Št. 81. V Gorici, duo 9. oktobra 1900. Letnik II. l/.haja vsak tort'k in soboto v ti'iliiu ob 11. mi prcdpulilno /a iiicsto tor ob H. uri popoldno /,a dožnlo. Slam1 po posti piojoman ;i!i v Gorici na dom po^iljan cololi'tno N K.. pollt'tno -5- K. in čot.rllotno 2 K. I'rodaja sc v (i.iiici v tobakarnali Sell war/, v &nlskib ulicab in .1 c I- l o r s i I z v Nunskili ulicab po 8 vin. GORICA (Zjutranje izrianje.) Ureiliiistvo in upravui&tvo se nahajata v «Narudui t i s k. a r n i», ulica Wtturini h. at. 9. Dopiso. jo nasloviti na urediiiätro, o^lasf» in naročnino pa na upravuiätru »dorico». Oglasi so računijo po petit- vrstab in sicor ako so tiskajo 1-krat pu l(i vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po 122 vin. Ako so vočkrat tiskajo, raču- nijo so po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Reminiscence izza cesarskih slavnosti. Minuli so lepi nepozabni trenotki. Gorica ima zopet svoje navadno lice, življenje v nasem rnestuje zopet v svojein starem tini. Toda v duši naroda našega odme- vajo še nadalje mogočni akordi, ki jih je vzbudila navzočnost Njegova, ki je naš vladar, ki je naš Ijubljeni Oče ; še nadalje žive spomini v duši naroda, ki so se tako globoko utisnili vanjo. In kako no! Mnogi in mnogi, ki so prihitoli od skrajnih mej doinovine, da vidijo svo- jega cesarja, videli so Ga prvikrat v /iv- ljenju, saj je že dolgih 18 let, ko se je niudilo Nj/ Veličanstvo na Goriskem, eel rod se je pojavil mej tern na naši rodni zemlji ; a innogi, ki so Ga morebiti že videli pred 18 leti, prišli so tudi z za- vestjo, do Ga rnorda vidijo poslednjikrat. Umevno je torej, da se je polastilo na- roda nenavadno navdusjenje, ko se je začulo, da nas še jedenkrat obišče cesar b'ranc Jozei" 1., da hoče še jedenkrat vi- deti deželo in mesto, s katerim Ga spa- jajo celo rodbinske vezi, ter da boče še jedenkrat gledati v obraz narodu v tej obmejni pokrajini ter vzeti seboj dokaze stare nespremenjene udanosti in zve- stob'e, v ¦ tern, ko se poslavlja, 7O-letni starček, od nas, rnorda za veke. .. . Kadi tega pa je bilo tudi navdu- senje v našem narodu toli neopisno, ko je napocil najveselejši trenotek, da seje prikazal mod nami, da smo Ga videli, radovali se Njegove prijazne navzočnosti. Kako sijajen praznik je bil to za nas, to pae eutimo le mi Slovenci, ker smeino tudi s ponosom reči, da smo ga uživali z zavestjo, da Nj. Vel. nima zve- stejega ljudstva v Svoji državi, kakorsmo mi Slovenes. Toda has z ozirom na to rutimo potrebo, da spregovorimo danes nekaj besedij, napisanih na adreso onih, ki bi nam bili radi skazili to veselje in kate- riin se je ta namen deloma tudi posrečil. Tern krogom je bilo prav dobro znano, da dinaslična zvestoba Slovencev lie pozna nobene meje ter da je možna dati duska v najveličastniših pojavib. Ti krogi so to raj dobro znali, da bi bili Slovenci zmožni dati vladarju na* si- jajen način dokaz, da so oni po ogromni dvetreijinski večini gospodarji v deželi in da njibov državni patrijnlizem visoko nadkriljuje nied prebivalslvom te po- krajine. Ti krogi so torej dobro znali, da bi Slovenci pred cesarjevim oblirjem o- smešili biidobni njihov nanien. utajiti naSo ekzistenco v deželi, utajiti naš kul- turni polest in ergo tudi zatreti naše kul- turuo stremljenje. Kako dobro dosla jim je to raj stroga naredba glede varnosti Nj. Vel. v de/eli, kal.ero so lioteli izkoristili v svoje grd(; svrlnj do skrajnega! Ne da bi so tikale te naredbe Slovencev v večji m(»ri, saj je le pr(»dobro znano, da bi se med n a m i ne nasel elovek, radi katerega bi bilo polrebno, da gane le s prstom var- stvena oblast, so vender ilalijanski radi- kalni elementje utneli stvar zasuknili tako, kakor da bi baš v neoviranem na- stopu Slovencev j>i-i cesarskili slavnoslib tičala veeja nevarno.st /a življenje Njeg. Veličanstva. Tako neovirano, a tudi po- |)olnoma opravičeno, ker za k o n i to d o- voljeno nastopanje Slovencev bi bilo jedino to, da so zamogla priti na slav- nosti vsa slovenska zastopstva in dru.