fOcil ete so se s svojo tematiko in f 'kom°|T (mislijo, spoznanjem) izvile fcH>v nx je človeškega tkiva« (tak je yDsežnega avtobiografskega ro 0l>eSed mila Zupana), vendar ne v i2w ^ern pomenu, marveč kot od-*iav oe Kar premislimo, kaj se .. Poel ■ lin raketah (naslov je pov-MZ eni izmed popevk, ki jih piše pu-orumen, eden izmed likov te K*« iu E1Vu n'e°nSamem vsebins1co"tema"tskem C11' OdnrVC ničesi»r). Nesrečni, osam-Kri Povah601, izćrPam Publicist Bru VStrešn V SVoJe- recimo našarjeno nočnega čuvaja U 'sa^ t b' z njegovo družbo odga-h Rledai eksPoziciji se predstavi- C^^ovo^ITu.P016"1 pa se P°'avi e hud« kle- malce je okajena, a n°d njim, ker ni dvignil te- Amsterdam igrajo Bernarda Oman, Tine lefonske slušalke, ko ga je klicala, pa še biseksualnosti ga obdolži, ker Tonič prav tedaj, ko ona vstopi, razkazuje rane, ki jih je staknil med vojno. Ob nekoliko nasilnem rezoniranju se razmerja stopnjujejo do konflikta na seksualni ravni: razigrana Lela pripravi zanemarjenega Toniča, da se gre stuši-rat, pri čemer mu celo sekundira, njega pa ženska očara in jo posili. Razplet se odvija na čustveno povišani temperaturi, Brumen preti Toniču z zaporom, Tonič se opravičuje Leli in je zanjo pripravljen storiti vse, kar bi želela. Ona pa izbere Toničevo službeno pištolo, zapreti obema, da ju bo ubila, Toniča kot posiljevalca, Brumna pa kot mevžo, ki ga je izželo nesmiselno pehanje med nesmiselnimi vsakdanjimi opravili. A tega ne stori, Tonič se, obču-dovaje žensko in z občutkom, da se mi je izpolnila največja želja v življenju, poslovi, Lela pa »pristane na razpoložljivo danost« in ostane pri Brumnu, ki jo zasnubi... Iz te in takšne naturalistične erotične parabole, ki je seveda v celoti in v detajlih ena sama konstrukcija po avtorjevi volji, izstopa merjenje moči na erotični podlagi: Tonič je star, žena ga je pustila pred desetimi leti, živi skromno v baraki, prehranjuje se s če bulo in salamo, bil je na umi bolan, pa vendar je ohranil nekakšno nedefinirano veselje do življenja. Brumen pa je ves načet, sesut v sebi, brez volje in moči, k čemur ga je pripravilo nič kaj določneje definirano okolje, predvsem pa njegovo početje na literarnem polju. Lela postane zgolj katalizator med njima, sredstvo in razsodnica. In zdaj se človek vpraša, do kakšne mere ima ta erotična parabola možnost, da se povzpne do prispodobe, do metaforičnega odzivanja zgolj na osnovi zgodbe, kajti dialog je sam po sebi dovolj življenjski in iskriv, tako da preraste fa-bulativno konstrukcijo. V njenem okviru pa je zgolj erotičen plan vendarle nekoliko preozek, enostranski in lahko bi rekli že kar nosilen, lahko tudi lasci-ven, odvisen od izvedbe. Uprizoritev pod dramaturškim vodstvom Matije Logarja m v režiji Iztoka Torvja na sceni, ki jo je zasnoval trenutno najbolj dejaven scenograf \ slovenskih gledališčih, Tomaž Marolt. je ostala nekako protislovna In lahko bi rekli tudi nedognana. Več kot očitno je, da je Brumen tudi nekakšen revež, saj mu Lete plačuje račune za elektriko, na odru pa jo bilo kar bogato opremljeno podstrešno stanovanje z veliko zalogo pijač in moderno glasbeno aparaturo. Toliko, kar zadeva mi/.aiistensko podobo predstave. Drugi problem se je kazal v načinu podajanja Zupanovega besedila, ki je bolj na videz agresivno, sicer pa je to intimno uglašeno tkivo, za kakršno je treba iznajti nekoliko drugačen izrazno-igralski pristop, predvsem bolj subtilno, ne toliko navzven, v poudarjeno ekspresivnost usmerjeno igro. To velja tako za* režijsko zasnovo kot za pristop Igralca Tineta Omana v vlogi Brumna, ki ga je očitno zapeljala teatrična nabreklost in agresivnost Zupanovega besedila, Opazno konsekventen lik proletarca najnižjega ranga, Toniča, je izoblikoval Janez škof; to je bila logično razčlenjena karakterna igra, ki jo je zaznamovala tudi igralčeva neodtujljiva komika, kakršne v Zupanovem tekstu pravzaprav ni. Tudi Bernarda Oman je odigrala lik Lela, lahko bi rekli, če že ne zvezi kot fraza, življenjsko polno, kar pomeni, da je bil ženski izziv tega lika podan naravno in podprt z igralsko kulturo, z znanjem. Tako je predvsem ona vnesla v predstavo tisto erotično ozračje, ki je značilno za to Zupanovo dramsko anekdoto in kakršno se je uprizoritvi na odru Prešernovega gledališča posrečilo vzpostaviti. Ne glede na zapisane pripombe izraža ta piedstava voljo vodstva Prešernovega gledališča po kvalitativni izvedbeni rasti ob zahtevnejših besedilih, kar je nedvomne edina možna pot tega gledališča, tako v okviru svojega prostora kot v kontekstvu sloven i ega gledališkega snovanja. France Vurnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Druga prisotnost Franceta Pibernika. Likovna realizacija je delo Andreja Pibernika. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava športna karikatura na Slovenskem. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Kranj v svobodi in obnovi 1945 - 1950. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava ilustracij Marjana Amaliettija. V razstavnem salonu Dolik je še do jutri odprta razstava Pavla Lužnika, člana Dolika. • KRANJSKA GORA — V Liznjekovi hiši je odprta razstava Ljudska glasbila slovenskega alpskega ozemja. BOH.BISTRICA — V Domu Joža Ažmana je še do petka odprta razstava slik Antona Plemlja. RADOVLJICA — V pasaži radovljiške graščine razstavlja fotografije Franc Kolman, član Fotokluba Andrej Prešern z Jesenic. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja ročno izdelane modele za loške kruhke Petra Plestenjak. ŠKOFJA LOKA — Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. V galeriji Loškega gradu je odprta razstava slik, skulptur in objektov slikarja Izidorja Jalovca. V Homanovi hiši je na ogled stalna razstava slik akad. slikarja Franca Novinca. VRBA — Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 8. do 16. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva domačija je odprta vsak dan razen sobote od 8.30 do 14.30. KRANJ — Gledališče čez cesto organizira v okviru lutkovnih četrtkov lutkovno predstavo Medved Trdoglavček, in sicer v četrtek, 9. oktobra ob 17. uri v Delavskem domu, vhod 6. Predstavilo se bo Lutkovno gledališče Jože Pengov. KRANJ — Gledališče čez cesto pripravlja v okviru lutkovnih četrtkovv Delavskem domu, vhod 6, predstavo koprskega lutkovnega gledališča Papilu; v četrtek, 9. oktobra, ob 17. uri bodo nastopili z igrico Srečni lev. AVDICIJA ZA NOVE PEVCE Škofja Loka — Eden najboljših pevskih zborov pri nas — Komorni pevski zbor Loka — vabi nove člane v svoje vrste. Avdicija je oktobra vsak četrtek ob 17. uri v gradu Puštal, v glasbeni šoli. Z veseljem bodo sprejel' nove člane, ki radi pojejo in niso mlajši od 15 let. Zaradi odhoda Janeza Jocifa, vodje zbora, na služenje vojaškega roka, pevski zbor zdaj vodi France Čufar, vodja mešanega pevskega zbora Iskra Železniki. Sicer pa se Komorni zbor prav zdaj pripravlja na svoj prvi nastop v novi sezoni. Sredi oktobra bo namreč v puštalski kapeli literarno-glasbena prireditev, posvečena letošnjemu jubileju Primoža Trubarja. — L. M. PREDSTAVE V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Kranj — V sredo, 8. oktobra, ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču predstava Vitomila Zupana Bele rakete lete nad Amsterdam — za red sreda. Predstavo bodo ponovili v četrtek za red četrtek II in v petek za red petek II. PRED PODPISOM DOGOVORA Skofja Loka — Predstavniki zvez kulturnih organizacij iz gorenjskih občin so na zadnjem sestanku dopolnjevali osnutek dogovora o kulturnem sodelovanju med Gorenjsko in avstrijsko Koroško. Prvi osnutek so podpisnice že imele, to so občinske zveze kulturnih organizacij na Gorenjskem ter Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Ti dve dogovor podpirata in predlagata, naj bi ga podpisali še ta mesec. Dogovor, ki naj bi urejal sodelovanje kulturnih skupin z obeh strani meje, bo obenem tudi edini dokument, ki bo lahko kvalitetno neustreznim skupinam z obeh strani, pa tudi s komercialnega ah političnega stališča neustreznim, onemogočal obiske in gostovanja. Podpisniki dogovora so tudi že razmišljali, kakšna naj bi bila osrednja manifestacija obmejnega sodelovanja. Govor je bil o podobni prireditvi, kot je tista od Pliberka do Tra-berka, vendar pa bi bila takšna prireditev za prvo leto prav gotovo prevelik zaloga. Najbrž bo treba novo zastavljeno sodelovanje postopoma dograjevati z gostovanji na podobnih srečanjih, kot jih ima Gorenjska. Občinam pa ostajajo tudi za naprej že vpeljane oblike sodelovanja kulturnih skupin. Prav lahko pa bi koroške skupine že sedaj pogosteje vključevali v nekatere gorenjske prireditve in proslave, seveda če bodo sosedje na to pripravljeni. M. Crtalič PAVLE LUŽNIK RAZSTAVLJA Jesenice — V razstavnem salonu je do 8. oktobra na ogled razstava dela Pavla Lužnika, člana jeseniškega Dolinka. Le poredkomu je gorenjska pokrajina zaživela v tako polnih barvah in tako svojevrstni svetlobi kot v slikarskih delih Pavla Lužnika. Če bi hoteli Lužnikovo krajinarstvo vsebinsko natančneje opredeljti, bi ga lahko imenovali dramatično. Njegova krajina ni gledana z očmi neprizadetega opazovalca, temveč skozi občutljivo membrano slikarjeve-ga razpoloženja, ki je namalokrat temačno in zadržano. Slikarski elementi krajine se zdijo v Lužnikovih slikah največkrat težko oprijemljivi. Dramatično vrenje barv v sliki je podobno nekakšnemu imaginarnemu stvarjenju. ko iz na videz nedoločljive gmote nenadoma vzniknejo gore, vode in oblaki in skušajo zavzeti njim odiejeno mesto v sliki. A tudi zdaj se ustvarjeni krajinski svet le stežka umiri: trepetajoče barve se nerade razvrščajo v sklenjene sestave in ne pomirjajo gledalčevega • > <• i, ki išče zeleno oporo, da bi strnil svoj pogled. Morda prav v povedanem tiči vzrok, da v Lužnikovih slikarskih kompozicijah odkrivamo vedno kaj novega, doslej nepoznanega. Figuro, vključeno v kompozicijo krajine, v novejših Lužnikovih delih rado nedome-sti drevo ali drug izstopajoč objekt. Njihov antropomorfni status vnaša v sliko svojevrstno, včasih že kar poetično razpoloženje, ki ga še I vepi za slikarja značilna belo obarvana svetloba, ki se vtihotaplja na platno. I.užnikova dela imajo prve korenine v realističnem pogledu na svet, kar nam posebej dokazuje njegova včasih kar dokumentarno oprijemljiva arhitekturna krajina, vendar se tudi le — ta hitro navzame močnega kolorizma, ki pogosto preide v pravo barvno ekspanzijo. Cene Avguštin KONCERT ZBORA CONSORTIUM MUSICUM Preddvor — V Domu DPO in KUD Matija Valjavec v Preddvoru je v soboto zvečer nastopil kvalitetni slovenski mešani pevski zbor CONSORTIUM MUSICUM iz Ljubljane, ki ga vsa leta od ustanovitve vodi gorenjski rojak in eden najodličnejših slovenskih zborovodij, dr. MIRKO CUDKRMAN. Zbor, ki praviloma nastopa z zaokroženim programom, snema gramofonske plošče in kasete, tekmuje in zmaguje na domačih in tudi tujih zborovskih tekmovanjih, zapolnjuje programsko vrzel na vokalno-instrumentalnih nastopih v Ljubljani in drugod, se je v Preddvoru predstavil z letošnjimi najodličnejšimi poustvarjalnimi dosežki, na a cappella nastopu pa je pel najpopularnejšo vokalno glasbo. V prvem delu so bila to dela Gullusa, Bruknerja, Pendereckega, Nedveda, Vodopiv-ca. Premrla in Tomca Po skoraj obveznih madrigalih in moteuh J. Gallusa in Bruckner-jevi Ave Maria je zbor odpel eno najmodernejših zborovskih partij te sezone, Pendereckega Agnus Dei; pivi del nastopa pa je sklenil s štirimi slovenskimi romantično obarvanimi zbori na popularna besedila slovenskih literatov. V drugem delu je zbor prepeval slovensko ljudsko in narodno zborovsko pesem v ra-zličnih skladateljskih obdelavah. Za vse odpete obdelave velja zmernost v oblikovanju narodovega glasbenega blaga in temeljit naslon na našo zlato glasbeno in zborovsko romantiko ali še dlje nazaj — na slovensko čitalništvo. Še bolj pa sta se tem ugotovitvam približala Zganec s Pesmimi iz Medjimurja pa Matej Hubad s popularnima obdelavama Skerjančka in Nmau čez izaro. Zbor. ki je v Preddvoru nastopil v zmanjšani zasedbi (niti ne 50 pevk in pevcev), po oblikovanju zborovakoga /voka sodi v sam vrh slovenske poustvarjalnosti. Cudermanovo oblikovanje in frazo anje prebrane zborovske literature vedno znova preseneča ter daje v pmiM\ ujalnih rezultatih zahtevi.h ali včasih