Hochlebl. k. k. Hofbibliothek, Wien tt- St 51. V Gorici, 22. decembra 1882. „So«:.V' izhajn v-.-tk petek w velja po post! |ir«jVln»»:i :: v (torii • a •linn po&ljann : Vsr l<-t>-.....t t -lo Vol It'ta...... -... Cetvrt Iota..... it' Pri oKi.iiiiiiih •'.. i;,;.,• tudi t>r . »><•• $;uHicn!r- «<• iihuntji' z;i iiavutiii.. iristop. no viiitit: •« „ .. ., .. ;$ ,. Tedaj XII. Po?ainczne si«vilko se dobivajo po 8 kr. v mliakaiiiuab v gosposki ulici Wi/u ,.»i«'li ki-.n". na starem trgu in v nmi.iki u!u-i ;cr v Trstu, via Ca-scrtna, '.!. )?!'.'''' naJ M' ]»''igovoljno poSHjrtjo Mri'.I;nStVir,'.Sof«••• v Gfirici v Via A8coli7 8, I., iiui-'jt'iiiuii paopravniStvu „So8e" Via della Croce St. 4. II. Itokopisi sf, iir vraCajo; tlopisi tttij se lilftgovoljno fraiiluijojo, — DDlalcem iu drngiin ii(^)i'Pim>zi)iin go ntu'of'iiina Biiiin, aba m otiose pri opiaviifitvu, Nase ljudske in srednje sole. V Stevilki 49. uaSega lista smo pokazali, da naSe ljud>ke iii srednje sole niso prav urejeue in dazarad ttfga ue duiftfgrtjo svojrga naim*na. Ljud»ki Suli je prvi in glavui uamen ta, da daje otroku toliko poduka, kolikor ga potrebuje navaden, poSten dr&tvljau. S tem iiameuom je zdruien in do-seien drug, da ima detfek, ki dovrli Ijudsko Solo / clubriiu uspirhoiii, zadustuo podlago, ua kateri more zaceti sredujeS dsko 2ivljenje. To je sploSuo uacelo, ki vclja pri vseh omikanih in izobraZi'nih narodili. Ako se kje prigodi, da dovrSijo defiki Ijudsko Solo z dobrim Uapehuin, da si loivj pridobijo vse tisto zua-nje, ki more pameteu clotek zahtavaii od ljudske Sole, in da pri vsem tew ue morejo stopiti v srednje Sole, sme se po vsi pravici sklepati, da v tistem kraji no kaj manjka. Na GoiiSkem se to v resuici godi, ker iz iiobeucga tistih krujev, kjer tinajo sloveuske Ijudsko Solo, ue morejo dicki s tern, kar so si pridobili vjtej Soli, prebtopiti v goridke srednje Sole, dasi so Ijudsko Solo / uajboljhn Ubpihoin dokon&tli. V (ioiici torej nekuj niaujku, tit to kar manjka, je sieduja tola, katera bi bila prebivalstvu primetua. GoriSkc srednje sole niso iziastle u nuroda in nimajo v tiarodu podlage, aiupak m uaroclu tiavaljene, kakor se navali strijceva bukitja ucCaku (brutoveinu sinu) na hi bet. Ako vie »e more kupiti svojemu siuu suknje, dobrv: bolje je, da ima mi &ti ijCevo suknjo, kakor da bi i\'\t ue imcl; alio pa oce hratii sinovo suknjo v Skrinji zaprto in mu obeSa &tiijc*jvo ua hi bet zato, ker ima svetle knot'e, da se strijCeva slava giasi in slii po svetu, m lepo, in sin se sine prito&ti, da ga oce rabi za take reci. Tudi goti§ke sreduje Sole so strijceva suknja, ki &q nam ni umenia po nasem ziv<;tu, ampak po zivotu strijea Tevta ter se je nam djala okolo plefi. Da je to resniluo, spoznamo iz ttga, da zdravi nasi docki, ki liiso Se maziljeui z iuozem^kim oljem, je ue morejo obled, da uiorajo pri vsi svoji zdiavosti iu o-diaslosti (to je: dasi so lzvrstuo dovrgili Ijudsko Solo) ostatt brez nje. Ako ima pa kdo srefio, da si je gvoje ude tiasitazal z otjeui nemSkega jcv.ika, mu suk-oja sama pnleti na brbet, dasi je morebiti kaj pok-ve^en ah biedega obraza (to je: dasi ui dobil v Ijud-ski Soli mogoCega in potrebaega dusevuega razvttka). Kaj oikdo ue inisli, da s tern hoCemo zabav- USTEK Dvajsetletiii obstauek goriske Oitaliiice. Prihodoji obCui zbor je bil 9. novembra 1877, pri kterem se je stavil predlog, da bi se ua kor;st dijakov graske uuiverze uapravila veselica z vstopnino. Proti volitvam, ktere so se takrat vrSile, protestovalo je 22 gospodov iu zato se je sklical 20 novembra zopet obcui zbor, ktortga se je udelezilo 78 gospodov. Dr. Jos. Toukli bii je s 73. glasovi izvoljen za pred-sedtiika, Jeglid za deuaruiCarja iu PovSe ostal je ie za naprej drustveu tajnik. V tem druStveuem letti bilo je v Citalnici jako buruo livljenje, ker vgnjezdil se je bil tu wed Staro—in Mladosloveuci nepotrebni pre-pir, ki je razsajal tudi po drugib krajih sloveuske zemlje in Sloveucem sploh muogo ikodoval. V tem letu kupila st je (jitaluica biljard iu i ujenih prosto-rih odlo&la se je jedna soba zatd, da so se druStve-tdki v njej kratkocasiii z