štva iz inesta in /. dežele s svojimi trobojniini zaslavaini kakor narodnimi znaki ter da so Slovenci v mestu sineli izobesiti svoje trobojnice. Toda italijanski nestrpne.'i so dejali, da bi bil nastop Slovencev v nuislu izzivanje Italijanov ter nevaren za mir in red za casa bivanja Nj. Velicanstva v Gorici ter da bi bilo opasno na vsako stran, s takiin „izztvanjem," nastopiti, iz tega da bi se lahko izcimilo še marsikaj druzega, kar bi bilo obžalovati. . .. In res, ti neslrpni krogi so dosegli kar so lioteli. Dotim se dolgo časa in takorekoč do zadnjega hi pa ni ve- delo, kako je z nastopom slovenskih tnt- bojnic z dežele, smo h kratu zvedeli, da iniajo zamlarji nalwg zavrniti vsako troboj- nico, ki bi se priblr/ala nieslni periferiji. In to seje tudi zgodilo občinskiin zastopom Pod gor a, Sempas in Solkan, tein trem zastoponi, ki so prišli s trobojnico na čelu do mestne meje, zavrnili so jo žan- darji in šli so v mesto brez nje. Kazun tega v meslu samem ni bilo vi- deli niti jednega znaka trobojnice. vse kiir ji; po tem dišalo, odstranilo se je. Kakor receuo, nam se zdi stvar jako sumljiva. Vsakemu izmed nas je znano, da so leta 1882, toraj o zadnjem bivanju cesarjevcni v Gorici, sinela nastopili naša narodna drustva s trobojnico pred ce- sarjem ter da se takrat nad tem ni nikdo spodtikal. Enako smo prepričani, da bi se ne spotikala nad nastopom sloveuske trobojnice v mestu velika večina italija.ii- skega prebivalstva, kat(M*eniu prebivalstvu je znano, da Slovcuici s svojo trobojnico ne bi nikogar izzivali niti komu delali krivice. Nastane toraj vprašanje: kdo je oni rnogočni cinitolj v mestu gori^kem, kogar tako bode v (>ci naša trobojnica, in kdo j(! oni, pred komur so se uklonili merodaj- ni ljudje, da so prepovedali našo zaatavo? In zakaj sc je baš letos pod pretvezo var- nostnih odrc^deb toliko huje pritisnilo na nas? Ali so mar sovražniki naše trobojnice — italijanski anarhisti ? Kakor nam je znano, vidijo ti poslednji samo vladarje, ni- kar pa — trobojnie! Kako naj spravimo v logično zvezo odredbt- proti anarbistom s slovensko trobojnico? To se nikakor ne da! Zatorej smo na pravi sledi. üni radikalni-italijanski krogi, kateri so pod pretvezo varnosti onemogočili našo tro- bojnico, oni krogi mrzijo ta znak naše narodnosti in se ideiitilikujejo ob enem z ono zloglasno irredento, katera pa še bolj nego našo trobojnico mrzi č r n o- ž o 1 t o a v s t r i j s k o d r ž a v n o z a- s t a v o. Ako torej prašamo: kdo je bliže anarhistom in proti komu bi bilo umest- niSe nastopiti s strogimi prepovedmi, — menimo, da smo vprasali dovolj, a tudi pov(!dali dovolj. In potem nas tudi lahko razumejo oni f'aktorji, ki bi ob naši, državi in cesar ju zvesti tro- bojnici rnorali stati na straži proti prsi- vim sovražnikom cesarja in države. A da tega niso storili, to je zna- cilno za nase razmere. Dočim so umeli nas Slovence odri- vati z našitn narodnirn znakom, znala je klika neodresencev porabiti vsako pri- liko, da pokaže kaj mis i. Nasemu narodu se je na vso moč jemala možnost, da se predstavi svojernu cesarju v vsej svojej moc'i, — vender pa je vkljub tej strogosti prevladaval naš rnogočni slovenski živio. Kakor jim kaže. Tuma-Gabr.