že kar preprostih (morda celo banalnih) tekstov izvrstne zborovake dosežke. Eden teh uspehov je prav gotovo tudi preddvorski nastop. Franc Križnar 9 ©©SUSSS^MEBGLAS 6. STRAN_ Od 10. do 14. oktobra bo v Pragi svetovna razstava kulinarike - GASTROPRAG 86 Predstavljene bodo vse naše republike Jugoslavija je bila zastopana že štirikrat in vedno jo je vodil naš slavni kuhar Janez Lenček iz Grand hotela Toplice na Bledu. Samo z zadnje so on in njegovi fantje prinesli 32 medalj, od tega 12 zlatih. Kot pove Janez Lenček, so sicer na svetovni razstavi kulinarike in gostinske opreme v Pragi, ki jo prirejajo vsaka štiri leta, najmočneje zastopane vzhodne države, pridejo pa tudi z Zahoda. Kulinarika je namreč tako močan mednarodni jezik, da ne pozna meja. Tokrat bodo organizirali tudi simpozij o smereh moderne kulinarike in predaval bo tudi Janez Lenček. Pravilo je, da vsako državo zastopajo po dva kuharja, natakarja, slaščičarja in en barman. Naša ekipa bo zelo »pisana«. Eden od kuharjev bo Vojo Spasovski, šef kuhinje hotela Continental Skopje, drugi Stanko Erceg, šef kuhinje hotela Intercontinental iz Beograda. Eden od slaščičarjev bo šef slaščičarne hotela Holidav Inn iz Sarajeva, drugi pa Dragan Krstić, šef slaščičarne hotela Kazina iz Beograda. Za natakarja bosta Adi Križanič, šef strežbe Golf hotela na Bledu, in Mirko Lončar, šef strežbe restavracije Dušanov grad iz Beograda. Barman bo Mladen Čoga iz restavracije Marina v Portorožu. Predstavniki iz vseh republik, razen iz Crne gore. Tudi nacionalni menu, ki ga bodo predstavili, bo jugoslovanski. Predjed bo sestavljala po žlica jedi iz vsake republike; Slovenijo bo zastopala klobasa v zaseki. Kot glavna jed bo jagnečji potpuri na šarplaninski način, zraven bo servirana srbska solata, za sladico pa bo orientalski »kutinov cvet«. Vendar naloga ekipe ne bo le predstavitev nacionalne jedi. Vsak član ekipe ima pred publiko in pred komisijo pet nalog. Natakarji bodo tekmovali v pripravi klasične in narodne mize, pripravljali bodo palačinke pred gosti, razrezali bodo fazane. Kuharji bodo morali pripraviti pet porcij jedi iz svinjskega mesa, slaščičarji tople in hladne sladice, barmani bodo morali zmešati pet vrst koktajlov itd. Moto letošnje kulinarične Prage bo »jesen v gastronomiji«. Veliko bo sladic iz kostanja in jesenskega sadja, mize bodo aranžirane z jesenskimi šopki, poseben poudarek bo dan divjačini... ' Jugoslovanska »odprava« gre v Prago v organizaciji sekcije kuharjev Jugoslavije, ki deluje pri Splošnem združenju turističnega gospodarstva v Beogradu. D. Dolenc Pr' Špan' imajo zanimiva vhodna vrata ZANIMIVOSTI KRANJ, torek, 7. oktobra I9li *RA Mlinarica in mlinar v mecesnu Dolenja vas, 4. oktobra — Masivna mecesnova vrata, ki jim je sonce dalo žlahtno barvo, se odpirajo v vežo Španove domačije v Dolenji vasi, nekdaj daleč naokrog poznane gostilne pri Jurju. Vrata imajo šestero »okenc« z izdolbenimi podobami: zgoraj levo je v cvetno okrasje urezana številka 19, desno 80, pod njima sta levo podoba mlinarice in desno mlinarja, spodaj pa je na obeh straneh cvetno okrasje. Gospodinju Alojzija Bergant je povedala, da je domača hiša stara že okrog 480 let. Vhodna vrata, ki so bila že precej slaba, je zamenjal zet Janez Čadež, mizar po poklicu, ki je z dušo in srcem predan lesu. Naredil je vse pohištvo v kuhinji in v hiši, nova okna, tudi velika vrata v delavnico čez cesto so njegovo delo. Lepa so, kot sončni žarki gredo letve od sredine navzven. »Pred leti so v Gorenjskem glasu izhajala Snovanja, v katerih sem posebno skrbno prebral vsa pisanja o stari slovenski arhitekturi. Ko je bilo treba zamenjati vhodna vrata, sem prav iz Snovanj povzel motiv, ki je značilen za Tuhinjsko dolino: mlinarico in mlinarja. Haje bi imel vinogradnika, ker je bila pr' fipan' nekdaj gostilna. Po izvirnem vzorcu je nato podobe izrezal Tine ,Ju-van iz Kranja,« je povedal Ja-nez Čadež. Varuhi kulturne dediščine so bili nad novimi vrati navdušeni. Janez Čadež pa bo po šestih letih moral letve malce stisniti, ker jih je sonce izsušilo. H. Jelovčan r*TV m Od lesene do ure cerkve sv. Ane Tunjice, oktobra — »V Smodnišnici v Kamniku >em delal, ko se je doma pokvarila ura. Da ne bi zamujal službe, sem se je lotil in jo tudi popravil,« pravi Ivan Vompergar, Korbarjev iz Tunjic 41 pri Kamniku. Od takrat naprej je, čeprav popoln samouk, popravil že ničkoliko starih ur, ki še vedno tečejo po raznih krajih Slovenije. »Pred 36 leti, ko sem bil star 18 let in sem delal v Smodnišnici v Kamniku, sem najprej popravil domačo budilko. Še zdaj vem, da je bila ura stara, zato sem bil še toliko bolj zadovoljen. Čeprav je bil mehanizem precej zapleten, sem potem začel delati leseno uro. Vsak dan sem delal in čez mesec dni je bila gotova. Dve leti je tekla zelo točno, čeprav je bila vsa iz lesa. Ko pa sem bil pri vojakih, so jo domači nokvarili, ker je niso prav navijali. Še vedno je pri hiši, vendar ne teče. Morda se je bom enkrat lotil in jo popravil,« je pripovedoval Ivan Vompergar, ki ima v kmečki sobi na stenah polno starih ur. Prenekateri zbiratelj bi mu zavidal. Na stenah v kmečki sobi Ivana Vomper-garja je veliko starih ur. Zelo ponosen je na sliko cerkve sv. Ane z vdelano uro v kupoli med obema zvonikoma (na sliki v kotu nad omaro). Tako sliko, ki je zelo verodostojen posnetek cerkve, kot uro, ji naredil sam. Še posebno je ponosen na sliko cerkve sv. Ane iz Tunjic. Tako cerkev kot uro v kupoli med obema zvonikoma je naredil sam. Tudi krajani pravijo, da je to eden najbolj verodostojnih posnetkov cerkve. Še bolj zanimivo pa je, da za obe uri, tako za tisto na sliki kot za ono med zvonikom cerkve sv. Ane v Tunjicah, skrbi Ivan. »Veliko cerkvenih ur v zvonikih na Gorenjskem in po drugih krajih Slovenije sem že popravil. Pa tudi lastniki starih in zanimivih ur se pogosto oglasijo. Do zdaj nisem nikoli odnehal in sem vsako popravil. Čeprav nisem zaposlen, mi popravljanje ur ne pomeni zaslužka. Popravljam jih, ker uživam, ko jih spoznavam. Nekatere so zares zelo lepe in dragocene.« Ivan Vompergar je najbolj ponosen na 140 let staro porcelanasto uro, ki je nekoč prišla k hiši. Še danes se pri merjenju časa lahko kosa z vsako najnovejšo in kakovostno uro. Pravi, da bo z urami živel še naprej. Nikomur ne bo odrekel, če se bo oglasil pri njem. »Dokler bo pogled čist in oster, pa roka mirna.« - A. Žalar Rekarjeva je zadnja hiša v dolini Lomščice Kjer je divjad prvi sosed Lani je bil zgrajen še zadnji odcep ceste skozi Grahovše do Rekarjevih zadnje, hiše v Grahovšah, 1000 metrov visoko. Na novo je nasuta, da se sivo kamnje melje pod nogami, da frči izpod koles Rekarjevega fička, in obljublja, da bo morda življenje tu gori zdaj le drugačno. Zelo lepo je tu gori. Sonce objema strme senožeti, skodlaste strehe, sadno drevje, vso severno steno Storžiča, živina pozvanja nad hišo. Rekarjevi so doma : otroka sta pritekla s paše, mama Pavla ima delo v kuhinji s kisa-njem mleka, mož Stanko Švegelj se je pravkar vrnil z opravkov. Kar zapuščeni se zde tu, čisto na koncu doline, pa so vseeno kar zadovoljni. Fanta se po šoli po ves dan poganjata za živino, pobirata sadje. Stanko ima polne roke dela s kmetovanjem. Osem glav živine je v hlevu, vsa zemlja je v bregu, vse je trega pokositi ročno. Česta je res pridobitev, le utrjena še ni. Ustavi se prav pod njihovo hišo, kot da je tu konec sveta. Mama Pavla je pravi junak. Vsak dan hodi na delo v Tržič, v Triglav. Do Loma mora peš.^po bližnjici 3 kilometre; pozimi, ko zaradi snega ne vozi avtobus, mora peš v sam Tržič, 9 kilometrov. A dela ne bi pustila za nič na svetu. Doma še vedno lahko vse opravi, saj sta sinova, 15-letni Stanko in 12-le-tni Dane, pridna kot le kaj. Dokaj samotno je tu, k nobenemu sosedu se ne vidi. Divjačina je prvi sosed. Kot bi hotele potrditi, so divje za-kokodakale kure v kurniku. Mama Pavla se je pognala k ogradam: mlada kokoš jo je tokrat srečno odnesla. Skobec je bil, nebodigatreba. Ne bo odnehal, vedo Rekarjevi. Pet pišk je bilo, zdaj je samo še ena. Stare kure se znajo bolj paziti. A kaj, ko preži nanje toliko nesreč- če ni skobec, je pa lisica. Veliko dela jih čaka, se zavedajo pri Rekarjevih. Streho bo treba prekriti, urediti hišo, pomladiti sadovnjak. A Malce osamljeni se zde Dane, oba Stanka in Pavla Švegelj, Rekarjevi iz Grahovš, a so vseeno zadovoljni — Foto: D. Dolenc denarja ni. Pridelkov ne morejo prodati. Ko bi šla mimo vsaj označena peš pot proti planini Javornik — mimo Re-karja je kar precejšnja bližnjica — bi Pavla oddala vsaj odlično kislo mleko. O kmečkem turizmu seveda ne razmišljajo. Morda potem, ko bosta sinova zrasla... D. Dolenc Čigav je pokal? Znanemu gorenjskemu zbira^|« starin je pred dnevi prišel v r star, potemnel pokal. Ko ga le ^ stil, sta se na njem pokazala . napisa. Na eni strani »Sokol 1932«, na drugi pa »'Jugočeški rr* ku v skokih«. ^ Pokal je posrebren, visok 34 ! premer čaše pa je 13,5 cm. v z? I njem robu ima v okvirih iz°D jj van venec iz stiliziranih vrtnl,c"viir! kal ima danes že bogato zgod° [ sko vrednost, saj je star več k?1^' stoletja, posebno pa še, ker Je podeljen za skoke, ki so bili ta** pri nas še v povojih. . ^ Gorenjski glas ima zdaj n&\L da poizve, čigav je pokal oz»*0 komu je pripadal. Tisti, ki ve kar li o njem, kdo je bil lastnik, za »*j re tekme je bil podeljen in kje-to sporoči v Gorenjski glas, tele 21-860. Morda je tekmovalec, M prislužil pokal Jugočeški, še Morda o njem kaj vedo nJeg otroci? .p Sedanji lastnik ga je pripraVL odstopiti bivšemu lastniku, nJeg^ vim sorodnikom in tudi Isk2kw ima svoj športni arhiv; JugočeS je bila namreč njena predhodni D. Do\0s Miloš Rutar: Sodelovati in zmagati (Slovenski športniki v NOB) Matevž Frelih, uspešen smučar, alpinist in reševalec »In sedaj, dragi tovariši, izpijmo čašo vina v spomin in na čast in slavo našemu plezalcu, zimskemu alpinistu, smučarju, vodniku, reševalcu in organizatorju Matevžu Frelihu! Res, da je morda Čopov Joža'boljši plezalec, da je Miha Arih boljši v zimski steni, Ciril Praček boljši v smuku, če pa vzamemo najvažnejše alpinistične discipline s tehničnega in moralnega vidika skupaj, trdim mirne vesti: našemu aH round man (vsestranskemu športniku) Matevžu Frelihu gre prvo mesto,« je zapisal Evgen Lovšin v Planinskem zborniku leta 1945. Matevž Frelih je bil vsestranski športnik, slalomist in smukač, bil je turni smučar, plezalec v najtežjih smereh in zimskih zaledenelih previsih, zadnja leta pred drugo svetovno vojno pa ni zamudil nobene reševalne akcije v Julijcih. Imel je veliko prijateljev in planinskih tovarišev: Joža Čopa, Miha Potočnika, Maksa Dimnika, Miho Ari-ha, Cirila Pračka, Andreja Moreta-Gandija, Janeza Brojana, Maksa Med-jo in druge znane jeseniške alpiniste, smučarje in reševalce. Ko je Matevž Frelih odslužil vojaški rok, je ostal zvest smučariji, neutešena želja pa ga je vabila in gnala v domača in tuja gorstva. Kot je zapisal v svoj dnevnik, je v smuku z Rožce do Sv. Križa za svoj klub Skala dosegel zelo dobro osmo mesto, na Zelenici pa ni imel sreče. Padel je in odstopil. Na tekmah v Gorskem Ko tor j u je bil šesti. Sodeloval je na slalomu v Ratečah, na Črnem vrhu nad Jesenicami, na Voglu je bil v slalomu tretji, srečujemo pa ga tudi na vseslalomskem prvenstvu in na klubskih tekmah. Mnogokrat je bil med organizatorji alpskih tekmovanj. »Do 8. ure zvečer sva s Koreninijem nosila kole na Lepi vrh na slalom progo, potem sva šla ponoči trasirat progo...,« je zapisal Matevž v svoj dnevnik Matevž je v svoj dnevnik zapisal številne težke ture: Martuljek, Amfitea-ter, Široka peč, Vrata, Martuljek po grebenu na Špik, Nemška smer v triglavski severni s*eni, pregled vstopa v Crni graben v družbi Jožeta Čopa, Bavarska smer s poledenelim izstopom, Zlatorogove steze, prvenstvena tura v družbi prijateljev Potočnika, Čopa in dr. Tominška, vzhodna stena Jalovca, severna stena Travnika in greben nad Belim potokom ter po vzhodnem grebenu na Kukovo špico, severna stena Frdamanih polic, severna stena Razor-ja. Jalovec bi mu bil nekoč kmalu usoden. »Strela me je pobila na tla, nekaj časa nisem nič videl, potem pa sem jo ubral, kar so me noge nesle, proti ozebniku,« je zapisal. Vrstijo se še lažji in težji vzponi, na vrvi s tovariši ali sam. O vzponih in doživetjih v Francoskih