razlicuimi igrami. Fiuan^ue razmere dru^tva bile so vgodne, k Cemur je posebno pripomoglo, 4a Je med ^et0»n aekaj udov §e pristopilo tako, da je Citaiuica Stela 124 udov kouec leta 1873. OWuega zbora dne 1. decembra 1873 udelefclo se je kakih 80 udov. Stali ste si tukaj dve strauki nasproti, Staro— in Mladosloveuci. Dr. Josip Tonkli, kandidat pi ve strauke bil je voljeu z 38. glasovi, kan-didat Mladosloveutev pa, prof. Erjavec, dobil je 32 glajov j Jeglic, voljeu za blagajuika veimowa od Sta- Ijuti iiaiiin Ijudskim uLite!jem; njim je dol2uost sto-riti, kar se Jim uka/.o. Nimamo povoda, da bi dvu-iimIi o njih reanidni ljubezui do otrok all o njili jan-unn tipoznanji, da so Jim roke zave^uue, Ako Ijud^ka Ma slabo napreduje, kriva je sintema (nuirt), ker so piihuili v Ijudsko solo neko gtvar, ki bi v ljudski Soli ue smela imeti prostoia, ako se hoLu, da se v nji du.^eze tisti smoter, ki je zazuamovau v iliz.tvni po-stavi o Ijiuhkih Soluh. Vsi slavui odgojitelji, ne le si ivenski, ampak tudi nemski, ue le starokopitni, ampak tudi novosegni, ne le crkveni, ampak tudi po-svetni; celo taki, ki bi radi v politiki samo cai na-roduosti hoteli vne podeliti in drugim odvzeti, ho toga prepricanja, da Ijmlska ^ola sine bili le narodua, to je: tia podlagi matmega jezika, in nu drugafiiia, da vsaka iliuga ljudhka sola le delo tezi, mod tem ko iwpuk v velikanski meri medli. Go torej na&e ljudske sole ue rodijo potrebnegu sadu, iiisu tega krivi u6iteljit ampak kriva je utudba, ki sili v ljuibko Solo ueuiSki jezik. Najbolji oilgoje-valec ue more odstraiiiti uaravnih zaprek piipoduku, dokler je siljen hoditi po taki poti, za katero nino stvarjone noge izinceiiili mu otrok. To je tako jasno, kakor beli dan, in je ocituo tudi tistim, ki nedanjo uiedbo Ijudskih Sol hvalijo, priporoctijo, vzdr^ujojo. Te velikauske ovire v potluku jim uiso zakrite, pa vendar jili uucejo odpraviti, ker menijo, da strijceva suknja je ucnamestljiva, da tako svetlih knofov ue bo imela nubena. Nam pa ui mar^ za svetle kuofe uem-Skih srednjih &ol, ki iinajo po drugi strum velike lukujc, skoz katere se vidi polovica plec, ampak rnar nam je za to, da dobimo suknjo, ki se nam prilega, ki d»ii toplo, ki jo trdua, iz domaCega sukua, kate-re'iiu smo vajeni, z drugo besedo, da dobimo srednje Sole, ki so v korist iu sicer nam, ne pa drugi in v parade Potem ne bo treba kaziti iu duSiti ljud-skih Sol, kakor se zalibog zdaj godi. S tem pa noceuio refii, da naj bi se na sred-ujih solah ne uiila nemScina. Na ljudskih Solah jo popolnoma obsojujemo kot uepotrebno in Skodljivo dusnemu napredku otrok. Na sredujih Solah naj se ulja in na§a proSnja ni izpolnila? AW se vlada boji, da spodnji realui gimnazij ne hi toJiko koristil ko spodoja giranazijaV Sievenakt sjrt&iji realm gimnazij bi *a Slovenes gotovo tohkom de-jjctkrat toliko u»peha imel ko neiuSki spodnji gimnazij na slovenskih tleh. . Spet povzdigujenio torej svoj gla* »zarot«je»« vlado pri vsem, kar ji je sveto in drago, m nas ne prepu&ca pogtuii, ampak naj ateguo svojo roko m naj nas ieSi yo muoduibsridnjih Solan naroduega pogm*. Ne bo ji i*\ za to, kar stori za nas, teiuvec za av-strijsko cesatstvo si pridobi nemiujljive zasluge, ker zasadi na nevarncm inestu trden bran proti inuanji uasprotui sili, ki silt cez niejo in iuga prauwkniti starodavuo uaSe raeje. Ne bo ji treba zagovarjati t>e zarad dovoljemh slovenskih srednjih Sol, all zagovarjati se bo morala, ak« jih ne dovoli. Blagor Slovenes in blagor Avstrije sta nerazdeljiva; oko bote vlada za to skrbeti, naj onih ne pozabi. Dati Sloven-cem potrebno poraoc, da pridejo do vise omike iu do kvrSiive naravnih pravic, je avstrijske vlade — sveta dolznoat. . Kriiki ribdi pa trzaski magistral. V zadevi kriikih ribcev, katerim smejo Ciozoti (Chioggia) rekel bi spred nosa jeinati ribe, ne da bi se temu triaSki magistrat zadosti ustavljal, stavil je driavni poslanee Ivan Nabergoj s tovarSi vdrlav-nvin zboiu na otinistra pledefo interpelacijo. MDne 16. novembra t. 1. vrSila ae je pri c. kr. doZidni sodniji v Trstu kazenska obravnava proti de« vetrro okolicanorn, kateri so bili obtozeni, da so z tacanjeui kamenja ranili nekega Ciozota, ki fe s svo-jiru colnhieai ribaril blizn morske obali, koder je tu-jim ribCcm prepovedano ribariti, ki se je bil torej pregrelil zoper pomorske pravne dolocbe. Vsi zato-lenti so bili spoznani krivi telke telesne poSkodbe po §§. 