šček sta trdila v „SoČi" do najnovejšoga časa, da je nastal go- rižki razkol zato, ker so ju hoteli „Go- ričani" moralno in materijalno ubiti, ter da je ta boj le oseben in ne načelen. Navesti hočemo le nekatere dokaze. Gab. je pisal 1. avg. I. 1899.: „Že prva stevilka „Gorice" je napovedala boj na življenje in smrt „Šoči", moji obrti in osebi, druga številka pa dr. Tumi. — Danes, ko vidim na čelu najsrditejžega osebnega boja moža----------* 20. oktobra konOal je Gab. svoj članek „Brez pro- grama in doslednosti1' z besedami: „Pro- gram in doslednost opažarno edino le v žalosliKMii osebnem ubijanju dveh glavnih političnih nasprotnikov". — 15. dec. pr. 1. je pisal Gab., da so vzrok doifiačega pre- pira le osebnosti in nizki na- meni, ane stvarni razlogi. 22. dec. je trdil isti Gab.: „Z novim listom je bil razdor javno proglaäen na vsej črti. Očividen je bil namen takoj od začotka, da hočejo materijalao in mo- ralno uničiti „Sočo"', mene in dr. Tumou. Dr. Tuina je pisal v „Soči" od 20. oktobra pr. 1.: „Obžalujern, da se pri boju, ki je nastal med osebami, pri nas na Goriskem izrablja v.. mesto da bi nasto- pil kot junak ter javuo zagovarjal svoja „narodno-napredna" naeela, g. Pavlieu zabrusil v obraz tako nedostojno besedo, da je ne moremo zapisati na tern mestu in zaradi katere se bo moral zagovarjati pred sodnijo. Drugi njegovi privrženei pa so se pobrali iz dvorane (bilo jib je šesl) in noben ni ini(»l poguma stopiti na govorniško mesto ter tam zagovarjati svoje mnenje. Le jeden neznateu moži- celj postal je toliko pogumen, da se je plaho približal predseduiski mizi in je tain spustil to-le govoraneo: „Vsak ima svoj(> mnenje. moje mnenje je:živio dr. Tuma, živio Gabršeek!" Ko je izustil te svoje poinembne besede, ostavil je govornisko mesto in med obenim smehom izginil iz dvorane. Ako bi ga hotel kdo nagraditi za njegov pogum. podajemo mu na tern mestu nje- gov naslov, imenuje se namree Jožef Križmau od Bizjakov. Ko je nastal za tern mir, nadaljeval je svoj govor gosp. Klavžar. Najprej je opisal v kratkih po- tezah nas narodni razvoj na Goriskem ter omenjal mož, ki so si pridobili v tern pogledu najvee zaslug. Potem pa je prešeJ k predmetu. o katerem se je prav za prav namenil govoriti, t. j. o užitnini. Pojasnil je zbranim celo to zadevo, po- vedal jim je, koliko dobieka bi imela d e ž e 1 a, ako bi p r e v z e 1 a v svojo upravo pobii-anje uzitnine. Pobil je vse ugovore nasprotnikov ter obžaloval, da se jim je posreeilo zapreciti, da ni de- žela že letos dobila nekih okrajev v svoje roke. Rekel je mej drughn : prvaki „narodno-napredne" stranke so zahtevali od nas, da jim s stevilkami navedeino dobie<^k, kateniga bi znala deži*uštvo „Solski Doiii" odprlo jo zopot svojo prostort' učoči so mladini, ki hi so inače izgubila v valovib tujslva tor poginila v narodnom oziru. \roc slo olrok obiskuje zavudo toga društva, ki so neu- morno trudi, da bi zadoslilo svoji ple- moniti iu vzvisoni nalogi. Toda to nalogo izpulnovati mu bode lo trdaj mogočo, ako niu pridejo rodoljubi po vsi deželi in zunaj njo, kakor do sedaj, na pomoc. Zato se obrača do vscb roiloljubnih src s prošnjo, naj no zamudö nobone priliko, ko morojo pomagati, tor naj se spomnijo naše ubogo mladino, za katoro