Alpah ter o vzponu na Matterhorn je Frelih zapisal: »... Ko nas je pozdravilo jutranje sonce, smo zagledali Matterhorn. Od veselja smo začeli vriskati. Vsi naenkrat smo začeli streljati s fotoaparati vanj. Pobožne želje so šle skozi mojo glavo ob pogledu na tega velikana. I>epo smo prečkali steno na levo, bilo je ledeno varovanje, šli smo -——————-—-— *V vzponov. Kot smučar je prvič ie*fy val leta 1924 v bližini Ljubljane. ' J pom in Potočnikom je leta 1928 f ^ preplezal Severno triglavsko *, ^ je bil tudi tn^\ Marljiv in uspešen •••Mviuu * »cimu i »u i no, v pO°''jjfi Skrlatice in Ponce, na Rožco je S% z Bizjakom prinesel dimnik za * MILOŠ RUTAR, predvojni športnik, partizan in povojni aktivni oficir ter znani telesnokulturni delavec i napisal knjigo SODELOVATI IN ZMAGATI (Slovenski športniki v NOB). Delo v celoti in temeljito obravn»*j vlogo slovenskih športnikov v naprednih gibanjih in organizacijah v stari Jugoslaviji, zlasti pa med NOB. M"0. Rutar je dolga leta zbiral dokumente, fotografije, spremljal zapise in natise ter pričevanja nekdanjih športi kov. Gradivo podaja celovito podobo športnih organizacij pred vojno, kaže vlogo športnikov v NOB, celoto P dopolnjuje pregled športnih prireditev v spomin na posamezne športne dogodke med vojno in pregled nagi*8 j imenovanih po najzasluženjših slovenskih športnikih. Knjiga polni vrzel v dosedanji slovenski dokumenta«"11 literaturi. Knjiga je izšla pri založbi Borec in bo sredi oktobra predstavljena javnosti. Gorenjski glas bo do ko"c meseca objavil nekaj nadaljevanj iz te dragocene knjige; avtorju Milošu Rukuju se za to zahvaljujemo. Kdo je avtor motiva na naslovnici? Na naslovni strani knjige je motiv metalca diska z diplome na prvem športnem tekmovanju na osvobojenem ozemlju v Črnomlju 19. in 20. avgusta leta 1944. Podoben motiv ima tudi diploma s smučarskih tekmovanj v Cerknem 19. in 20. januarja leta 1945. Motiv bomo vsakič objavili tudi v Gorenjskem glasu. Kljub poizvedbam je avtor motiva še vedno neznan. Zato pozivamo vse, ki kurkoli vedo o tem, da se oglase uredništvu ali Milošu Rutarju, Ljubljana, Ora nova 5, tudi po telefonu 061/218-180 (dopoldne) in 262 - 005 na domu. Hvala! od cepina do cepina.. Led pa mi jc spodnesel cepin, komaj sem se obdržal v ravnotežju, za cepinom nisem utegnil pogledati, samo slišal sem, kako je odmevalo po ledu, ko je drčal po kaminu. Tako mi je bilo pri srcu kot vojaku, ki v boju izgubi puško... Človek je srečen, ko leta in leta bereš o teh velikanih, sanjaš in poslušaš srečnike, ki so se vrnili in — naenkrat sam stopiš mednje. Duša ti vriska od radosti. Ti pa samo gledaš neizmerno lepoto.« Po snegu in ledu sta Matevž in More prišla na vrh Matterhorna. V strminah tuje gore se je Matevž Frelih spomnil domačih in zapisal: »Takrat sem se spomnil na Jalovec, na Triglav, na naše hribe in toplo mi je bilo pri srcu...« Ko sta se Matevž in More vrnila, Čopove družbe še ni oilo s sosednjega hriba, sta se pogreznila v skrb. Ko so se sešli, so se od veselja zmerjali... .M itd. Bil je marljiv, vztrajen, toyarj zelo skromen. Kot alpinistični ta' ^ preplezal mnoge smeri v Julije'1^ $ carskih in Francoskih Alpah tef f stri ji. Kot zaveden narodnjak sc /Vi Jesenicah povezal z OF in jesc^jij^ kler ga ni že istega leta doletela 1944 postal partizan. Boril se je d" z mnogimi planinskimi tovari" \^ V Radovni, blizu Gorij, ga je iz pokosil mitraljez. Izdihnil je v planinskega in vojnega tovariš« pit1 ta »Gandija«. Po vojni so ga f in skupaj s 37 žrtvami pokopah ^ seniškem pokopališču. Ko so g« »UJ pavali, je zapisal Evgen Lovšin, pretrgali težki oblaki na nebu-sta se oglasili dve lokomitivi z a? V, zategnjenimi piski in oznanjal' J nemu ljudstvu, da sedaj pokoP njunega gospodarja. ZA Kanj, torek. 7. oktobra 1986 KRONIKA 7. STRAN @®IMlSSoJJ©ISnGLAS l^devetih mesecih letos je bilo na gorenjskih cestah 33 mrtvih Crne številke opozarjajo Prom seP*emDra — Najpogostejši vzrok, v kar 110 od skupaj 334 ga J7e.*n*h nezgodah, je bila neprimerna hitrost. Člani novoustanovljene-Ce .^*nega koordinacijskega odbora svetov za preventivo in vzgojo v ko im prometu za Gorenjsko so se zavzeli za čim prejšnjo odpravo ta-tgu/^novanih črnih cestnih točk. Sprejeli so tudi dogovor o enotni akciji cnega pregleda koles po šolah in drugih vozil v prometu. Otroci v 33 nezgodah začetka leta do 24. septembra je 10 na gorenjskih cestah 334 promet- la uez§od ali 46 več kot v enakem anskem času. Več je bilo tudi smrt- iew^v: lani 25-letos 33- medtem ko loi , huJe ranjenih lani 136 in letos 191 ljudi. Med vzroki za prometne nezgode gladuje v 110 primerih neprimerni nitrost. V 60 prime-ih je bil vzrok • nj a vstran, v 47 alkohol, sledijo pa Drok. lJevanje prednosti, nepravilno ^nitevar-"---------* —*----;- i Otr gi. inje, nepazljivost pešcev in tnih S° bili udeleženi v 33 prome-Hisr, ^ezSodah (nezgode s traktorji en ° yštete). Mrtva sta bila dva, lani v Ha' m ^asu šest, hudo ranjenih tri-Jst. V devetnajstih primerih so bili otroci povzročitelji nezgod, v štirinajstih udeleženci. V statistiki niso zajeti otroci od 14. do 18. leta, ki jih šteje že med odrasle, dejansko pa jih je veliko med povzročitelji ali udeleženci prometnih nezgod. Ceste izvzete iz vzrokov nezgod Prometnim nezgodam vselej botruje človeški faktor. Pa vendar, v tujini se lahko pohvalijo s precej boljšimi cestami kot pri nas, priznavajo tudi do 50 odstotkov krivde cestam. Tudi pri nas bi kazalo enkrat pošteno pogledati resnici v oči in med vzroke za prometne nezgode vključiti tudi ceste. Samo na gorenjskem delu magistralne in hitre ceste je kar nekaj črnih točk, ki z žrtvami glasno kličejo, naj bi jih odpravili. Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu stalno opozarjajo na ceste slabosti in — kot je dejal udeleženec gorenjskega pogovora iz Radovljice — se je v dvajsetih letih, kar dela v svetu, tega že naveličal. Tisti, ki naj bi prisluhnili opozorilom, namreč zatiskajo ušesa. Črni odsek hitre ceste Odkar je proti Ljubljani zgrajena avtomobilska oziroma hitra cesta, se Naklo ne pojavlja več na seznamu črnih cestnih točk. Nadomestilo je našlo na delu hitre ceste od Bistrice do izvoza Kranj zahod. Na tem odseku je bilo od junija lani že petnajst hujših prometnih nezgod z eno smrtno žrtvijo. Cesta je tu odprta, ravna, hitrosti prevelike zanjo. Meritve sicer še niso končane, najverjetnejši vzrok za toliko nezgod pa je gladek asfalt. Črna točka, kljub varnostni ograji, še vedno ostaja na magistralni cesti v Bistrici pri Tržiču, cesta proti Podkorenu bo z novo asfaltno prevleko morda le zmanjšala število nezgod, na potuhnjen ovinek v Logu se je tudi že ujelo nešteto voznikov, zlasti tujcev, cestarje željno pričakuje leska betonska cesta s svojimi globokimi udarnimi jamami, v petih letih, ko bo zgrajen karavanški predor, bo treba najti tudi ustrezno rešitev za cesto do njega... To so le nekateri od najbolj kričečih primerov slabo urejenih cest na Gorenjskem. Le brezhibno vozilo je varno Pod okriljem občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se bo po 15. oktobru začel pregled tehnične brezhibnosti koles, koles z motorjem, motornih koles, osebnih avtomobilov, avtobusov, tovornjakov, skratka vseh vozil, ki se pojavljajo v prometu. Pregledi bodo po šolah in cestah. ■ Že zdaj opozarjamo vse lastnike vozil, naj zaradi lastne in tuje varnosti poskrbijo, da bodo njihova vozila brezhibna. Naj jih ne opominjajo šele kazni miličnikov! H. Jelovčan ovarniški laboratoriji v službi varstva S^ija_ Cim hitreje zaznati °nesnaženje Ho^^.^ka, 3. oktobra — Vse več je virov onesnaženja okolja in ved-da nevarni postajajo za življenje. Zato je še toliko pomembneje, s'užh ° onesnazenJe ugotovijo in preprečijo. Loški izvršni svet je v ° varstva okolja vključil tudi tovarniške laboratorije. kozahf ^re za to' da k' tovarniški laboratoriji prevzemali izdelavo viso-opr iGVriih analiz od institucij, ki so za to bolje usposobljene in br0 • Jene. Vendar pa je v primeru, ko je onesnaženje zasluteno, do-ukrplrrie^ ^ar se da mtro vsaJ približno točen odgovor, da se ve, kako v0r ^ati naprej; na primer, ali je voda pitna ali ne. In prav tak odgo-toriru V nekaterih bolje opremljenih škofjeloških tovarniških labora-H1 sposobni dati. k-U 'p ^irih lahko dokaj uspešno opravijo analize vode in emisij v zra-tojA0 So laboratoriji LTrL Gorenjske predilnice in Termike v Škofji turii1 V Kudniku urana Žirovski vrh. Slednjemu je loški izvršni svet ma ^riPoročil, naj izpopolni opremo za ugotavljanje toksičnosti; opre-opra ,ane približno pet milijonov dinarjev. Ne le za to, da bo lahko Proi», tovrstne »občinske« analize, ampak ker jo narekuje narava Podnje v rudniku. H. J. ^°Parski napad na zdr konjska gora, 4. oktobra — Ivan-je L^njanov, zdravnica iz Pančeva, Kra na oddihu v hotelu Prisank v profnfki gori. Opoldne je šla pes SJa 1 v Krnici. Ko se je namera-£ * napiti vode iz potoka Pišnica, :o *gr aP&del neznanec. Z rokama jo je *atp 1 za vrat, jo nekajkrat stresel, ■ Wm pa J1 vzel torbico, ki je med I Mc Padla na tla. Stekel je proti Kr- NESREČE Padel na ploščad Jesenice, 2. oktobra — Na deloviš-ču Jeklarne II je Ismet Dizdarevič, 1961, iz Prijedora s sodelavci iz Bos-namontaže delal pri konstrukciji cevovodov sedem metrov od tal. Ob 13.25 se je odpel in se spustil na betonsko ploščo, ki je okoli štiri metre pod cevovodno konstrukcijo. Na ploščadi je sprostil električni kabel, ki se je zataknil. Ko se je vračal po lestvi navzgor, mu je ob prestopu z lestve na konstrukcijo spodrsnilo in je omahnil na ploščad. Pri padcu se je hudo ranil. Z motorjem v robnik Gorenja vas, 4. oktobra — Matjaž Bašelj, 1963, iz Puštala je vozil s kolesom z motorjem od Hotavelj proti Gorenji vasi, kjer je zavil na lokalno cesto proti Poljanam. Ker je vozil prehitro, je v križišču z motorjem zadel v robnik otoka in padel. Hudo ranjenega so peljali v Klinični center. Smrt v gorah la,IVt^a?anova -ie imela v torbi oblači-Jetne potrebščine in denarni- avnico co. v kateri je bil denar in osebni dokumenti v skupni vrednosti 270.000 dinarjev. Napadalec je star 20 do 25 let, 180 do 185 centimetrov visok, suh, izrazito svetlih las, kratko pristriženih, počesan nekoliko nazaj, podolgovatega, bledega obraza, oblečen je bil v temnejše hlače in svetlo sivo majico ali pulover iz sintetike s temnimi vodoravnimi programi, tri do pet centimetrov širokimi. Bohinj, 5. oktobra — Silvo Dež-man iz Podjelja je pod prepadom Knjava nad vasjo Podjelje opazil moško truplo. Bohinjski reševalci so se takoj podali na akcijo iz vasi Podjelje po ozki peš poti, ki vodi prek skalnatega prepada proti Konjski dolini. Približno 300 metrov pod vrhom prepada Knjava so našli mrtvega Milana Rozmana, 1944, iz Kam-nja. Rozman je šel prejšnji dan opoldne pripravljat drva. zastrupitev s hrano K- .. Kranj, 1. oktobra - Zjutraj ob sedmih je kuharica iz Eksoterma Vida |>asPur naročila v Živilini Delikatesi v Kranju 70 toplih malic. Za malico so "zapečenega piščanca in zeljnato solato s fižolom. Naslednjega dne se je večina delavcev pritoževala zaradi prebavnih notenj in bolečin v želodcu, sedem jih je šlo tudi k zdravniku. ni Tople malice Delikatesa pošilja tudi v Agromehaniko, kjer pa delavci So toiili o prebavnih motnjah in bolečinah. n Analize, kaj je bilo vzrok zastrupitve, še ni. Sanitarni inspektor je do ^^aljnjega prepovedal uporabo kuhinje v Delikatesi. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporoča. KLICAJ ZA VARNOST Deklica z vžigalicami Kako nevarna igrača so vžigalice, vsi dobro vemo, pa vedar se vedno znova dogaja, da otroci netijo požare, ki običajno sicer nimajo žrtev, naredijo pa precejšnjo škodo. Pred približno desetimi dnevi je mati pustila tri majhne otroke v stanovanju, zaklenila vrata in šla v trgovino. Triletna deklica se je na kavču igrala z vžigalicami in — kako spreten je že tak otrok! — zakurila. Ogenj se je hitro razširil tudi na drugo opremo. Prestrašeni malčki so klicali na pomoč in k sreči so jih slišali sosedje ter poklicali gasilce, ki so vdrli vrata, in jih rešili. Podobno kot nesrečna mati iz tega primera najbrž ravna še veliko staršev. Da bi čim hitreje opravili potrebno — kupili kruh in mleko v trgovini, skočili do javne telefonske govorilnice ali najbližje sosede — pustijo otroka samega, na videz varno spravljenega v stanovanjsko lupino. Četudi otroci ovirajo pri drobnih opravkih, jih raje vzemimo s seboj. Otroci so pač živi, radovedni, stakljivi, bog ve, kaj vse lahko ušpi-čijo v kratkem času, ko jih spustimo izpred oči. H. J. Kranj, oktobra — Kakšno reklamo dela in komu že dolga leta? Foto: F. Perdan Tržič — Ob M^rcatorjevi blagovnici na avtobusni postaji v Tržiču je Tobak hotel postaviti svoj kiosk za prodajo časopisov. Stvar je bila že tako daleč, da je to pomlad že prišel buldožer in začel podirati zid ob blagovnici, a se je Mercator premislil in ni dovolil gradnje, češ da gostje iz njigoveg bifeja ne bi imeli razgleda skozi okno. No, zdaj imajo razgled — na podrtijo. — Foto: D. Dolenc S SODIŠČA Alkohol nevaren sopotnik Kranj, 3. oktobra — Emilu P. iz Kranja je Temeljno sodišče v Kranju naložilo kazen pet mesecev zapora in varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna. Emil P. je 31. julija s svojim fič-kom peljal po Cesti JLA iz smeri centra mesta proti Kokrici premulo previdno glede na to, da se je približeval označenemu prehodu za pešce in da je bilo ob cestišču dosti pešcev, vidljivost zaradi dežja slaba, v krvi pa so mu še dve uri po nesreči ugotovili 2,09 promila alkohola. Voznik Emil P. je 3,7 metra za prehodom za pešce na sredini prometnega pasu zadel Marijo V., ki je hodila počasi, s pomočjo opornice. Emil P., katerega refleksi zaradi alkohola niso delovali, je po nezgodi ustavil, pogledal žrtev, ki je huje ranjena obležala na kolesarski stezi, nato pa odpeljal z avtom domov. Kaznovane kraje Kranj, 3. oktobra — Temeljno sodišče v Kranju je Majo Malkič iz Tržiča obsodilo na dve leti zapora, ker je od avgusta lani do začetka letošnjega februarja vlamljala v trgovine oziroma izložbe in jemala iz njih predvsem pijačo in oblačila. Dvajsetletna Maja Malkič je na svojih nočnih pustolovščinah vdirala sama, tako da je razbijala izložbena okna, ali pa z Jožetom Džordževi-čem, v dvanajst trgovin: v trgovine Mercatorja v Tržiču, Ona-on na Jesenicah, Delikatese in KŽK v Kranju, v kioske, izložbo Tria iz Tržiča ter Tobaka. Jemala je predvsem pijačo in'oblačila. Zaradi vlomov in kraj je Temeljno sodišče v Kranju Majo Malkič obsodilo na dve leti zapora, razen tega pa bo morala tržiškemu Mercatorju povrniti 45.362 dinarjev, Triu 31.034 dinarjev m KŽK 1960 dinarj ev. Kot olajševalno okoliščino je sodišče upoštevalo njeno odkrito pri1 znanje vseh dvanajstih dejanj in sodelovanje v postopku, mladost in nekaznovanost, njene domače razmere, osebno motenost in to, da ni posegala po vrednejših predmetih, čeprav je imela priložnost. Delaj vedno z zaščitno napravo. zavaruje triglav Namiznoteniški klub Jesenice Mize selimo iz dvorane v dvorano Jesenice, 6. oktobra — Namiznoteniški klub na Jesenicah je med najstarejšimi v državi — Za denar morajo skrbeti sami — Dobri rezultati in priprave na 15. oktober, ko bodo na Jesenicah namiznoteniški igralci Nizozemske in Jugoslavije V zadnjih treh letih dosega namiznoteniški klub na Jesenicah zelo dobre rezultate v vseh kategorijah: pionirski, mladinski in članski. Lani so pionirke zasedle četrto mesto na državnem prvenstvu, na prvenstvu Gorenjske pa so člani kluba osvojili osem naslovov prvaka. Omembe vredni so tudi njihovi uspehi na mednarodnih in domačih turnirjih. V namiznoteniškem klubu na Jesenicah, ki je med nastarejšimi klubi v državi, se že pripravljajo na proslavo 50-letnice ustanovitve, ki bo čez dve leti. Medtem pa sami pripravljajo vrsto mednarodnih prireditev in tudi tako poskušajo obdržati kar največjo kvaliteto jeseniškega namiznega tenisa. »Največja prireditev, ki smo jo organizirali lani, je bil mednarodni dvoboj Jugoslavije in Indije, v času priprav reprezentanc na svetovno prvenstvo,« pravi predsednik kluba Slavko Pem. »Devetič zapored smo organizirali tekmovanje za memorial naše umrle članice Judite Pavlovič-Novak, v gorenjskem merilu pa turnirje in prvenstva za pionirje in mladince, ekipno in posamezno, tako da si jih delimo skupaj z namiznoteniškim klubom Kranj. Precejšen korak k nadaljnji organizaciji posameznih tekmovanj pa pomeni tečaj za republiške sodnike, kjer je od 30 kandidatov opravilo izpit za republiške sodnike 22 naših članov. Zdaj ima v klubu sodniške izpite 29 članov. Letos smo prvič organizirali tudi priprave naših mladih igralcev v Lescah z mednarodno udeležbo. Priprav se je udeležilo 16 igralcev iz Hrvaške, 18 iz Italije in 20 naših igralcev. Za redno dejavnost smo dobili od športnega društva le 520.000 dinarjev, zato so z denarjem stalne težave. Vsa tekmovanja moramo zaradi premajhnih klubskih prostorov organizirati v dvoranah TVD Partizana, ŽICA, v telovadnici osnovne šole Prežihovega Voranca in Toneta Čufarja. To pa je povezano z dodatnimi stroški, saj so najemnine za našo skromno blagajno občutno previsoke. Mize za namizni tenis prenašamo sem in tja in jih s tem uničujemo. Za denar moramo večinoma skrbeti kar sami. Spet bomo morali prositi za pomoč delovne organizacije. 15. oktobra bomo namreč organizatorji drugega kola v evropski super ligi med Jugoslavijo in Nizozemsko v Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah. V letošnji sezoni bodo v naši organizaciji na Jesenicah še štiri republiške prireditve.« D. Sedej Baseball igrajo tudi v Kranju Kranj, 5. oktobra — Baseball je športna igra, ki so jo začeli igrati pred več kot devetdesetimi leti v ZDA. Igrajo jo tudi v Jugoslaviji, in marca leta 1984 so klub ustanovili tudi v Kranju. To je zanimiva športna igra, ki se igra s kijem, žogo in rokavico. V sredini marca leta 1984 so v Kranju ustanovili tudi klub za baseball. Xo je igra, ki je nastala iz kriketa, njeni začetki pa so bili v Ameriki že pred več kot devetdesetimi leti. Tam ima ta igra tudi tradicijo in je ne igrajo samo amatersko, temveč tudi poklicno. To je igra z devetimi igralci, ki imajo v rokah rokavico, kij in žogo. Vedno sta na igrišču, ki ima obliko šestih pahljač, dve moštvi. Tista ekipa, ki napada, začne z udarci žoge. Igralci v obrambi skušajo prestreči odbito žogo z rokavicami (zaradi zaščite roke). S tem igralec prestreže žogo in ko jo ujame, izloči igralca v napadu. Točko doseže samo igralec, ki je v napadu. Na igrišču so štiri baze in igralci v napadu jih morajo osvojiti čim več. Ko osvojijo vse štiri, je dosežena točka. Časovne omejitve ni. Igra se na devet menjav, vsaka ekipa pa je hkrati devetkrat v napadu. Obrambni igralci so tisti, ki izločajo napadalce med bazami. Da pridejo v napad, morajo izločiti po tri igralce. Domovina tega športa so ZDA in po drugi svetovni vojni se je igra razširila tudi v Evropi. Sedaj jo igra že okoli stodvajset milijonov igralcev na vseh celinah. Najboljši so sedaj Japonci, ki so odvzeli vodstvo Ameriki. Vse orodje, kij, žogo in rokavice, moramo pri nas uvoziti, to pa je povezano z visokimi stroški. Žoga stane 2000 dinarjev, rokavica stane dva milijona in več, kij pa od milijona in pol naprej. Kranj sta za ta šport navdušila Miro Sršen in Milan Majdič, inciator pa je bil Sead Said. Po ustanovni skupščini so jih sprejeli tudi v ZTKO Kranj. Toda probleme imajo še vedno s prostorom. Nimajo nič drugega kot igrišča na stadionu Stanka Mlakarja. Toda fantje so zavzeti, trenirajo m igrajo. Sedaj je v Jugoslaviji šestnajst klubov, od tega jih je osem v Sloveniji. Cilj Kranjčanov je, uvrstiti se v prvo zvezno ligo. V letošnjem tekmovanju za prvenstvo Slovenije so bili Kranjčani peti, prvakr^>a so bili ljubljanski Zajčki. Za pp/enstvo Jugoslavije so v Ljubljani igrali v drugi ligi; bili so drugi, prvak je bil Golovec iz Ljubljane. To je bil turnir dveh skupin in Kranjčani so se uvrstili v finale. V finalu prvaka sta igrala ekipi Kranj in Golovec. Izid je bil 22:6 za Golovec. Pred tem so igrali z Varaždinom in tekmo dobili s 15:12. Golovec pa je prema gal Donat iz Zadra s 14:13. Trener in igralec Kranjčanov je Zoran černivec, igrajo pa še Vojko in Slavko Janžekovič, Dulič, Roman in Sašo Golob, Vehovec, Eržen, Pajestka, Knific, Tomažič, Curčič, Skodlar in Jenšterle. Zapisati moramo, da so si vso opremo kupili igralci sami. D. Ilumer Škofja Loka, 4. oktober — Dvorana na Podnu, Alpes : Kranj Duplje 1526 (8:13), gledalcev 200, sodnika Čeat (Ljubljana), Lokovšek (Višnja gora). Al-ples — Šturm, Jelinič, Hribar, Mlakar 7, Pavlic, Petrač, Lušina 1, Rihtar-šič, Olič 2, Križnak 2, Možgan 3, Trojar; Kranj Duplje — Jakupovič, Cefa-rin 4, Orehar 5, Kolar 5, Bajrovič 1, Kastelic 3, Jeruc, c -adišar 6, Jurajev-čič 2, Kosmač, Pleša, Lenič. Rokometašice Alpesa so dooro začele, vendar so bile igralke Kranja Dupelj boljše. Domačinke so izenačile in to je bilo tudi vse, kar so lahko naredile proti mladim in hitrim Dupljankam. Prav zato je uspeh Dupljank zaslužen, (-dh) — Foto: F. Perdan Ikos prvak Kranj — Končalo se je letošnje, 20. jubilejno kranjsko občinsko sindikalno prvenstvo v rokometu. Sodelovalo je enajst ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine, prvaki skupin pa so se v finalu pomerili za letošnjega občinskega sindikalnega prvaka. Naslov je presenetljivo osvojila ekipa Ikosa, ki je v finalnem srečanju premagala ekipo Te-lematike. Organizator tekmovanja je bil Občinski sindikalni svet Kranj, komisija za šport in rekreacijo v sodelovanju z ZTKO Kranj, odborom za rekreacijo, ki je zelo dobro organiziral letošnje tekmovanje. Vsa srečanja so bila na igrišču ŠD Sava v Stražišču. Rezultati: prva skupina: Postaja prometne milice : Sava 13:25, OŠ Lucijana Seljaka : Tekstilipdus 16:14. Tekstilin- Atletika dus : PPM 24:23 in Sava : OŠ Lucijana Seljaka 17:20. Zmagovalec skupine je ekipa OŠ Lucijana Seljaka. Druga skupina: Iskra Telematika : Iskra Delta 21:9, Iskra Delta : Planika 21:22, Planika : Iskra Telematika 16:29. Zmagovalec skupine je Iskra Telematika. Od prijavljenih ekip sta v tretji skupini nastopili le Ikos in Kibernetika 10:0. V finalni skupini so bila srečanja Iskra Telematika : IKOS 17:14, OŠ Lucijana Seljaka : Telematika 24:17, IKOS : OŠ Lucijana Seljaka 23:17. Letošnji občinski prvak ekipa Ikosa, ki je nastopila v postavi: Burnik, Sajovic, Sedlar D., Kern Sedlar R., Šantak, Fabjan Ovni-ček J. Kuhar Zanimanje za atletiko usiha Tržič — Odbor za športno rekreacijo pri TKS Tržič, atletska sekcija TVD Partizan Tržič in ŠŠD Polet so ob osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču odlično izvedli letošnje občinsko prvenstvo v atletiki za posameznike. V dveh dneh je v petih različnih disciplinah ter v treh starostnih kategorijah za naslove občinskih prvakov tekmovalo nekaj več kot 100 atletov in atletinj, predvsem mladih. Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov, manj pa smo lahko zadovoljni ob ugotovitvi, da je med člani in članicami vse manj zanimanja za kraljico športov. Udeležba v starejših kategorijah namreč iz leta v leto upada, to pa se je letos poznalo najbolj v konkurenci moških, kjer tekmovalcev ni bilo toliko, da bi jih razdelili v dve starostni skupini. Tudi udeležba v troboju, treh poljubno izbranih disciplinah, ni bila tako množična kot prejšnja leta. Rezultati: 100 m — pionirji: 1. Marko Tadl (Tržič) 12,75, 2. Tomaž Čadež (Polet) 13,32, 3. Marko Slapar (K. odred) 13,67; članice: 1. Martina Hor-žen (Polet) 13,90, 2. Polona Pesjak (Ko-vor) 13,99, 3. Urška Rožič (Polet) 14,3»; člani: 1. Dušan Bobič (ŠD Loka) 11,36, 2. Iztok Seliškar (ŠD Loka) 11,60, 3. Go-ran Poluga (Peko Obutev II) 12.22; 1000 m — pionirji: 1. Eadil Hamzič (Polet) 3:15,86, 2. Krešo Novak (Storžič) 3:17,00, 3. Tomaž Globočnik (Storžič) 3:17,12; 800 m - članice: 1. Polona Pesjak (Kovor) 2:30,75, 2. Ana Jerman (WO) 2:34,10, 3. Edina Garibovič (Polet) 2:42,66; 1500 m — člani: 1. Jože Bohinc (Peko Orodjarna) 4:25,40, 2. Matej Grum (Tržič) 4:26,32, 3. Anton Meglic (Peko Obutev I) 4:52.71; skok v daljino — pionirji: 1. Marko Tadl (Tržič) 593, 2. Fadil Hamzič (Polet) 480, 3. Tomaž Nemec (Storžič) 439; članice: 1. Polona Pesjak (Kovor) 461, 2. Urška Rožič 443, 3. Edina Garibovič (obe Polet) 434; člani: 1. Dušan Bobič 670, 2. Iztok Seliškar (oba ŠD Loka) 644, 3. Robert Uzar (Bistrica) 643; suvanje krogle — člani: 1. Rudi Hafner (Bistrica) 12,20, 2. Samo Ovsenek (Trio) 10,59, 3. Jože Zupan (BPT Predilnica) 9,85; skok v višino — pionirji: 1. Klemen Kapel (Bistrica) 165, 2. Marko Tadl (Tržič) 165, 3. Tomaž Košir (Bistrica) 165; članice: 1. Edina Garibovič (Polet) 135, 2. Alenka Perkman (Storžič) 130, 3. Nataša Stritih (Polet) 125; člani: 1. Dušan Bobič (ŠD Loka) 175, 2. Peter Podakar (Bistrica) 175, 3. Iztok Seliškar (ŠD Loka) 165; troboj — članice: 1. Polona Pesjak 1751, 2. Edina Garibovič 1607, 3. Urška Rožič 1460; člani: 1. Dušan Bobič 2112, 2. Iztok Seliškar 1906, 3. Go-ran Poluga 1398 točk itd. J. Kikel Od tekme do tekme Praznično tekmovanje lovcev ' Lovska sekcija pri TD Cerklje je pr« dila v počastitev krajevnega Prazm£a tekmovanje lovcev v streljanju umetne golobe in v tarčo srnjaK?. jI novem lovskem bivaku na Stefan]B ri. To tekmovanje je že tradiciona j na letošnjem pa je prvi strel ^f-predsednik KS Cerklje Janez Mag \ čič in s tem tudi odprl novo strelis . bivakom. Udeležba na letošnjem Kranj, 5. oktobra — Planika in Adidas že dolgo Časa sodelujeta. Vodilni so se v soboto srečali v Kranju in popoldne so se na stadionu Stanka Mlakarja pomerili še v nogometu. Planika je z golom Josipa Mraku premagala adidasovce z 1:0. Za Planiko so igrali: C. Eljon, Strniša, Vidic, Kordež, Zupančič. Ibrašimovič, Junež, Beznik, Anton Gros, Mrak, Lipej, Boštjančič, lanuus, Hudobivnik, Miklavčič, Kovač in J. Mraz. Srečanje je souil mednarodni sodnik Rauš iz Varaždina, (-dh) — Foto: F. Perdan ,riSS movanju je bila rekordna, saj so-P*^. lovci iz vseh krajev Slovenije. P1* ^ ni pokal je osvojila Lovska družina mada iz Celja. Druga je bila LD o™ na gora, tretja LD Udinboršt, ceu lovska sekcija Cerklje, peta LD V ^ itd. V streljanju na umetne gol°Drta-bili najboljši Franc Kramarič (OJJj da), Peter Slatnar (Cerklje) in M» Hribar (Storžič), v streljanju v tarCo^ njaka pa Marjan Kovic (Domžale). že Česnik (Celje) in Franc »arv (Šmarna gora). Marjan Kovic ielr& gal v kombinaciji, sledita pa mu r Slatnar in Jože Česnik. V tekmovat na izpadanje v streljanju na un1že0i golobe je zmagal Kovic pred Matja g Lobodo in Silvom Anžinom. Igor b s Sp. Brnika je najbolje streljal v sl ^ tarčo. Mulan Hribar (Storžič) Je drugi, Dušan Močnik iz Strug na ^ lenjskem pa tretji. (R. Čarman) Več zmag kot porazov — Se le K rokometašev Termopola igrajo d° Člani so v II. republiški ligi še vjjjj neporaženi, čeprav so v enem r~:v kar dvakrat gostovali. Tudi mladine republiški mladinski ligi center iggj dobro. Trikrat so zmagali in en^0t igrali neodločeno. Kadeti, ki igrajo . Termopol II, pa so bili premagan i Besnici. (M. Kalamar) |U Poraz Lesc na Jesenicah — V 6-nogometnega prvenstva Gorenjske na Jesenicah igrala favorita ^.j. in Lesce. Domačini so zmagali s • Reteče so v gosteh premagale Po Alples je bil boljši od Bohinja, A*P pa od LTH. Vodijo Jesenice z 10 toc» mi pred Lescami 8 in LTH 6. Pri pi°^. jih so Lesce premagale Jesenice, hinj Alples in Alpina LTH. Vodi Alp" j pred Bohinjem (oba 7 točk) in Le*iC* (5 točk). Pri mladincih so Lesce pre" gale LTH in Jesenice Alpino. Jesen imajo 6, Lesce 4 in Alpina 2 točki-(P. NovaK/ Balinarski turnir v Tržiču Tržič — Športno združenje 5. avguf1 iz Tržiča je ob 15-letnici delovanj* združenja pripravilo velik balinars* turnir. Na balinišču na Ravnah se J* zbralo kar devet ekip, med njimi tuf zvezni ligaš Sloga iz Ljubljane, kj j! brez težav osvojila prvo mesto. ŠteVl ne ljubitelje balinanja v Tržiču so krat razočarali domači balinarji, ki s sicer uspešno nastopali v slovenski °8 linarski ligi, saj so bili šele šesti. T^j nir je bil odlično organiziran, števil" gledalci pa zadovoljni s prikazaniJ1" igrami. Prvo mesto je osvojila Sloga iz Mu' bljane pred Primskovim iz Kranj*' Slavijo iz Ljubljane, TVD Partizan' bra - Na foJJ njem državne" v 14 že*1' prvenstvu gljanju za ske je za Prfc?r nečenje P° . a bela član^ kranjskega * glava Marjan Zore; čeprav J — že bila držav^ reprezentantka, je tokrat v Kuli Pre"L netila vse in si z 872 keglji pridobila 0 žavni naslov. Med devetintridesetimi kegljačica je naslov odšel v Kranj k Triglavu, °' go mesto je zasedla reprezentanc Margarita Toth iz Bačke Topole, tre« pa je bila Sanja Pariš ,z Reke. R»*°5 rala je svetovna prvakinja Marl0,je Nagy iz Konstruktorja, ki je bila ■ *riindvajseta. -dh SiJJrtorek, 1. oktobra 1986 OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN @®IMiS5HMESCaLAS vezenine bled T07r^?IA ClPK» VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED ,U*D Konfekcija Bled javlja naslednja prosta dela in naloge: ;■ INŠTRUKTORJA - KONTROLORJA ZA KOOPERACIJO °goji; _ tekstilno konfekcijski inženir ali tekstilno konfekcijski tehnik s predhodnim poklicem šivilje ali krojača, aktivno znanje nemškega jezika, 4 leta delovnih izkušenj na področju tehnologije lahke konfekcije, trimesečno poskusno delo fer«- ^°80ir v, ., J * "~* šivilja oziroma tekstilni konfekcionar II. ali tekstilno obrtni konfekcionar, eno leto delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo 3 KUHARICE **■ — kuharica, 1 leto delovnih izkušenj, opravljen tečaj iz higienskega minimuma, trimesečno poskusno delo KE v OBRATU DRUŽBENE PREHRANE 4-Cista Soji: — dokončana osnovna šola, tečaj o higienskem minimumu, trimesečno poskusno delo ftok , Juter priJave 3e do 15- oktobra 1986. drov^Senti naj pošljejo prijave na naslov: Vezenine Bled, Ka-s«o splošni sektor, Kajuhova 1, Bled. Poj. ^°murka, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko Wnj n-s°l-°. Škofja Loka TOZD JELEN - gostinstvo obi Javlja prosta dela oz. naloge 1 ^harja p restavracijo Frankovo naselje v Skorji Loki. r°goj: KV kuhar 2 J^Cajev J* 8°stinski obrat Homan, restavracijo Podlubnik v Škofji in pizzerijo Prešernov hram v Kranju. p — ui pizzerijo . . r°8oj: KV natakar 3. LKE SNaz^ I* delo v domu samskih delavcev v Frankovem naselju v » Loki. jjeJ° je samo dopoldansko. lovno razmerje sklenemo za določen čas, za čas nado-sCanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. ^.^la kuharja in točaja traja poskusno delo 45 koledarskih b ' 2a dela snažilke pa 30 koledarskih dni. "f oš*« • bo 'Je pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na kadrovsko služ-Lof^ietja ABC Pomurka, LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Skofja KONFEKCIJA KRANJ bel avsk 1 svet razpisuje dela in naloge V0t>E NJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA sledn'dati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na- da Posebne imajo visoko oziorma višjo šolo ekonomske usmeritve . » oziroma 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja 0rganiziranja finančno-raČunovodskih poslov ter da iz-Jr'nJujejo pogoje iz 61. člena družbenega dogovora o ures-evanju kadrovske politike v občini Kranj 4 le^ni kandidat bo za razpisana dela in naloge imenovan za didatie z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kan-kor^,p?.šlJejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Triglav PiSn^7ciJa Kranj, Savska cesta 34, Kranj, z navedbo »za raz-40 komisijo«. ria«didati k°do ° izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbi- MERKUR kranj TEMELJNO SODIŠČE KRANJ objavlja prosta dela in naloge 1. VEČ STROJEPISK ZAPISNIKARIC za enoto temeljnega sodišča v Kranju 2. dveh snažilk za enoti temeljnega sodišča v Kranju in Škofji Loki Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — program srednjega izobraževanja administrativne smeri IV. ali V. stopnje — nad 275 udarcev v minuti — eno leto delovnih izkušenj pod 2. — osnovna šola Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema v 8 dneh po objavi Predsedništvo Temeljnega sodišča v Kranju, Moša Pijade 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Po tem natečaju bodo podeljene naslednje nagrade 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada VI. SGP TRŽIČ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PROJEKTANTA II risanje armatur Pogoji: — gradbeni tehnik z enim letom prakse na enakih ali sorodnih delih Poskusna doba je tri mesece. Nastop dela je možen takoj. Prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema SGP Tržič, Blejska cesta 8, najkasneje 8 dni po objavi. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD ZA PTT PROMET KRANJ objavlja prosta dela in naloge 1. DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK - PISMONOŠA — 4 delavci 2. USMERJANJE PTT POŠILJK — 4 delavci (moški nad 18 let) Pogoji: pod 1. — končano usmerjeno izobraževanje — ptt manipulant — ali osemletka ali končano osnovnošolsko izobraževanje pod 2. — končana srednja šola, osemletka ali osnovnošolsko izobraževanje in vozniški izpit B kategorije Poskusno delo pod 1 traja tri mesece, pod 2 pa en mesec. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Informacije in prijave sprejema komisija za delovna razmerja TOZD za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4, vsak dan od 6. do 14. ure, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA GORENJSKO Kranj, Cesta JLA 16 GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA OBMOČNA OBRTNA ZDRUŽENJA NA OBMOČJU GORENJSKE razpisujejo NATEČAJ ZA NOVE TURISTIČNE SPOMINKE GORENJSKE r x. Namen natečaja je, spodbuditi čim širši krog občanov za oblikovanje in izdelavo izdelkov domače in umetne obrti, ki bodo služili kot turistični spominki. II. Natečaja se lahko udeležijo oblikovalci in izdelovalci izdelkov domače in umetne obrti iz vse Slovenije (obrtniki, likovni umetniki, kmetje, OZD, društva upokojencev, društva para-plegikov, turistični podmladki, aktivi zadružnic in drugi). III. Za turstičm spominek se poleg izdelkov domače in umetne obrti lahko uporabljajo tudi razglednice (stare, nove), plakati, nalepke, kopije starih zemljevidov, likovna dela, grafične upodobitve krajev, kopije muzejskih predmetov, maskote, prospekti, jedilni list in drugo. IV. V natečaju se upoštevajo vsi izdelki, ki bodo poslani do razpisanega roka. Izdelki bodo ocenjeni na osnovi naslednjih kriterijev: 1. 2. tradicionalni ali sodobni način oblikovanja izvirnost glede na tradicijo krajev na Gorenjskem in gorenjske regije 3. oblikovna vrednost 4. kvaliteta izdelka po načinu izdelave (ročno oz. strojno) 5. skladnost izdelka (barve, material, oblika) 6. vrednotenje izdelka kot prispevek k splošni kulturi (kulturna vrednost) 7. ekonomska vrednost izdelka (ekonomski pomen za turizem) 8. estetska in vzgojna vrednost izdelka za uporabnike in proizvajalce. Ob upoštevanju navedenih kriterijev mora biti izdelek po tehnologiji primeren za organiziranje proizvodnje spominka in ga je kot takega mogoče oceniti za ustrezni tržno-turistični proizvod. 100.000 din 50.000 din 30.000 din Ocenjevanje izdelkov bo opravila posebna strokovna komisija, ki jo imenuje MGZ za Gorenjsko, Gorenjska turistična zveza in obrtna združenja. VIL Natečaj traja do 31. januarja leta 1987. Udeleženci natečaja morajo dovoliti interesentom odkup na natečaju predloženih izdelkov, če sami niso zainteresirani za nadaljnjo tržno usmerjeno proizvodnjo. VIII. Udeleženci natečaja morajo svoje izdelke predložiti do 31. januarja 1987 na naslov: GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA, KRANJ, Koroška 27. IX. Natečaj ni izdelki bodo razstavljeni na poslovni prireditvi sejem drobnega gospodarstva v Kranju. DOM PETRA UZARJA TRŽIČ razpisuje ja- Delavski svet vno prodajo box blagajna za gostinske organizacije združenega dela, leto nabave 1980, nerabljena, izklicna cena 150.000 din. Javna prodaja bo v sredo, 15. oktobra 1986, ob 11. uri v Domu Petra Uzarja Tržič. Ogled je možen na dan prodaje od 7. do 11. ure. Kavcija v višini 10 odstotkov je obvezna, kupnina se plača v 8 dneh. Vse dajatve v zvezi s prodajo plača kupec. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MATIJA VALJAVEC Preddvor razpisuje dela in naloge VZGOJITELJICE ZA VRTEC »JANČEK« Visoko za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: končana vzgojiteljska šola. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO KRANJ Tomšičeva 44 objavlja delovne naloge za nedoločen čas KONSERVATORJA - DOKUMENTARISTA Pogoji za razpisano delovno, nalogo: — srednja ali višja šola kulturološke ali humanistične smeri, sposobnost za delo na terenu, osnovno znanje strojepisja Rok za prijavo pri komisiji za delovna razmerja je 15 dni od objave. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 10 dneh po izteku prijavnega roka. IZBRALI SOZMflS V MERKURJEVI prodajalni gradbenega materiala UNI-VERZAL na Jesenicah, Sp. Plavž, so dobro založeni z opeko, navadnimi zidaki, modularnimi bloki, porolitom, siporeksom, cementom, apnom, samotno opeko, izolacijskim materialom, črno in pocinkano pločevino, žarjeno in pocinkano žico, vindurin cevmi ter odcepi in koleni, svičenimi cevmi, klinker ploščicami, žičniki, lopatami, krampi, samokolnicami, dimniki SCHIEDEL vseh dimenzij in drugim materialom za gradnjo. ERKUR KRANJ >i 'i .ti \- ___J Na izletu z vlakom v Metliko, ki smo ga v soboto, 4. oktobra, v sodelovanju s TTG organizirali za naše bralce, so v nagradnih igrah sodelovali s svojimi izdelki in storitvami: HP KOLINSKA, Samopostrežna restavracija Kranj, Kinopodjetje Kranj, Merkur Kranj, Tekstilindus Kranj, hotel Creina Kranj, Alpetour tozd Potniški promet Kranj, Murka Lesce, mesarija A rvaj Kranj, zlatarna Goldie Radovljica, sitotisk Velikanje Kranj in TTG. Malico in sok sta prispevala Jože FRELIH, gostilna Posavec, in Martin TURK, gostilna Črnivec. Vsem se v imenu izletnikov lepo zahvaljujemo, prav tako tudi organizatorju izleta, turistični agenciji TTG Ljubljana. ČP GLAS Ekonomska propaganda Teden Gorenja birad v metalkinih blagovnicah v Ljubljani in Kamniku od 6. do 11. oktobra Antene za brezhiben radijski in TV sprejem, antenski pribor in avtoradio antene. POPUSTOM Pri nakupu vam bodo svetovali strokovnjaki za montažo in delovanje anten. © metalka OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD Zdravstveni dom Škofja Ix>ka Po sklepu 9. redne seje komisije za delovna razmerja TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka z dne 18. 9. 1986 objavljamo prosta dela in naloge RTG TEHNIKA za nedoločen čas Pogoji: — višja šola za rtg tehnike, opravljen strokovni izpit, trimesečno poskusno delo Stanovanja ni. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v zakonitem roku, v 8 dneh, na naslov TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara cesta 10, Škofja Loka, s pripisom »Komisija za delovna razmerja«. Popravek Pri dvostranski reportaži na srednjih straneh Gorenjskega glasa št. 54 z dne 18. julija se je vrinilo nekaj neljubih napak. Pri uvodnem članku Okupator in vstaja na Gorenjskem poleti 1941 je izpadel podpis avtorja Ivana Jana. Pod naslovom Gorenjska naj bi bila ponemčena že 1. oktobra, se prvi stavek pravilno glasi: Nacistični okupatorji so Gorenjsko hiteli ponemčovati pO vnaprej pripravljenih načrtih. Pod naslovom Vstaja n;ij bo e |U liia se je napak zapisalo na Koroškem - pravilno je na Kamni škt m«, v zadnjem stavku tega članka pa |e pravilno nemočnih t.;.< ev namest • nemških talcev Avtorju Kanu Janu s«> sa napa ko opravičujemo'. bled LIP, Lesna industrija Bled TO Lesna predelava TOMAŽ GODEC Bohinjska Bistrica Ulica Tomaža Godca 5 razpisuje po sklepu odbora za delovna razmerja prosta dela in naloge: SKLADIŠČNEGA DELAVCA vkladanje žaganega lesa — 5 delavcev Pogoji: — končana osnovna šola, starost 18 let, zaželen je izpit za voznika viličarja Za objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov LIP Bled, TO Lesna predelava Tomaž Godec, ulica Tomaža Godca 5, Bohinjska Bistrica. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po izbiri. MODNA KONFEKCIJA KROJ ŠKOFJA LOKA razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske stroke, 5 let delovnih izkušenj, od tega 4 leta v komercialnih poslih, aktivno znanje nemškega jezika, da ima ustrezne moral-nopolitične vrline in ustrezno organizacijsko sposobnost za opravljanje komercialnih poslov Dela in naloge direktorja komercialnega sektorja razpisujemo za 4 leta. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE -IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TUJE JEZIKE, LJUBLJANA, Vilharjeva 21 Človek se ne rodi mlad, mlad postane (Michelet) FRANCOŠČINA IN ŠPANŠČINA ZA TRETJE ŽIVIJENSKO OBDOBJE za tiste, ki niso več aktivno zaposleni. Človek se uči vse življenje in tretje življensko obdobje ni čas, ko bi se lahko prenehal izpoponjevati. Potebuje toplih solidarnih stikov z drugimi, želi si napredovati z drugimi in v spodbudnem, sproščenem ozračju majhne učne skupine je to mogoče. Izobraževalni program je hkrati »program življenja« (obiskovanje kulturnih prireditev in ustanov, študijski izleti, ...). V tem semestru Univerza za tretje življensko obdobje že tretjič odpira vrata slušateljem tretjega življenjskega obdobja in zanje pripravlja študijska srečanja iz francoskega in španskega jezika. IZOBRAŽEVALNE STOPNJE IN PREDVIDENI URNIK: francoščina, začetna stopnja: torek in četrtek od 9. ure do 10.35 Francoščina, nadaljevalna stopnja: torek in četrtek od 10. ure do 12.20 francoščina, konverzacijska stopnja: ponedeljek od 10. ure do 11.35 španščina, začetna stopnja; ponedeljek in četrtek od 17. ure do 18.35 Trajanje: od oktobra do konca januarja Prispevek k vpisnini: 5.000 din v treh obrokih in 2.500 din za francoščino na koverzacijski stopnji. Izpolnite, odrežite in pošljite prijavnico na naslov: IZOBRA-ŽEVAI .NI CENTER ZA TUJE JEZIKE, Vilharjeva 21, Ljubljana in pridite zagotovo na PRVO SPOZNAVNO SREČANJE V ČETRTEK, 2. OKTOBRA 1980, ob 10. uri na Vilharjevo 21. Ime in priimek: Naslov/telefon' __ Starost: _ __________ Izobrazba: _____t__________ Poklic: _ _______ .Ic/.ik: Ne odlašajte! Prijavnica je neobvezna, priložnost pa je minlji va. Naš telefon: 317-8(55. še je čas, da si polepšate stanovanje V — tapete talne obloge barve, laki Umrla je naša sodelavka FRANCKA SEDEJ računovodkinja v pokoju Od nje se bomo poslovili v torek, 7. oktobra 1986, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Ohranili jo bomo v lepem sporr»n I Kolektiv Javnega pravobranilstva Gorenjske v Kranju ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in sestre FRANČIŠKE ARH se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in drugijjj znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetj^ • nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za lep pogre obred. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI Žirovnica, Breg, Zasip, 7. septembra 1986 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil nas sodelavec v pokoju iz tozda Blagovni promet -SEST STANE PETEK roj. 1932 Od njega se bomo poslovili v torek, 7. oktobra w| ob 16. uri izpred mrliške vežice v Bitnjah, kjer bo teza do dneva pogreba. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Nepričakovano nas je zapustil JANEZ ŠOKLIČ delavec IMOS SGP GORENJC Od njega smo se poslovili 3. oktobra na pokopališču v Zgornjih Gorjah. Kolektiv Imos SGP Gorenje Radovljica V SPOMIN Jutri, 8. oktobra, bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš a° c mož, ata, stari ata, brat, tast in str ANTON DOBRIN Škrbelov ata s Trstenika Nikjer ne slišim tvojega glasu, zdaj le tišina je okrog nas, a v srcu še spomin živi, dokler bo ta, boš z nami tudi Ti- Se vedno žalujejo za njim: žena Manca, hčerki Mim1 Tončka ter sin Janez z družinami, vnuki Robi, Helena, Ver nika, Klemen, Primož in Alenka, sestra Micka in nečak lv Trstenik, 7. oktobra 1986 Ns - karnise J^S^ <Č _ Pričakujemo vas vsak dan med 7.30 in 19. uro____ j^- ter v soboto med 7. in 12. uro. ^_ Zagotavljamo brezplačen prevoz za pri nas — kupljeno blago! _ Blagovnica igranj ^,aqwvm(;a ki 1,1 Prešernova 10 tal. 064/22 080. 22 081 Ugasnilo je življenje FRANCA PRETNARJA V spominu nam bo ostal kot resnično dober sodelavec in tovariš. Delavci psihiatrične bolnice Begunje ^ Gorenjskem OGLASI H:27 960 ^gti.itroii ^^[fki levoročni in industrijski STROJ Drodam. Tel.: p----,__16486 tao?!" barvni TV gorenje, letnik 77. "sjj~~5di§___16487 Cfe polnojarmenik gate veterin, Davča 57, Železniki ppj—.__16570 Pana°dam manJši RADIOKASETOFON ^nicRX^F 2. Tel: 40-579 16571 Glc»„um 2elo dobro ohranjene OR- ~^22!Uel . 27-019_16572 darn lnčni AGREGAT 1,5 kw pro-23-901 Jec' Hrastje 42. Kranj, tel.: ----- 16573 rit2np ,'T1 STPOV OBRAČALNIK favo-.^r^t!liec 36, Komenda 16574 if^T°RADlOKASETOFON ugodno 16575 Šivalni stroj pfaff, 45-o^ t!P 463, nov, prodam. Tel. rnlK"1 hidravlično 76 ' lilija Sodja, Blejska Dobrava PREŠO 16576 za 16677 Tel je "J Prodam PLETILNI STROJ. ___16678 lipSR1 RADIOKASETOFON phi-§kof|a, man Pustovrh ' Sv. Duh 75, 16679 f0N°lam recever ei niš in KASETO-PoDflu arp Wit£ Podjed, Olševek 62, j^ne_ ' 16680 tato^'/prodam OBRAČALNIK ma-*a kosilnico BCS. Zg. Sorica 33 16681 r«jll!arn'. 100 kosov in 3 b Jže 12 16720 ^dl'.!?'11 OPEKO za zidanje BH 6, SNoda^? 30 m; belega marmorja za S^Jiše- cokl.Tel.81 302 16721 Br0rjarekov OPAŽ, 22 mm, ugodno arn Tel. 76 476 od 8. do 12. ure _16722 s: ,11 Prodam BOJLER tam stadler 5£KriJ' 12°-'' in rabljena OKNA. Sta p^g£J5avska 4, Bled_16723 ^|TlNcni 100 kosov n°ve strešne 0|dn«! i, rnediteran. Tel.: 60-386 po " 961 dopoldne, int 40 16724 m VRATNIH IZREZOV (lužen ildo?lr,škl) prodam. Tel.: 50-793 od p^^ure _16725 OpEkf3/11 1200 kosov rabljene strešne p^anjiža. Tel. 27-790 16726 ^•'^m vnodna vrata 110 cm Sirilu. ^a tertnopan po 210 cm širine, ° Janko Kuhar, Luže 55, Šenčur _16727 prodam Dirj*ko TEHTNICO za tehtanje • Janez Kozina, Čirče 36, Kra ^% ■ neškropljena JABOLKA 'OOjjj '°natan in voščenka, po ceni 5ioh2*a ^9 oziroma 80 din, če jih sa-p<$fete Kalan, Zg Besnica 74 ^o^.arn transporter za nakladanje \\,Plr'a v vrečah in refuza ter avto ije krom Kranj _16728 'J ^arr» kombiniran otroški voziček °^eddvor _16611 . °damGAJBICE Tel: 49-155 16612 S^arn BLATNIKE za Z 101, TRO fotelji ter GUME 155-13 in * Jankovič, Mlekarska 14, Kran) Jfcjj.______16613 °dam bukova DRVA Tel.: 36-525 ____16614 °dam suha DRVA Tel: 46 022 16615 Prodam hrastova in bukova DRVA. Tel: 65-089_16625 Prodam globok temno moder otro ški VOZIČEK peg. Hribar, Jezerska 57/a, tel: 22-501_16626 Prodam plemensko KOBILO, vajeno vožnje, KRAVO ali TELICO in BIKA 450, DRVA 14 do 16, KRAJNIKE, ZASTAVO 101 za 23 SM in neškropljena JABOLKA od 110 do 140 din. Zagori-ška 13, Bled od 17. do 19. ure 16627 Prodam lepa JABOLKA za ozimnico po 80 in 100 din/kg. Rovte 8, pri Pod-nartu_16628 Prodam tomos AVTOMATIK 3 ML, letnik 86, za 17 SM, tovorno avto PRIKOLICO, 195x140 za 7 SM. Bevkova 47, Radovljica__16629 Ugodno prodam RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K. Tel.: 80-487, popoldne _16630 Prodam TROBENTO lignetone, DIA-NO po delih ter TOMOS T 12. Tel.: 69- 726_16631 Prodam novo italijansko dirkalno KOLO legnano in termoakumulacijsko PEČ 3 KW. Ivan Stare, Hrastje 148 __16632 Prodam PREŠO za mošt. Tel.: 70- 382_16633 Prodam domača JABOLKA. Tušek, Črnivec 16__ 16634 MODULE KMEČKE PEČI kotne 150 x 150 cm, srce, z zapećkom, proizvajalca Avbelaj iz Lukovice, prodam za 20 M. Tel.: (063) 21 -966, Srečko Pirih '__16635 Prodam 100-litrski KOTEL za žganje-kuho. Markič, Partizanska 14, Kranj _._16349 Prodam večjo količino BUKOVIH DRV, možna tudi dostava na dom, lahko razžagam poljubno. Ludvik Pavlin, Šenturška gora 23, tel.: 42-550 16350 Prodam HRUŠKE za mošt in JABOLKA za žganje in ozimnico. Tel.: 21-777__16572 Prodam novo športno KOLO belotto in športno KOLO andor. Tel : 80-303 ___16381 ilan.oprema Prodam skoraj novo PEČ na trdo go-rivo calorex 81, 20 SM. Suljanovič, Pla-nina 63__16704 Prodam 4 RADIATORJE jugoterm, tip 22, 20% ceneje. 2 650/100, 2 650/600. Tel: 28-436, po 20. uri 16705 Prodam nerabljeno sobno PEČ na olje emo 5 Novosel, Koritno 8, Bled, tel.: 75-410 do 8. ure dopoildne 16706 Prodam DNEVNO SOBO. Jančar, Valjavčeva 13__16707 Prodam dobro ohranjeno OMARO za dnevno sobo. Redžematovič, Zlato polje 2/b, Kranj_16708 Ugodno prodam nov vgradni Ste DILNIK iskra ŠVK 22 Tel : 47 226 __._16709 Prodam dobro ohranjeno PEČ ki persbuš, nemško. Tel.: 39-476 popold ne__16710 Ugodno prodam VITRINO in oma RO. Tel. 75 352__16711 Poceni prodam malo rabljen "ste: DILNIK na drva Tel : 79 982 16712 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE bele barve Tel: 37 429 16713 Prodam trajnogorečo PEČ in temno rjav ŠTEDILNIK gorenje, rabljen eno sezono Pire, Moša Pijade 20, Kranj, tel.: 23-921____16714 Prodam rabljen ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) za 2 sm, okroglo MIZO za 1 sm in rabljeno PREDSOBO za 6 sm ter bukov PARKET 25 m' po 4500 din za m*. Bevkova 47, Radovljica 16715 Ni s^arn nov BRZOPARILNIK, PRAL OJ na 16*60 p^ojova 9 na ^ programov in 4 nove 5o $l 16 x 600, vse za polovično ce- ^*OlcfM.. n 16616 ^a°RdaDm ,epa rimska JABOLKA. Sr. iL^feddvor, tel.: 45-223 16617 Nm)?"0 Prodam z 101, letnik 75. ob &° bi» ,n registrirano, dirkalno KO rsr,|,arichi 50 ter 2 starinski OMARI ^ 0 Jug, Partizanska 38, Bled 16618 iSd?.9"1 rabljen PISALNI STROJ sUra* rnonika Cvetka Šiftar, Planina >^feodj4 ure dalje_16619 Nova^"1 SUMI VOZ cerra 10 SM gj^JLRadovljica 16620 Nul°k otroški VOZIČEK tribuna . "rr". cena 25 000 din Tel 62 062 jV-KA za ozimnico, 10 sort, in %a W°ST prodam Vrbnje 3, Rado U>-^.