152. in 157. k. z. ter so bili obsojeni. Okolicani iz Sv. Kriza, vecjidel ribei, navelicali so se bili uze, da se jim neprestano kratije njih ti-barske praviee od strani Cio^otov, posebno ker so jim le-ti s svojitni rib^kirai pripravami ne le razriva-li raorsko duo iu s tem miiCevali drstiSfia, ampak so jim tudi pokoncavali nastavljene mrcze in drage rib-Ske priprave. Eer so okolicani sprevideli, da vse ob-jave pri c. kr. zandatmeriji nifi ne poinagajo, ter da se celo ne obravnnjejo; ko so vidcli, da trzaSki magistrat eelo takih tnjih ribCev ne kaznuje po zasluzo-nji z zasezenjem bark in mrez, katerc je c. k. pri-stanisini urad zasacii in ovadil, ampak da jim nakla-da le majhne globe od 1 do 2 gld., kar je komaj deseti del prouzrocene Skode, — pritoziJi so se prt krajnem pvedstojniku (eapovilla; in so zahtevali nuj-nih naredeb, da se zapredijo vefine nepostavnosti &o-iotov. Na to je cnienjeni krajni predstojnik (cipovil-la) pooblastil toinike, da smjo Cio^otom pobrati burke, ako jih zasacljo pri nepostavnem lovu, i ibCe naj pa kar naravnost k njemu pnpeljcjo. Se tisti dan zapaziii so omenjeni tolitelji nekaj tujih ribSkth bark, katere so, preziraje postavne do-Jocbe, ribarile v okrozji prepovedanem tujim ribifiem. Vsled naroclla capoville stopi devet rib&v k Sv. Kri- j za v maio barko z vesli ter veslajd k n:ijb!i2jej tnjej j barki, da jo odvzemo in ljutli privedejo h krajneimi i predstttjniku. I Nek Cioiot spozna nakano doinaCh riMev, sko- j 4i uiuo t barko ter se vrne s sekiro. Ko jo zavihti I nad nektm okolifiaitom, se mu ta spretno izmakne ter am jo cHo po sreft izvije iz rok. Na to priLiio Coz»ti svoje rojake, ki so v bU« iini ribarili, na pomot klreati., Brzo so videli okoli-caui, kako je drugi trabAkelj OioSottiv z razpettmi j i- | dri hitel v ta krajt da bi vtiel nov b.>i v osvobij-1|--avojih rojakov. Okolit'nui so videli, oa so v manjSi-ni ter da jim preti nevar.iwt; zato .so se hHro umak-uili; na vso moC moratt so veslaii k obali, da so obe-iali Cioiotom. Sedaj pu trdijo (Ji z>ti, da ho ubeztu oko'itai.i, in .sicer le atirje ali n't izmed n)ib, z brt-^.i metuli kamenje na nje iu da so z eneni kamenotu tezko ranili jedyiiega njihovih rojakov, da-i ji bolj verjetuo, da je Oiozot, ko je v drumji vihtil a^airo, t^atn priza* dejal si rano, kar so tudi pri obravuavi izvedeuci za mogoce spoznali. Dasiravno sodnijska obravnava ni -nogia doka-zati, da bi bdi okolicani v resnici mctali kameuje lit koga ranili; dasiravno bi bill, fce bi se to tnlt po-poinem dokazalo, vsleil zatozbt; le Htiti ali p>H oko-lifianov obaoji'nih je bilo vendar obsojenih vseh de-vet okoiicanov in sodutja se nikakor ni ozirala na to, da so hoteli Ciozoti potopiti barkookolicauskoUr da so celo posku&tlt umor s sekiro. Stiri izvestja c. kr. 2andarmerije Proseske, ki so se pri konecni obravuavi precttala, potrdila so, da Cio-2oti draiijo okolicane in da protipostavno ravnajo.ob jed-nein pa tudi, da trzaaki magistrat se za take nepostavnosti popolnoma niC ne briga. Nij cudo torej, da so Ciozoti, ki okolicane vedno drazijo, na vsa prijazua opominjevanja prvib vedno odgovarjali: »Tase sciavi, ande lavorar la terra, not siami padroni del mar! 11* (MolSite Slovencr, pojte obdelavat zemljo; mi smo g>sdodarji na morji.) Pri refieni kazenski obravuavi pre&talo se y, tn-di poro&lo iupaustva grajskega (Grado), katero opi-suje dioiote kot drzovite in nevarne Ijndt, ki tudi grajskim ribceni prouzrofiajo mnogo §kotie, tnko ih je trebalo najvecje strogosti in najodlofinejfirh naredeb imenovaue obCinc, da so se zamoglt Ciozoti vzdr-zati v postavnej daljavi jedne milje od avstrijskega brega. Ne bodeu: omenjal bistvenosti cele kazenske bravnave; vsaj se je v tejj zadevi itak uMila pritoz-ba nifievosti in nadsodnije bodo o tem ukrepale. Poudarjati pa ho^em pri tej