inoramo sami skrboti, ob vsaki priliki. -¦• V mi- nolom solskorn letu jo mnogo i'odoljubov v mostu dajalo v ta namon mosečne prispevko, ki so bili društvu z(Ho v korist. Nadejamo so, da oslanojo oni gospo«lje tudi za naprej zvosti tej plemoniti misli tor da se oglasijo v to so novi dobrotniki. Prijatolji naš<» mladine in nasega naroda po dežoli pa prosuno, da se ol) raznih prilikah spominjajo voliko nalogo, katoro vrši drustvo ,.Solski donr1 v Go- rici, tor da mu po moci prihite na potnoc. Napis na kardinalovi palači za časa, ko je cosar v Gorici bival in ki so jo glasil „W F. G. 1." jo dal povod. da so mnogo govori in pise o opraviOeni nevolji, ki jo nastala radi tega, ker jo napis italijanski. ko jo vendar vsakteremu znano, da goriska nadskolija stc'jo dvo troljini Slovencov in lo ono llalijanov. Iz poizvedovanj na pri- stojnem mostn smo doznali in smomo trditi, da pri tej stvari no zadova Nj. Km. kardinala nikaka krivda, marvoč osobe. katorim je bilo izročono. da oskj'bijo razsvočavo. Shod v Hiljani so vodno straši po prodalib dr. Tumovega glasila. V nokem dopisu iz Visnjovka j<» prijavila „Soca" ,.govor" ucitolja Mlokuža, kateroga jo bajo isli namoraval govoriti na shodu v Hiljani in ga je morebiti ludi pred sho- dom spisal, da se ga navadi na pamot. ,.Socina" trdilev pa, da je učitelj Mlokuz isti govor tudi v rosnici govoril na shodu, je popolnoma nerosnicna. Kakor smo /,o povedali v svojem porocilu o imonova- nem shodu, ponavljamo tudi danes še jodonkral, da je učitelj Mlckuz na shodu vv Hiljani lo nekaj kvasil in sicer o ,.Špartancib in Atončanih'', o „praznih žakljih" ter o „c(;stah v Hrdih" in pa 0 — ,.odstranjenju vromenskih nozgod" po naših poslancib. 0 vs(;m torn pa je učitelj Mlokuž govoril tako zmedeno. da prav za prav sain ni vedel, kaj hoč(?. K večemu je učilolj Mlokuž vedel, da so je le zato vtihotapil na shod, — da bi lam delal zgago. lies, vzgleden učitelj to — prava pravcata prispodoba bivsega ucitolja — sedanjega lastnika ,.Soce"!... Kakor pa je neresnicon dopis iz ViSnjevka, has tako neresnične so trditve v zadnji stovilki ,,Soce", da bi bil učitelj Mh»kuž nagovoril dr. Grogorčiča ter za- htoval od njoga, da poskrbi za njogovb osebno varnost. Ucitelj Mlokuz je pristo- pil le k predsedniku shoda, ki j<> bil preč. gosp. vikar Andrej Ž n i d a r č i č, a njega jo naprosil lo za bo so do, kal"ro mu j(? tudi dovolil. Da bi od g. prods, zahteval, naj poskrbi za osebno var- nost njegovo, se nam ne zdi verjetno, kor mu ni do tačas nikdo ničosar hotel. Ali naj bi mar učitol, Mlekuž — za to zahteval, da se skrbi za njegovo „osebno varnosl", ker je nameraval surovo ža- 1 i I i v s o zborovalce, kar je kasneje tudi storil in ker je hotel to storiti v popolni zavosti, da se mu ničesar ne zgodi?! I'a koncajmo in sicor prav kratko: Ucitelj Mleku/, se jo na shodu v Hiljani jako nedostojno vedel, njegovo nastopanje ni bilo nastopanje pravoga 1 j u d s k o ga ucitelj a. [Jčitelj Mlekuž je na shodu iskal to, kar j(* našcrl. Mi toga seveda ne inoremo odobravati, ali priznati moramo, da nimajo vsi ljudje toliko mirno krvi, da bi zamogli mirno priMsasati vsako zaljonjo. IJolozcii. — V Plaveh se pojavlja škrlaticu (skrlatina). Prijela se je že več otrok, izmod katerili je že dvoje umrlo. Hila sta to brat in sestra in umrla sta oba v 48 urah, a bolna sta bila komaj 0 dni. Duo 0. oktobra je bil tamkaj ce- sarski zdravnik ter je konštatiral več slučajev, a ti s(i se vodno množo in vzbujajo pri ljudeh voliko strabu. Naj- !)