___16622 "Vorr^0 Prodam Z 101, letnik 77 NdAn!,8,ne ORGLE eko tiger, roja 101. letnik 77, * HARMONIKO, 120 basov ^RJ-ggjjdič, Jelendol 8, Trtic 16623 ^aJej" *"ha bukova DRVA~ Podpe i?W/d 16624 Prodam telico simentalko za rejo. Letence 1.__ Mladiča, nemškega OVČARJA, z ro-dovnikom prodam Tel: 27 841 16414 Prodam dve OVCI za zakol ali nadaljnjo rejo. Jože Kosmač, Krnica 37/a, Zg. Gorje_16413 Prodam TELE, staro 7 dni. Poljče 7, Begunje_16415 Prodam dve črno beli KRAVI, pred telitvijo. Ivanka in Franc čadež, Delni ce7, Poljane, tel: 65 138_16636 Prodam OSLICO, sposobno vseh del, težka 250 kg. Stržinar, Dobravšče 7, Gorenja vas__16637 Prodam mlado KRAVO, brejo 7 me secev Jama 1, Mavčiče_16638 Prodam KRAVO s tretjim TELETOM, Možjanca 8_ 16639 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE Tine Ziherl, Sr. Bitnje 97, Žabnica _16640 Prodam TELE simentalca, starega 2 meseca (juničko). Franc Fabijan, Zg Besnica 50__16641 Prodam TELE, staro 7 tednov Hrast je 198_ 16642 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nesni ce in KOKOŠI za zakol Cegelnica 1, Naklo, tel: 47 226_16643 Prodam 6 tednov starega BIKCA Zupan, Jezerska 93, Kranj_16644 Prodam KRAVO po izbiri. Frčej, Vi-ševnica 4, Zg Gorje___16645 Prodam mlado KRAVO s teličkom in BIKA za dopitanje Vopovlje 16, Cerklje_16646 Prodam 5 tednov staro TELIČKO si mentalko in 2 BIKCA simentalca, 2 tedna in 10 tednov Kržišnik, Četena ravan 6, Poljane, tel 65 026 16467 KRAVO ugodno prodam Janez Ti šler, Lom 11/a, Tržič_16568 Prodam TELICO, staro 8 mebecev. ali zamenjam za BIKCA Tel 27 575 16569 Prodain uve TELIČKI. simentaiki, stan šest tednov Tel 46 002 Prodam dobro ohranjen RENAULT 12TL, letnik 74, za 65 SM registriran do oktobra 1987. Ogled vsak dan dopoldne. Kranjska c. 5, Šenčur, tel. 41-029._____ Prodam Z 101 C, letnik 81. L. Hrova-ta 5, Kranj, tel : 38-000_16289 Prodam MOTOR tomos 14 M, prevoženih 8000 km, registriran do sep-tembra 87. Tel : 50-553_16328 Prodam R 4, letnik 78, z rezervnimi deli, registriran do aprila 87. Januš Mi-klavčič, Grenc 1, Škofja Loka, ogled zvečer_ 16341 Prodam CITROEN GS pallas, letnik 76, prva registracija 77, registriran do 8. 8. 87, cena 80 SM. Igor Zevnik, Po-Ijane 66, Poljane_16542 Prodam dobro ohranjem MOTOR MZ 250 TS, letnik 78. Tel.: 62-041 16575 Prodam Z 750 LE, staro 22 mesecev, in APN 4. Porenta, Breg ob Savi 32, Mavčiče___16576 ŠKODO 120 LS, letnik 80, bele bar-ve, ugodno prodam, ogled vsak dan popoldne. Tel: 22-405_16577 Prodam Z 750, starejši letnik. Franc Grašič, Strahinj 68 _16578 Prodam Z 101, letnik 78. Tiringer, Šmarjetna gora 2_16579 Prodam MOPED APN 6, Tel.: 21 -973 __16580 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 84, registriran do 10.7.87. Tel.: 37 921 po-poldne___16581 Prodam Z 750, letnik 81, registriran do septembra 87. Kunšič, Zg. Lipnica 28/b, Radovljica_ 16582 Prodam MOTOR 15 SLC, letnik 85. Robert Tušek, Adergas 29, Cerklje __16583 Prodam dva R 12, oba letnik 74, eden vožen, cena 50 SM. Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica, ogled vsak dan __16584 DIANO 6 LC, letnik 79, registriran do 9/87, prodam. Bauman, Gubčeva 6, tel : 33-524_16585 Prodam Z 101, letnik 77, nevozna. Kavar, Podljubelj 92, Tržič_16586 Prodam VOLVO 244 DL. Tel.: 34-409 _16587 Prodam nov FIAT 850 LE. Bajt, Pot v Bitnje 32, Kranj_16588 Prodam Z 101, letnik 79. Tel : 82-543 _16589 Prodam VARTBURG 353, letnik 76 Tel.: 45-052 __16590 Prodam ŠKODO, letnik 76, obnovljen, registriran do avgusta 87, ogled petek popoldne ali soboto Marko Fre ce, C. talcev 2, Jesenice_16591 Prodam ŠKODO, letnik 72, registri-ran do 1.8. 87, cena 15 SM. Mevludin Smajlič, Hrušica 169, Jesenice 16592 Prodam JUGO 45. v odličnem stanju, letnik 83 Golmajer, Bohinjska Be-la 17/a_16593 Ugodno prodam Z 750, letnik 79. Tel : 51-224__16594 Prodam MOTOR torrv, star pol leta Tel.: 77-945_16595 Nujno prodam dobro ohranjeno ŠKODO 105 S. letnik 78, prevoženih 75010 km. Tel.: 83 275__16596 Prodam Z 750 SC, letnik 79 Tel.: 26 619__16597 OPEL MANTA, letnik 73. i registra cija 78, in rezervne dele prodam za 100 SM Tel : 66 984__16598 Z 750, letnik 77, obnovljeno prodam. Voklo 70, Slavko Pestar_16599 Prodam TOVORNJAK mercedes 307 D, vozen z B kategorijo Franc Fi-ster, Dacarjeva 33, Lesce_16600 GOLF diesel, avgust 84, prodam Tel : 50 172___16601 Prodam Z 750, letnik 77, registriran do konca aprila Tel : 77 423 od 10. do 13. ure _16602 Z 101 GTL 55, še v garanciji, prodam Matjaž Pečnik, Luznarjeva 2, Kranj 16603 vozila Prodam VvV l/m letmk 19/:> v brezhibnem tttnjg cena 85 00" 000 Jekovec Rok Žigama vas 41 pošta Duplje -- Tržič____ ami 8, doboro ohranjen, letnik 76, poceni prodam, registracija junij 87. Tel: 51 912 16604 APN 4, odlično ohranjen, prodam. Tel:50-211 16605 Prodam Z 101 C, letnik december 80 Tel 62 344 16606 GOLF, letnik 77, prodam za 95 SM. Tel 74 710 16607 Prodam SUNBEAM, letnik 73. Tel.: 33 929 16608 Ugodno prodam Z 101 Praše 30, Mavčiče_ 16609 Prodam Z 101, letnik 74 Voklo 47. Šenčur_16733 Prodam dva malo rabljena KOLESA za jugo Tel.: 37-33_16734 Prodam CROSS TOMOS 50, dobro ohranjen in registriran. Tel : 27-847 Zlato polje 14/e_16735 Z 101, letnik 80, prodam Zupan, Je-zerska 8, tel 74-592_16736 Prodam FIAT 125 P, letnik 79, dobro ohranjen, garažiran, prevoženih 31 000 Lilič Ferid, Titova 102, Jesenice _16737 SUNBEAM, karamboliran, prodam Tel.: 47 108, Sp. Duplje 91 16378 Prodam FORD TAUNUS 17 M ali za menjam za manjši avto. Penezič, Tav carjeva 22, Kranj__16379 ZASTAVO 128, staro 4 mesece pro ' dam. Informacije po telefonu 37-844 kupim Kupim TRAKTOR univerza! 455 fiat štore 404, 504. Tel : 74 808 16700 Suhe smrekove DESKE, 4 cm, prve kvalitete, kupim Tel (061) 737 534 _r— 16701 Ku-im 5 mJ HLODOVINE, dolžine 4 m Milic Semič, Verdnika 38, Jeseni ce_ 16702 zaposlitve Elektrornehanik i lastno hišo sprej me delo na dom Šifra: Elektromeha mk__16682 Takoj zaposlim KV PLESKARJA Os^ novna plača 15 SM Lisec, C Talcev 69, tel 26 263 J6683 Takoj zaposlim NK delavko za pomoč v kuhinji. Okrepčevalnica Gradiš, Škofja Loka. Tel: 61-766_16684 Iščem spretno strojno pletiljo. Delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku. _16685 Obrtniki pozor! KV elektromehanika z lastnim prevozom sprejmeta kakršnokoli delo elektro stroke na dom. Ši-fra: Kakovost_16686 Dekle nujno išče zaposlitev. Sprejmem tudi delo na dom. Možna je tudi zaposlitev v tujini. Šifra: Delo 16687 Zaposlim KV ključavničarja. Tel.: 62-052, dopoldne_16522 stanovanja Zakonski par (inženir in zdravnica) s hčerko nujno potrebuje prazno ali opremljeno enosobno stanovanje v škofji Loki za nedoločen čas. Zoran Popovič, Tel.: 68-114, interna 423 do 14. ure_16690 Zamenjam družbeno enoinpolsobno stanovanje za Zlatem polju za večje na Planini. Naslov v oglasnem oddelku _16691 Dekle išče GARSONJERO ali eno-oobno stanovanje v Kranju. Šifra: Ok-tober - jeseni_16692 Mlada slovenska družina išče STANOVANJE v Kranju. Šifra: Predplačnik __16693 V Kranju, Šorlijevo naselje, kupim enosobno STANOVANJE s kabinetom ali zamenjam za 90 m2 veliko stanovanje z garažo v Kovorju. Košir, Kovor 74 _16694 Učiteljica matematike išče sobo s kopalnico ali GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe po tel.: 27-533 v torek od 17. do 19. ure 16695 Zaposleno dekle nujno išče STANOVANJE v Kranju ali Škofji Loki. Nudim 4 M mesečno. Tel.: (061) 721 -760 16535 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! FOLKLORNA SKUPINA ISKRA KRANJ vabi k sodelovanju nove plesalke, plesalce in glasbenike. Vpis novih članov bo v petek, 10. in 17. oktobra 1986, od 18.30 dalje v osnovni šoli Josipa Broza Tita v Predosljah. Pridružite se nam, ne bo vam žal. OSTALO Na Kokrici je ples vsako nedeljo od 17. do 22. ure. Igra ansambel Sibila. Vljudno vabljeni! Avto za manjše samostojne občasne vožnje najame obrtnik, zaželeno tudi telefonsko sprejemanje naročil. Šifra: Dobra kilometrina_16732 Ste ostareli, onemogli, rabite pomoč, nimate naslednika. Mlad fant vam želi pomagati in skrbeti za vas. Šifra: Kmetija_16696 Iščem inštruktorja za angleščino, 2. letnik srednje šole, v okolici Tržiča in Kranja. Irena Zupan, Orahovše 13, Tržič_16697 Iščem skupino za izdelavo fasade Tel: 36-321_ 16598 HARMONIKAR igra na porokah in prireja zabavne igre. Tel: 23-J55, in-terna 57, po 19. uri 16699 lokali Najamem DELAVNICO za mirno obrt (lahko tudi ni izdelana) v velikosti cca 40 m1 na Bledu, v Lescah ali v Ra-dovljici. Tel.: 74-925 popoldne 16730 Oddam KLETNE PROSTORE za mirno obrt. Tel.: 39-313 16731 izgubljeno Izgubil sem šop KLJUČEV. Oreho-vlje 32_16688 Izgubil sem polovico pogonske OSI, kardana, od fazanarije do vasi Dvorje. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne na naslov: Janez Košnjek, Dvorje 34_16689 Izgubil se je PES, vodič slepih, črn labradorec, sliši na ime VOGU. Marjan Zupan, Pangeršica 3, Golnik, tel.: 46 161 16380 OBVE1II1A VODOVODNO INSTALACIJO v novi hiši in manjša predelava (popravila, renoviranje) vam hitro in kvalitetno naredi obrtnik Tel 28-427 16703 PPIPEPIfVE Jeseničani, vabljeni ste na PLESNE TEČAJE na Jesenice v telovadnico stare gimnazije. Vaje bodo vsako sredo, pričetek, 8. oktobra 86, ob 18.30. začetni tečaj za mladino, ob 20 začetni tečaj za starejše Vpis eno uro pred začetkom tečaja v gimnaziji 16521 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta JOŽETA JURICA se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem, njegovim bivšim sodelavcem Pekarne Kranj, kolektivom Sava Kranj, Planika Kranj Investicijsko servisna služba in Iskra Kibernetika — števci za pomoč, sožalje in podarjeno cvetje. Zahvalo izrekamo tudi govorniku iz Pekarne Kranj za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem hvala, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Drulovka, Srednja vas pri Šenčurju, Kranj, 25. septembra 1986 Sporočamo, da nas je po dolgotrajni in mučni bolezni zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric, tast in svak STANE PETEK roj. 1932 iz Stražišča Od dragega pokojnika se bomo poslovili v torek, 7. 10. 1986 ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Vsi njegovi Stražišče, 5.10.1986 ZAHVALA . Po težki in dolgi bolezni nas je v 86. letu starosti zapustila naša mama, babica in prababica ANA BALAŽIČ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se STOŠ Kranj, DO Iskra — Termoplastika, Tobak Jesenice, Ona-On Kranj, SGP Gradbinec, KS Čirče. Posebna zahvala gre tudi dr. Novaku, ki ji je lajšal bolečine v njeni bolezni. Še posebej se zahvaljujemo pevcem iz Nakla za petje žalostink in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala za ganljive besede slovesa Jožetu Bohinjcu in-vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Čirče, Podbrezje, Drulovka, Zlato polje, Jesenice, Gorice, Maribor, Osijek, Koper, Sečovlje, Izola, Čakovec, Gradec, Melburn ZAHVALA Ob težki, hudi bolezni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in strica IVANA VAMBERGERJA-FAJFARJA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, ki ste nam pomagali, z nami sočustvovali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje ter s cvetjem in venci zasuli njegov grob. Iskrena hvala tudi Republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije, Občinskemu odboru ZZB NOV in D PO Kranj, krajevni organi aciji ZZB in Wl Stražišče, krajevni skupnosti ter D PO Stražišče in Orehek-Drulovka, sindikatu Iskre iz Kranja, predstavnikom Kokrškega in Gorenjskega odreda, praporščakom, govornikoma, pripadnikom JLA. pevskemu zboru DPD Svoboda, delegacijam in predstavnikom ter posameznikom za izrečena sožalja. Posebna zahvala organizatorjem pogreba in vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin. Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujemo. VSI NJEGOVI NOVICE !N DOGODK! Zbiralna akcija v Poljanah Les za solo Poljane, 3. oktobra — Nova štirirazredna podružnična šola v Poljanah, ki jo bodo slovesno odprli za krajevni praznik, 19. decembra, bo za jedilnico in knjižnico našla zasilno rešitev, medtem ko večnamenskega prostora v tej fazi sploh ne bo. Zakaj ne bi izkoristili praznega podstrešja, so dejali člani gradbenega odbora, in razpisali zbiralno akcijo. Prostor na podstrešju je približno petdeset kvadratnih metrov velik, izkoristiti pa bi se ga dalo za različne šolske dejavnosti, zlasti krožke, pa tudi za komorne prireditve, na primer literarne večere za krajane. Manjkajo leseni opaži, izolacija in talna obloga. V Termiki so že obljubili izolacijski material, prostovoljne prispevke v denarju, hlodovini ali žaganem lesu pa bodo še zbirali. Kot je povedala vodja šole Sely Šubic, upa, da bodo krajani pomagali, tudi z delom, tako kot so pri vseh dosedanjih skupnih akcijah: gradnji kulturnega doma, vodovoda, gasilskega doma, telefonskega omrežja. Prva je prispevala denar za ureditev večnamenskega prostora v novi šoli upokojenka Milena Lenarčič iz Poljan. »Doma sem bila nasproti šole, z učitelji smo se vedno dobro razumeli, lepe sponrne imam na tiste čase. Zelo sem vesela, ker bodo otroci in učitelji zdaj dobili novo šolo. Menim, da je moj prispevek v primerjavi s trudom Sely Šubic malenkost.« Osemletni Žiga Špiček obiskuje drugi razred in se s sošolci že veseli nove šole. Najbolj ga v stari moti to, ker ni telovadnice. »Telovadimo kar med klopmi. V novi šoli sem že bil. Oče dela tam in jo grem zato skoraj vsak dan pogledat.« Ciril Sta-nonik iz Poljan, zaposlen v obratu LTH: »Vem za zbiralno akcijo. Prepričan sem, da se bodo krajani odzvali, ko bo potrebno. Zdaj imajo še veliko dela doma s spravilom pridelkov. Pomagali bodo bodisi z materialom ali delom. Doslej so še vedno.« Pavle Debeljak, kmet iz Hotovlje, pa je menil, da se bodo morali najprej pogovoriti v krajevni skupnosti, potem bodo ljudje že prispevali, kar' bo treba. Tudi ko so gradili gasilski dom in telefonijo, je bilo tako. Nepravično pa se mu zdi, da morajo za svojo šolo po treh občinskih samoprispevkih zdaj še posebej prispevati, da se je z denarjem zataknilo prav pri njih. H. Jelovčan Ob desetletnici gorenjske podružnice konjerejskega društva velika razstava konj_'_^__ Haflingerji, noriki, lipicanci, križanci... Lesce, 4. oktobra. — Miha Ferčej iz Zasipa, ustanovitelj gorenjske podružnice in vseh deset let tudi njen predsednik, je bil v soboto ob pogledu na rekordno število konj različnih pasem, skrbnih rejcev z vse Gorenjske in mladih, ki ne bodo dopustili, da bi konjereja zamrla, nadvse zadovoljen. »Že ob ustanovitvi podružnice na Gorenjskem smo se odločili, da bomo redili haflingerje, norike in lipicance. Konjerejcem smo tudi priporočili, naj pripuščajo kobile le pasemsko odgovarjajočim žrebcem,« je dejal Miha Ferčej. »Rejenci so kmalu videli, da delamo v korist konjereje in so se nam pridružili. Ob ustanovitvi smo imeli šestdeset članov, zdaj jih je prek dvesto petdeset, največ prav iz jeseniške in radovljiške občine. Poskrbeli smo za plemenske žrebce, vsako leto priredimo tudi razstavo konj. Letošnja je po udeležbi rekordna. Člani so prignali skupno prek sto konj- različnih pasem, od čistokrvnih dc križancev.« Franjo Pongrac iz Žirovnice je »pol k met«: dela v begunjskem Klanu, obdeluje štiri hektare zemlje, redi pet goved in tri prašiče, v veliko veselje pa mu je kobila Gejša, ki se je šele pred kratkim vrnila s paše na Zirovniški in Zabreški planini. Pred sedmimi leti jo je dobil, ko so na Gorenjskem uvozili iz sosednje Avstrije prve haflinške kobile. Doslej je imela šest žrebet. Zadnje je prodal na licitaciji v Kranju. Začetna cena je bila 230 tisoč dinarjev, končna — 360. Najboljši so prejeli priznanja ir. nagrade. Med haflinškimi kobilami z žrebeti je komisija na čelu z najuglednejšim slovenskim strokovnjakom s področja konjereje, prof. dr. Jožeiom Jurkovičem iz biotehnične fakultete, prisodila prvo mesto Urni, last Viljema Noča z Jesenic, drugo Gejši, last Franja Pongraca iz Žirovnice, in tretje kobili Tine Zupan iz Vrbe. Ivanka Janša i/. Zasipa je prejela priznanje za najboljšo lipi-cansko kobilo, Vinko Zupan iz Vrbe za najbljšo noriško. Branko Papler iz Žirovnice in Peter Rabič s Srednjega vrha sta dobila nagrado za triletne haflinške žrebice, Jože Podlipnik z Dobrega polja za enako staro noriško; Ivan Gogala iz Doslovč za dveletno haflinško žrebico in Jože Podlipnik za noriško; Ivanka Janša iz Zasipa za enoletno haflinško in Blaž Jan z Bleda za enako staro noriško žrebico. C. Zaplotnik V petek pred vrtcem v Stražišču icibanski bolšji trg Stražišče, 3. oktobra — Otroška oblačila so predraga, vedno znova ugotavljamo. Posebno, ker jih otrok preraste, še preden se na kolenu ali rokavu pokaže luknja. Škoda jih je vreči, ko pa bi jih za majhen denar mnogi starši radi odkupili. Tako so se vzgojiteljice iz vrtca Mak se Rozman-Tatjane v Stražišču domislile, da bi pripravili bolšji trg, na katerem bi eni prodajali, drugi pa kupovali rab!jene, a le dobro ohranjene otroške stvari. Navdušile so mamice, ki imajo v njihovem vrtcu svoje malčke, da so nanosile skupaj, kar so že prerasli in jim doma dela samo nepotrebno gnečo v omarah. Prodajo so prevzele vzgojiteljice. Na stojnicah pred vrtcem so v petek popoldne razstavile otroške majice, puloverje, krila, hlače, kape, čevlje, jakne, pelerine, zimske komplete in še veliko drugih stvari, celo sedež za kolo je bil med njimi. Cene, ki so jih do'očile v soglasju z lastniki razstavljenih predme tov, so bile nizke, res vabljive. Na roko pleten puloverček z norveškim vzorcem, kot nov, je imel ceno ti soč dinarjev, prav tako zelo lepo ohra njen rdeč pajac za zimo pet tisoč dinar jev, prikupen dežni plašček s klobučkom je bil naprodaj za poldrugega tisočaka, medtem ko se je ogromno oblačil dalo dobiti tudi za manj kot tisočaka. Vzgojiteljice obljubljajo, da bodo pripravile bolšji trg tudi prihodnje leto. Petkov je bil za stražiške cicibane v vrtcu uvod v praznovanje tedna otroka. Ves ta teden se bodo vrstile različne prireditve, med drugim bo malčke danes obiskal skladatelj Jane/ Bitenc. H. Jelovčan Rokomet ima bogato tradicijo Škofja Loka, 4. oktobra — Šport ima v škofjeloški občini že bogato tradicijo. V skoraj vseh športnih panogah, ki jih gojijo v občini, so že imeli in imajo še vrhunske športnike. Razvita pa je tudi športna rekreacija. Že kar dolgo zgodovino ima tudi rokomet v Železnikih in Selcih. V Selcih so imeli pravo žensko rokometno mošvo, ki se je nato preselilo v Železnike. Toda Selčanke so še vedno zveste rokometu in igrajo sedaj v moštvu Alpesa v elitni republiški slovenski ženski rokometni ligi. Prvenstvena srečanja igrajo v športni dvorani Poden v Škofji Loki. Tako je bilo tudi v soboto, ko so v Podnu gostili igralke slovenske lige Kranj Duplje. Andreja Mlakar — »Z rokometno igro sem začela pri Alplesu, ko sem hodila v sedmi razred osnovne šole. Prej sem se ukvarjala s smučanjem in k rokometu sem prišla v člansko vrsto. Sem v tretjem letniku fakultete za telesno kulturo v Ljubljani. Rokomet ima v Železnikih tradicijo. Še veliko je deklet, ki se zanimajo zanj. V Železnikih bi bila potrebna športna dvorana, da ne bi gostovale v Škofji Loki, da bi rokomet spet dosegel kvalitetno raven. Tudi me bi lahko igrale še bolje kot sedaj.« Andrej trener ženske vrs* Alplesa-'* smo izpadi >' druge zveg ekipa P°^L dila in veUB° izvrstni« igralk je ods» v Ljubljano^ slovenski ligi smo bili lani ve ti-prav smo računali na tretje me Vratarka Rakovčeva je še sedaj P škodovana. V letošnjem P1^60^. računamo na peto in še višje # Toda ostati moramo skupaj in do 1990 bi morali biti spet v višje razredu ženskega rokometa v slavij i.« Leonida^ Kastelic |j »Za rokomet vrsto Za- no vrsiu D? pelj igram & enajst let čela sem osnovnosoiK* v OŠ Simon8 Jenka v K*» nato sei» nju, prišla mo- štvo Dupelj. Še bom igrala. To je m£ štvo, ki dosega uspehe, je dobra dru ščina, igramo in še bomo igrale.« Humer Elan in Alpina predstavila novosti_ Smuči z režo, čevelj po noj? Bohinj, 3. oktobra — Okrog sto prodajalcev iz športnih trgovin v Slovenija katerih prodajajo Elanove in Alpinine izdelke, se je ob koncu minulega *. na zbralo na dvodnevnem srečanju v hotelu Zlatorog v Bohinju. Pred8*8^-ki obeh delovnih organizacij so jim predstavili novosti v prodajnih pr0^ mih in jih seznanili s prodajno problematiko. Tone Kavčič, vodja programa smučarske obutve v žirovski Alpini: »Kolekcija alpskih smučarskih čevljev se od lani ni bistveno spremenila. V proizvodnji dajemo vse večji poudarek čevljem, ki se odpirajo nazaj in olajšujejo obuvanje in sezuvanje. Novost na trgu so pancerji alfa. Doslej so jih uporabljali le tekmovalci, v letošnji sezoni pa bodo prvič tudi v prodaji na jugoslovanskem trgu. Kupci bodo poleg (zunanjega dela) čevlja dobili tudi peno, s katero jim bodo v pooblaščenih servisih na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani, v Strelovi delavnici v Škofji Loki in v Žireh naredili notranji del po nogi. Opozarjam, da ljudje tega ne bi smeli delati sami, ker je pena tudi precej nevarna. Par tovrstnih čevljev bo stal 84 tisoč dinarjev, v ceno pa je všteto tudi brizganje notranjega dela. V otroški kolekciji je model »bambino« dobil mlajšega brata, »tigra«. Alpina je namreč že vrsto let med vodilnimi proizvajalci otroške smučarske obutve na svetu in je bila tako kot druge tovarne »na udaru« zdravnikov, tehnologov in drugih strokovnjakov z različnih področij, ki so na prvo mesto postavljali zdravje in varnost otrok. Vse pripombe smo upoštevali pri izdelavi. Čevelj »tiger« je toplo oblazinjen, skorajda ne pušča vode in kar je tudi zelo Pon?e^e-no: otroci ga lahko sami obuvajo m j zuvajo.« .so' Alpinini alpski smučarski čev'j ^ se od lanske sezone podražili za '. ^ 100 odstotkov. Najcenejši pancerj1 . odrasle stanejo 25 tisoč dinarjev, ^ dražji okrog 80 tisoč in za otroke o do 19 tisoč dinarjev. . Vinko Bogataj iz begunjskega \fr je povedal, da se je kolekcija alp* smuči doslej menjavala vsake trLp(r težnja pa je, da bi se zaradi modntf1.^ vosti, novih materialov in nove tehp ^ smučanja spreminjala na dve k vseh športnih trgovinah bodo letos I? dajali tudi Elanove smuči z eno al1 j. ma režama. Smuči so namenjene P ^r vsem zahtevnejšim smučarjem. ^ omogočajo prilagajanje drsne p'0^-snegu in terenu. Med tekaškimi s ^ mi je novost »dilca« z oblogo takšne v_ mične sestave, ki ne drsi pri teku n. kreber, četudi nima reber ozir° stopničk. ^j- Elanove smuči so se zadnjič V° J$ le pred dnevi, 2. oktobra. Smuči z f.^t stanejo 63 oziroma 70 tisoč dina^ tf znane RC od 50 do 98 tisočakov in ^ či srednjega kakovostnega razreda 45 do 60 tisoč dinarjev. k C. Zaplotn* S potovanjem v Split ni bilo nič Veliko grmenja in malo dežjfl it) V Stara Fužina, 3. oktobra — Pet brin« dražja kot na Hrvaškem- 1j Bohinjk, delavk počitniškega doma občini, kjer je bilo polletno P0^^ Jugovinil, je sredi februarja letos je osebnih dohodkov v gospoda^ prekinilo delo zaradi neurejenih sa- 90 tisoč dinarjev. A moupravnih odnosov, nizkih plač in (c občutka, da so pozabljene v bohinjski luknji. Od vodilnih v Splitu so zahtevale ureditev razmer in boljše osebne dohodke, a namesto teh so dobile telegrame z novico, da so suspendirane in da do nadaljnjega nimajo vstopa v dom. Delavke so pričakovale, da bodo morale zaradi kršitve delovnih obveznosti pred disciplinsko komisijo in da bodo prvič v življenju, po možnosti še z letalom,potovale v Split. Upanje se je kmalu razblinilo. Delavski svet je preklical suspenz, delavkam ni bilo treba v Split, raje so prišli v Bohinj vodstveni delavci, se pogovorili s kuharicami, natakaricami in sobarico, ki so si medtem že poiskale zaposlitev v hotelu Bellvue, jim dali nekaj višje plače — in odšli. Delavke so se vrnile, v Jugovinilu je spet. vse po starem, vsi pridno delajo, s plačami pa še vedno niso zadovolj ni. Kuharice zaslužijo do 75 tisočakov na mesec; upravnik, ki se zaradi skromnih osebnih dohodkov že poslavlja od doma, 83 tisoč dinarjev. Bohinjci in Bohinjke, zaposlene v ;nK ltniskem domu Jugovinil, dobiva jo plače po pravilniku, kakršen velja v delovni organizaciji, ki se, povedano mimogrede, koplje v precejšnjih izgubah. A kaj: živijo v Sloveniji, k|t» je »košarica življenjskih do- SEJEM stanovanjske opreme 17-23.1Q J