priliki samo Se eno stvar, ki je mene kakor tudi vsakega na&vojo donio-vino ponesnega Avstrijca nemtlo dirnula, da se je uamree pri konefiui obravnavi v p'rostora, ki je odde-Ijen za sodnikc, drzavnega pravdnika in zatozenSeve-ga zagovornika, zapazil tudi italijauski podkouzul, kateri si je mej vso obravnavo raarljivo delal zaznam-ke. Vprasam: je-li primerno in dopuSceno, da se av-strijsko pravosodje nadzoruje po zastopuikih tujih vlastij ? Ta slucaj in njemu sledeca obsodba naSih oko-licanov je v toliki meri poveeata brezobztrnost in oblastnost Cie^otov, da sedaj Se le ptav brez vsacega ozira iii bojazui libarijo tik avstrijske obali, ne da bi jih kdo kolickaj motil. OkoliOani, na ta nacin ustraSeni in buje5i seSe daTjnih obsodeb, se paC varujojo zabranjevati tako vso pravico gazefie poCetje Cioiotov in morajo 2alibf>g gledati, kako se uboga ribska vas -Sv. Kriza zavoljo kterem je bil za predsednika Jeglifi tzvoljen, za de-narniLarja pa Rabia. Za tajnika uso odborciki izmed svoje srede izbrali Fr. Vidica. Citataica je imela v tem druStvenem leta nekaj plesov pred pustom in par veaelic med letom. Tudi se je mislilo na korist roginj-skim pogorelccm napraviti posebno besedo, kar pa se ni zgodilo, vendar se je med ditalnicarji nabralo v to svrho 170 gl? 80 kr. in poleg tega Se nekaj obleke. Naslediiji obfiui zbor je bil 22. decembra 1877, pri kterem je bil za predsednika zopet Jeglig izvoljen. Ker pa ta ni te casti sprejel in ker so tudi drugi iz voljent odborniki odstopili, skiical se je sedem dui pozneje zopet obeni zbor, pri kcerem je bil prof. La-zar izvoljen za predsednika, Rabic za denarmcarja in izmed odbornikov je Vidie zopet prevzel tajniStvo. No-vi odbor imel je precej sej, pri kterih se je dostikrat obravnavalo vpraSauje glede novega stanovanja, ker s starim marsikteri ud ni bil zadovoljen, kajti bilo je od sredine mesta prcveL oddaljeno. Citalmcaje imela v tem druStvcnero letu pred pustom osem plesnih ve-sclic in jeden sijajen pies. Manj sreCna je bila s svo-jimi besedami. Omeniti se mora, da se jc napravila 9. novembra veselica na korist v vojski ranjenih vo-jakov in v prid vojaSkih vdov in sirot, ktera se je prav sijajno izvrSila in pri kteriseje nabralo z.i raz-njence in za ubog<*. Birote 105 gl., ktera svota se je potem doticnemu dobrodelnemu odboru poslala v ra-delitev. Due 19. novembra tudi goriSka Citalnica ni zaostalazadrugimtinizbralaje posebno deputacijo, ki je Slanjenemu (Jastnerau uduf dr. Janezu Blaiweisu, o priliki njogocga sedemdeaetlctnega roJ3tne«ja did v Ljnbljano cestitat. Dne 14. decembra 1873 bi! je obfini zbor, pri kterem je bd Lazar za predsednika izvoljen, Pirjevec za denartiicarja, tajnistvo pa je prevzel Vodopivec. Konec decembra bila je seja, v kterej se je predla-galo, pogoditi se Se na dalje s hiSnim gospodarjem gled6 stanovanja, kar se jc tudi z vegino glasov skle-nilo. Citalnica je priredila v tem letu veseiieo na korist pogorelcev v Koritnici na BolSkem je in poslala 100 gt. onesregettcem. Pri obSnem zborn 12. decembra 1870 bil je Tonkli voljen za predsednika, Pirjevec za denarnica-rja in za tajnika je bil izbran Furlarti. Napravilo se j« med letom nekoliko veselic in zabav. Dn6 22. aprila 1880 skiical se je zopet obem zbor, v kterem se je posvetovab o premembi dniStvenih praviK Du6 3. ju-oija bil je v dvoiani Concordie koncert, pri kterem je sodeloval g. Grbic se svojo soprogo. Ta dva, kakor tudi 5italui6ni pevci pod vodstvom g. Hribarja so jako dobro izvrSili svojo nalogo. | Za naslednje ieto bil je 23. oktobra 1880 izvo- • ljen za predsednika Jeglid, za denarnicarja Klemencic in izmed drng?h odbornikov je bil Ant. Ferfilja izvoljen za tajnika, po njegovi odpovedi pa je prevzel tajniStvo Pirjevec. Citalnica je imela v tem druStve-nem le.tn Stiri plese pred pustom in pozneje jedtto besedo na korist Hrvatov v Zagrcbn, ki so bili vsletl potresa poSkodjvani. Nabralo se je pri tej veselici in po progtovoljnih doneskib, v." letaSqjeaj letu prinedila je Ci* vrste in suroveii, so napadli strafcnike. §e le ko je prisma pomoS od policije, posre&lo se je, ne-poredneze ukrotiti. Med tern so bili zaigali ti nevreduezi postelje ter so s silo branili, da bi se ogenj ne pogasil. 