!•/.davno je bilo na smrt obsojenih se- dem varšavskih socialistov, ki so umorili dva delavca, ki sta izdala njihovo zaroto zopor ruskoga carja. Ti socijaüsti bi imeli bili to dni usmrteni, toda bili so pomiloščeni, a pridržani v zaporu. Pomi- loščeni pa so bill za to, ker so izdali se vecjo zaroto zopor življonje ruskega carja, katero zaroto so zasledili zdaj. Zarota je bila jako prometeno osnovana. Ko s<» jo gradila krasna katedrala v Carskojem Selu, je dotični arhit<;kt dal skrivaj napraviti pod katedralo več votlin in rovov, v katere bi se zamoglo položiti stroljivo. Njogovi delavci so bili sami anarhisti. — V te rove je kotela velika tajna zarota znositi dinamita, da bi o pri- liki blagoslovljenja katedrale ko bi se rnudil v katedrali car, raznesli isto v zrak. Vsled tega za]>irajo zdaj v Petrogradu kar tru- moina ljudi. — Koliko je na tern resnice, se so no ve. čebelc kot listonosi mesto {;<>- lobov. — Na Angleškem joli so ljudje vporabljati bucole, da jini prenašajo ra'/,ue stvari iz kraja v kraj, za kar so jim bili dosedaj posebne vrste golobje kot listonosi. Cobeli naveže se mali I'm papircek, na kojem je v mikn)lbtografski pisavi napisana vest in čebelica odnese in prinese navadno brez vsake nezgode listič na pravo mesto. Prodnost bučole v tern poslu je,;la jej hv. vsaj v lepein vreirumu ne more skoro zgoditi nesroca, med torn, ko je golob v vedni nevarnosti, da ga kedo ustreli. Neki angloški časopis pri- poroča vojnomu ministorslvu, da naj se za prenašanje važnih vestij skusi vpo- rabiti te nove vrste listonošev. Otvoritev (M'skili šol v Anicriki. —¦ V (likagu so ja jo zavroei. Sadjo jo zmasliti s posobnirn sad- niin mlinom. podobnirn oniin, ki so upo- rabljajo /a jjrozdjp. Prodnost zaslu/Jjo vsakakor listi. ki so izdolani nalasc: za iiiasi'onjo sadja. tor iinajo cilindro od poščonika ali ^iMnita. lz takih inlinov iz- cojoni most no počrni nikdar, kakor po- poe-Nii oni. ki so izcoja iz železnib ei- li l)(ll'( >V. Kdoi' iiima sadnoga nilina, inoro posluziti so navadnih lesonih ali kamo- nonili korit. v kalorib z dobolim. težkim lirloni ki iid;i doljjo toporiščo. v inalili mi'io/.inah smasti svoja jabolka ali lirusko. Iz dot,' napravljonomu koritu troba pod- staviti doskr. da tnu bot no izbijo dua. I'rav dobro zmaščona jabolka, jo izliskali (sprosati), in da bodo to iztiska- njc pn|iolniso. storimo prav, eo vložimo iimmI vsako plast blaga. v pronehljajili od :?."> do 25 contimotrov, vrbovo pleto- nico (š tor jo). Kdor nima stiskalnico, naj si poma^a z uporabo vree ali žakljov od dobolo.ifa. inocnojja platna, iz koji so jo v 111mi lomolji'.o izpral vsak dub in okus. Ylakno naj dvo ali tri vroče ono v (liiiuo. v znotranjo naj vsuje zniaščona jabolka, ki so imajo iztisniti; potorn naj /avožo odprti konec, na oba konoa pa naj dobro pritrdi dva moena kolca, in dva kropka inoza sucoia vsak svoj koloc odon na dosno. dru^i na lovo. Po torn nariiiu so v starih časib iztiskavali most iz .