35 upornikov so odpeljali v zapor. Grof Coromni je vendar sestavil nov klub pod imenom sliberalni osrednji klub" ter se je ; predstavil kot kl'riba (ali sknpine) predsednik dr. | Sraolki in drugiw obstojeeun klubom. 0 pro-gramu te skupine smo Le govorili, a kasneje so fiasniki prvi program kot neistinit preklicali in druge objavili. Kateri je pravi, ni znano. Sicer pa boino videli, kaj bode iz te moke. Pri §. 24. obrtnijske postave so glasovali vsi 6ieni te skupine proti vladinerau naertu. Javni shodi Jjudij iz delavskili, obrtnijskih in sploh meS&uiskik krogov, so bili na Dunaji tudi prej v navadi, pa ne fako pogosto ko zdaj in ne s tako namero ko dandana§nji, Delavci in obrtniki se zbirajo pogosto v obilnera Stevilu in udrihajo v govorili in resolucijah po zjedinjeni levici drzavnega ssbora, da je strah. Levici odi- ' tajo prav naravnost, da je skrbela le za se in ne za njene voiilee. Levicarji so vsled tega po-trti in stojijo na trnji, ker radi bi vladi naga-jali in radi bi se volilcem tie zaraerili, pa vi-dijos da to ne gre vkup, Srbska skupseina se je slovesno odprla s prestolnim govorom. Kralj se je zahvalil najprej ljudstvu za njega udanost ter je rekel, da je dvojno zahvalo dolzan Bogu, kateri je povodom njegove reSitve iz srortne nevarnosti ob enem dal ljudstvu priliko, izkazati svojo udanost, S temi dokazi udauosti se je utrdiio trdno zau-panje v srecno bodofinost srbskega kraljestva. Razmere kraljestva z rsomi vclcvlastmi da so zelo povoljne; poscbno je poudarjal kralj slo-vcsni sprejem od strani bulgarskega kueza in naroda, kateri ga je mocno razvcselil. Nadalje, da so tudi gospodarske razmere mlade kralje-vine ugodne, in da vlada predlozi skup§6ini na-6rte postav o carinskem tarifu, o narodnej banki iu o borzi. — Na to je volila skupscina prcd-scdnika Kujundzic-a in podpredsednika GUsi€-a. Casniki znajo sedaj mnogo porocati o pre-tefiej vojski raed Ilusijo, Ncmcijo, Avstrijo in Francijo. Sedaj o Bozienem casu se nam ne zdi verjetno, da bi vojska nastala. Vsakako so pa ta in enaka znamenja iskre, katere nevarnost stra§nega pozara naznanjajo. PI. Giers, ruski minister zunanjih zadev, kateri je §e vedno v Italiji, pride po novejsih poroeilih 15. jauuarija na-Dunaj. Iz drugih zunanjih dezel ncmamo ta teden vaznih in zanimljivik porotil. Domade stvari. Kj. Vel. presvetii cesar je podaril za cer-kev sv. Antona v Vrbn nad Kaualom iz lastuega premoSeoja 100 gld. Letos dohajajo ccsarski darovi goriSkim Sloveuerm Se bolj pogosto ko druga !eta. Mogofie, da hofie Nj. Vetitanstvo a tern pokazati, da rau je bii presrCen sprejem, ki so mil ga bili napra-vlti prebivaki goriSke pokoe^ene groflje ob letoSujem potovanji, po voiji ia dopadljiv. Goricani niso raogli dtugate; pokazali so se, kakorsm so: poloi Ijubezni in udanosti do presvetlega cesarja. Cesarica Marija Ana, vdova po ranjkem ce-sarji Ferdiuandu I., ki je umrl 29. junija 1875., je darovala za deklice sirote v Gorici 100 gold. Leta 1848. 2. decembra se je bil ranjki cesar vladarstvu odpovedal itr je bil izroetl krotto sedaojeniu ccsarju Nj. Vel.' Francu JoMu I. Od tistcga casa sta zlvela cesar in cesarica veduo v Pragi in sta delila dobroto na vse straai. 0dkar je cesar umrl, se pa cesarica spomtnja ubostva na svetu in podeli vsako leto veliko miioSciae tistioi, ki jo prosijo, in teh je veliko §te-vilo. Njena radcdarnost je znaua povsod; Bog jej po-trni, kar stori za trp^i Clove§ki rod. Srecua Avstrija, k: ima tako vladajoco hi§o. Pe6 na pokopaliSdi. Razprave o gori§kem pokopaliS5it ki so se vr§ile to jesea v nmogih gori§-kib in trzaskih llstih, niso bde brez uspeha. Niso sicer dosegle mestu pomoci po tisti poti, kakor so na-meravale, ali pripomogle so, da so nekateri Goricani prisli na izvirno inisel, naj se voda pre^enn z ognjem. |er se nekateri mcSWvode bojijo, podpisujejo prog-1 njo do magistrata ali do oMinskega sveta, naj jim sezida na nuvem pokopali§Li peC, v kateri se bodo greli, dokler no ztforijo. Toliko so pa wudar pievidni, da se nofiejo dati zive p«*fi, ainpak ^e le po smrti, ko jira zgine vid in sluh. Ce je eukrat p c na pokopa-li§fii, jo lahko kurijo, kadar bo de^evah. da voda s pokopaliS&i bolj liitro slilapi ali pa tudi da se niokra zemfja posu§i. — Letos bo kratek past; zato so 2a-celi, kakor se zdi, nekatori mesCani zgodaj burke uga-njati; ali praSanje o jiokopali§6i se ne re§i s po-Bmehoii). nh' Eco del Litorale", v Gorici izhajajocl ita-lijanski list, naznanja in ocenuje v svoji stevilki od 17. t. m. italijansko prestavo „Si)Cinih* sestavkov o goriSkem pokopaliSdi, ksitere htno bili prinesli to je-sen, in jih oraenjii prav pohvalno. Ta pohvala nas voseli, ker Hpoznavsutio iz nje, da nam tudi goriSki Italijani priznavaju dobro voljo, in da se zaniinamo za domace zadeve, Preblagorodni gospod Andrej Winkler, de^elni predsednik kraiijski, ki je bil pied 20 leti u.stanovnik gori§ke narodue citalnice ia do najaovejse dobe verui nje ud, izvolil se je pri letolnjera obfinem zboru slovenske citalnice due 18. t, m. zavoljo nje-govilt (»l><:e znanili zaslug za goriSke Sloveuce eno-glasno in z veliko navduSenosijo za castnega uda. | Utonila je preteklo nedeljo v Kornn pod Ko-stanjevico priletna perica, ki je bila nesla perilo prat. Pri njenein delu jo je zadel mrtud, da je padla v vodo, ki ni globoka. Ker ni bilo aioveka zraven, ki bi jo bil izlekel iz vode, je revu poginila na zalosten na^iii: v nedeljo pri delu. Prvi raskaz radodarnih doneskov za na-pravo zastave „S!ovenskemu bralnemu in podpor-nctiiiu druStvu v Gorici", G. Fr, PovSg, 10 gld.; dr. Ant. GregortHc* 5 gld.; Anton Fon 2 gld,; Jo^ef Hvala 2 gld.; Tone JeruHS 3 gld.; Bla^ Bite^nik 1 gld.; KlotiiiCnr Anton 3 gld.; JakonCl6 Loop. 1 gld.; dr. JoM Tonkli 5 gld.; G. Hitter 5 gld.; Al. V. I gld.; Anton Gorjup 2 gld.; dr. Abram I «ld.; Nlko-aj dr. Tonkli 5 gld.; laid. Breznik 1 gld.; Ign. Ker-Sevani 1 gld.; Mat. Kravanja I gld.; J. Toplikar 1 gld.; A. K. 1 gld.; J. Doljak, dekan 1 gld.; Nei-mcnovan 1 gld.; Alojz Zord 1 gld.; J. Ccrnic 2 gld.; Vkup 50 gld. J. Vuga. Domada zabava slovcnskega bralnega in pod-pornega diuStva v Gorici se je preteklo nedeljo v drustvenih prostorih dostojno vrSila. Podprcdsednik dr. Grcgor^ic je govoril o poStnih hraniltucab. Sem-peterski pevci so se kakor navadno prav dobro ob-iicsli. Tombola je bila zanimiva in kratko6asna. DoSli so bili nekateri novi goriSki udi, katere so poSteoe zabave in lepo petje privabile, da so druStvn pristo-pili. Udeleilitev je bila ptc&ySna. — Prihodnjo nedeljo, 24. t. m., ob 2. uri popoludne bo imelo dru§tyo svoj redni letni obcai zbor s sporedom, ki je bil ze zadnjic objavljen. Priporo5a se drnStvenikom, da se udelc2ijo ob^nega zbora v obilnem §tevilu» ker drogace bi zbor ne mogel sklepati in bi se moral vno-vic sklicati. Iz Mirna se nam poroca ialostna novica, da 6. g. vikar Andrej PcSenkojepreteklo nedeljo 17. t. m., ob 9. uri zve<5er mirno v Gospodu zaspal. V torek prej je bil §e pri g. vikarji v Sovodnjab, 8 katerim sta ntke raCunc izdelavala. Proti veceru se od pravi rekoc, da drugi dan pojde v Gorico in da v Cetrtek bota raeunc nadaljevala. Sovodenjski g, vikar mu je izro6ii svoje davkarske bukvice, da bi placal zanj v Gorici ekvivaleot. Drugi dan dobi g. Mercina bukvice iu denar pb iiekcin otroku nazaj, ki mu ni znal povedati, zakaj je sosednji gospod tako naredil. Po kratkem popraSevanji pri ljudeli, ki so prihajali iz Gabrij, je avedel, da g. Peeeoko je bil §el previdet nefto zeoo v Vrh in da se je na dolgi in slabi poti v zivotu pregrel. Poklical je dr. Perco-ta iz Gorice, ki ni na§el nevarnosti. V nedeljo popoludne sta prisma spet dva zdravnika, Perco in Al. R<»jic, pa nista mogla ve6 pomagati, ker vsled bolccmc in pregretja v iivotu so se bila bolniku ireva zamotala, vsled Cesar je umrl v 33. letu starosti. V nedeljo ga je bil priSel namestovat z mafio kapucin o. Angelik; ma§a je bila v Vthu; predno je 8el kapucin maievat, ga je spovedal in ubhajal, in bolnik je dobro govoril, samo da je stokal. Ko se je vrnil o. Angelik popoludne od ma§e, je bil bolnik v nezaveati. Proti veceru je priSel spet k sebi; ali kmalu