^TOzdja, in z nokoliko napoto mocjo izprosaino Indi most iz sadja. Toda, r.e nporabljamo še toliko moei bodisi v sli- skalnici. bodisi s krepkimi rokaini. mo- ranio iztiskavanjo vendar ponavljati. Po prvom prt^sanji poiskropiti jo razdrobljono jaboir-no Iropino z 10 do 15% vodo in pnstili jib skozi 24 ur, da so napijojo. INi protoku toga časa razdrobiti in spro- šali jib jo so enkrat: Prvi most jo pomešati z drugim in vso skupaj so vlijc^ v vrolni sod. a voho jo zakriti z žakljičorn napolnjonini s poskom. Kiponjo ali vronjo so mora vr- šiti v ^orkern prostoru n. |)r. v kubinji. Kadar jo most nobal kipoli, zaliti je sod in zalaknili «ii z dobrim zamaskom. Od zdaj naproj j(i onako ravnali z jabolčnikom, kakor s vinom. Kakor bitro so namrec zapazi, da se je izcisl.il most, pretočiti ga jo v dobro zažvoplan sod in zalivati ga vodno z (Ininiiii niostoin. ki sc» brani v nianjši posodi. lako da oslan v siul vodno poln. Kdor bočo imoti boljšGga jabolčnika, naj iloda nokoliko kilogramov sladkorja vsakemu boklolitru mošta; toda v občo no dolajo toga skoro nikjor, kor stano malo provoc. ¦Zrelo sadje. dobri in zdravi sodi, vec-kral zalivanjo in pravočasno pretaka- ii.je v zažveplane sodo so mMzogibni po- goji, Co bočonio imoti jabolcnik prijel- noga okusa. ki so dobro obrani, jo zdrava j>ijaca in se ludi labko odda takim. ka- lorim je v\\w prodraifo.*) 1. Hollo. *) Kdor se Ik ire lemeljiln poiurili (i pri- pi'iivljiiiiji Siulneffji viiiii, n;ij cil;i, C:u ni/.unic iieni- ški. knjifio: J)r. T. Nessler. [{e.roiluii^ und IMleü;e ties Ohslu eines und Uoliiiiidlimi: Fehlerhafter Weine. ,\nn>či jo laliko pi'i \V. Trick. Hol- liiichliandliui^ »Uralien« 22 Wien. Loterijske številke. 7. (iktdbia. Line.......88 79 57 t8 89 Trst.......!>:"> 21 (iS 5G 84 Oznanilo. I'odpisani naznanja slavnomu <>b- cinstvu, da ima žo voč časa lastno v Gorici, via Rastello štev. 29. in da si nabavlja moko iz najboljsib za- log, iz kalere izdelujo prav okuson krub, kolaco in drille lostonino. — Postrožo toiino vsak (Jas tt^r dostavlja kruh tudi na dom. --• Za mnogobrojna naročila so toplo pripoi'oca udani Jože Valentinčič, pekarski inojster. Anton Pečenko Vitua uli<-.a 8 MHUi A Via Giardino 8 prirjorocia pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i nogradov. Dostavlja na dom iti ra/.pošilja po želez- niei n;i vse kraje avslro-egerske monarliije v sodih oil :')li lilrov naprej. Na /.nUlcvu jiošilja Ludi u/orce. Ccne zmerne. Postreiba poitena. Naznanilo. Podpisatii si iisojam p. niCxob- činistvu na/iianjati, da soni {irovzol v (iüi'ici dohi'ü znatiu krčino A.Tabaj,(AII)onFnHaii) v iilioj, urar v Kaniilu. Tehtnice, mere in uteže preskuša ali cementira podpisani izdelovalec tebtnic. Priporoča so za vso v to stroko spadajoca dola in popravo gg. trgoveem in obrhiikom po jako zmorni coni. Zaloga tehtnic, decimalk, bi- ciklov vseh sistemovod 50 H(K) K. Karol Komel, Gorica, Semeniška ulica št. 8. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Solskega doma \ Odlikovana tovarna r 1 «y-i. 1891. lSi)i. 1 vsakovrstnega pohištva. Ivan Doljak, Solkan pri Gorici I v lastni hiži. — Lastne žag-e. -- Ustanovljena 1. 1891. [ vsakovrslnega pobišlva, komplelnib spalnio. jedilnic in sprejemnic, od naj- navadiK'jsoga do najlinojšoga sloga; vsakovrsLnib slik, zi'cal, okvirjev in stolic, 1 kakor tudi vsob tapotarskib izdolkov. — Zaloga vsakovrstnib desk iz mebkega in Li'dega losu; volika zbirka obkladkov (romesa) in strugarskib izdolkov, s kakorludi vsob k mizarski, strugarski in tapotarski stroki spadajoeib potrobsčin. Blago se razpošilja na vse kraje prosto železniška postaja goriška. [ Jamči se za točno postrežbo. Brez konkurence! Tovarna pohištva («orica, Senipctcrska costa st. 9, i/delnje liajzaucsljivcjšo in najlrajiiojso izdolauo |)uhislvo po ziiMM'iii, postoni, dela povs(Mn vrodni coni. Posebno priporoöa opravo za spalne in j ediine sobe za salone in pisarne. Kiipnje oreliova (tcblsi, piodaja orekove ohklaidke (fiuiost;) itd. ild. ild. Ugo