potem je umrl. Pogreb je bil v torek, 19. dec, ob 10. uri zajutra, katerega se je udelezllo mnogo duhnvnov, obilno Ijud-stva iu oee ranjkcga gospoda, ki je kwpak mo2. Na-zo6a sta bila tudi dva b'rata, sestra, ki je bda^pred meseci sama v smrtni nevarnosti, ma6oha in druga sorodovina. Grkveno opravilo je imel prec. g. FilipiC, dekan devinski. — Kanjki gospod je bil blaga duSa, mirnega zoadaja, natanCen v svojih opravihh, skro-men v svojem obnaSanji, priljuden proti vsem. Z njim je bilo lahko- izhajati; 2ato je bil priljubljen, koder je slu2boval; ljudstvo ga je rado imelo m njegovi duaovski tovarSi so ga spoStovali. Naj mu dk Bog pl^ilo za dobro, kar je storil na svetu, in naj mu da uzivat mir v nebesih, ki ga pogresamo tukaj na zemlji. Miha Kacafura (C.izafura), dolgoletni tolmin-ski zupan, trgovec in velepusestnik, je umrl 14. decembra t. I. v 80. letu svoje starosti, previden s sv. sakranii nti za umirajofie in je bil pokopan v soboto 16. decembra popoludne. Tolmiu je zgubil v njem nioia, ki je skoz mnogo let vodd in obracal javno___ iivljenje tolminskega trga inn piejSnjib casiR silno obdirfiH tolininske zupauije ter v nekaterib zadevah celoga tolminskega okraja. Bil p zveden, podvzeten in uzcrajt'ii nio^, ki je s svojim umotn in s svojo prid-nostjo si pridobival, kar drugi vsled nerazumnosti ali nemarnosti niso znali ali niso hoteli obdiiati. — Kot sin ubogdi roditeljev ufiil in uauCil se je Cevljarako rokodelstvo, v 6egar popolnenje je sel po nekdanji navadi po sv.-tn, da bi videl in skusal, kako dulajo drugod Ijudju njegove vrste. % delavnostjo in z varc-nostjo si je bil toliko pridobil, da je zacel v doma-Lem kraji cevljarijo na svojo roko. Ali kmalu je Cev-Ijai'stvo jtopustil in se je poprijel Stacune za obleko, pozneje tudi za jestvila in scasoma za vse. Zafiol je diva kupovati in goniti in tako je postal imovit mo2, kateremu ni manjkalo blaga in preroozenja ni za so ni za svoje. Zniil si je pridobiti zaupanje trzanov, kl so ga 20 let zaporcdoma volili za svojega ^upana. Kot zupan je delal zares iz Ijubezni do tvga in ni isksl osebnih koriatij; delal je pa ueumomo in z vso svojo moCjo, Njemu se ima Tolmiu v prvi vrati zu-hvaliti, da so ostali cesarski uradi v Tolmiim in da niso prisli k sv. Luciji, ki je uaravno sredilto tol-minsktiga okraja. Na ojegovo prizadevanje se je na-pravil kamnit most cez SoCo, so se napravili brani ob Soci pod Dolji. so se izpeljale razne ceste, posebno tista iz Tolmina Lez Lubinj nod Melee. Ni se 6uditi da je dobil od cesarja zlati kitf.ee za zasluge % krone, ker imel je v restrict za tig in okolico prav veliko zastug in nikdo mu ni mogel oCitati da bi bil koga kedaj osleparil. Pogreb jo pokazal, kako udanl to mu bili Tolminci, ker pogreba so se udelelili uradi, ob-cinski zostop, Solska mlade2, prljutelji raajkega in vse nolno obeinstva. Cerkvi je bil v svojem zlvljenjl nasproteii in v tern ne vMwix pobvale; pri koncu iivljenja se je pa s cerkvijo spravil, kakor pravi nut-vaSki list, in v torn je vrcden posneme. Med Tolminci bo imel hvalezmi spomin, ki si ga je postavil s svojim i deli. - Modra sodba. Tepegkar prito2H se je prod sodnikom, da so ga ncki pouofinjaki hudo natopli, ter se je u2e veselil, kako bodo oni tnalopridnezl v kajhi tifiali. Toda tepe2kar obra8a, sodnik pa obrne ; toiJitelj in zatolenci bili so enakoma v zapor dejani. Prav jel Ljudje to sliSavSi ploskali so z rokami ter rekli: Prav mu stoji. Eozorog. V Gabrijab na Vipavskeni so ustre-lili lovci zadnje dni, kakor se pripoveduje med gori-Skimilovci, kozoroga (Steinbock), katerega so prodali v Trstu za 40 gl. Ta zlval se nahaja navadno le na visokih piemonteskih planinah in v Galiciji; zato se vsi Cudijo. kako je sempriSla. Iz gorifike okoUce smo dobili sestavek obr-nen proti dopisu z GoriSkega v stevilki 69. ttia§ke flEdinostiB, ki je natolceval duhovnike, da iz mr2nje do pastirovanja iSfiejo drugib sluleb ali da se silijo postati doktorji sv. pisma. Nam Be dozdeva, da ni potrebno, da bi se oni dopisnik posebej zavracal, ker znano mora biti tudi dopisniku, da dubovni si navadno sJuXeb ne izbirajo, ampak da se jim pbdelujejo. Ce se pa kdo hoce uLiti in delati skusnje za doktorski diplom, mu menda nikdo ne more braniti, samo da izpoltiuje dollnoati, katere ima na svojem mestu ali v svoji slu2bi. Na Dunaj se pa, kolikor je nam znano, le taki duhovniki poSiljajo, ki imajo zaupanje svojega vladike. Preiskovaaje sre in obistij bi dopisnik lahko Boga prepustil. ^ Iz Tolmina se nam poroca: Na§e Brokodelsko podporuo druStvo" priredi v nedeljo 24. t. m. ob 7. uri zv«ger tombolo v bralni sobi. Povabijeni so dru§t-veuiki in nedruStveniki k tej zabavi. — V nedeljo 10. t m. ponofii je pri nas hudo treskalo. TreSciio je tudi v zvouik fame cerkve, kateremu je strela zid nekoliko obrusila; druge §kode ni poznati. Sedaj ima-mo pa najlepse zimsko vreme. Iz Bempasa siiio dobili to le poroSilo: Kolo Casa se neprestano vrti ter prinaSa nekaterim sreCo, drugim pa gorje. Nam prinese v kratkem volitve v obCinski zastop, ki se bodo vrSile raeseca januarja ah februarja. 12. novembra so pretekla tri leta, odkar je bilo sedanje stareSinstvo voljeno; a pravno veljavo je dobilo se le meseca aprila potem. Nekateri obfimarji so zahtevali, naj bi se bilo 2e 3. dec. 11, razglasilo, da so volilni imeaiki razpolbieni v pregled, dasi vejo, da volitve ne razpisuje iopanstvd indaje veliko dela pri sestavi imenika. Za prihodnje obfiiaske volitve se nekateri veliko zanimajo in popraSujejo o tem zdaj tu, zdaj tam. Petero obfiinarjev je poslalo 2e 26. nov. t 1. Supanstvu pismeno ^tirjatev11 gled6 bh2ojih ob-Cinskib volitev. Gibahje je, kakor se iz tega spozna, veliko j bomo videii, ali ^r|de dpber W ftfe'TOBe, Na c kr. pripravniSci v Eoprn je ime-novan za sialaega katihota C\ g. Franc Pandur, dohovsik tizaSke Skoiije, rodom Slovenec. Naj bi se gospodu katehetu posr^Uo, da bi svojim uienceni krSanska nacela globoko v srca xasadil. To je y to- i item zavodu tuliko boJj potrebuu, ker sedaaji gojenci imaio postati odgojitelji uaroda. Odgoja brcz verskega prepriiania in brez verakega dna pa nc prisese sreee nikjer uTuikoli. Uuamo. da dezelno Solsko nadzorstvo in ondaSi.je uftuljstvo j;ojde g. kahheta v tem ozirn na roko, kfr lc na trdui uruvui podlagi moiejo inladi u&telji napicdovati tudi y potirlmih vodah in razvija-nji lastnih duSuih in telesuih mofiij. Kamestna reserva. MfodenCi, ki so se do zdaj jemali k namet>tni reservi, so ostajali doiua in niso bill kltami v vojake raxnn za casa vojake, ko st» je stiwiln drugita vtriakuv v faoji znianjSalo. Za na-pn'j IhhIo kiicani tudi haniettni i«wrviati k vajaro v orozji, pa «amo za dva moseca; potem se odpustiji domov in jih ne bodo klicali vefi v sluzbo, ako ne bo vojske, Ob voj»k;.em casu pridejo taki reservist! zad-nji ua vrsto. Iatrska ieleznica. 0. k. vodstvo drzavnih ie-Irsnic na Dunaji naznnnja, da oil 1. jauuarja 1883. nnprej 8r lazlegnrjo t a r i f e, ki vcljajo na zapadnih di&ivnih 2>leznicah za spina no osebno voinjo, tudi na c. k. istrijanske drzavne Zelcznice, tako da »e na oodasujih progah vozuina jako zniza. Po novi larifi se bo placVvalo «. pr. iz Paiina v Pulj (Pola) v I. tasiedu 2 gold. 10 kr. (do zdaj 2 gld. 52 kr.), v II. i aw. 1 gld. 60 kr. (zdaj 1 gold. 89 kr.), v 111. razr. 1 gld. 10 kr. (zdaj 1 gld. 26 kr,). Za vaSnejse dele poti se bodo izdajali tudi vozni listi za naprej in naznj, kuterih cena bo za 250[o ni2i, ko za na-vailno vo2njo. „Arehiir fftr Heimatkonde." Te dni so izSle tii pole, 11.-13.. prwga zvezka tega za domaco zgo-dofino prevalnega deli,' kat<*emu je urednik g. Fr. S c h w itt i. Prilotene so ma tudi 4 pole listin, „Ur-kwidcn.* ki prinaiajo po izviruikih prepisana pisma iz davnih easov o naSih ksajib in o tern, kar se je pri mis godilo. Za dopolnite? prvega zvezka pride na svi tlo §e 5 tiskanih pol; listine dubijo Se 1 polo. Za ^klep se doda skrbno iziUlait imenik tvariae, mest, oseb, krajev, redij. Prihcdnje leto sp bodo tiskale r3z« prate in listine po zaporednih Stevilkah na istih po-lah; snopici bodo §teli po 6 pol in se bodo poSiljali prod pofitnemo povzetjo. Dolocenih dnij za izbajacje ne bodo imeli, ampak se bodo izdajali po priliki. — ^eleti je, da bi se Slotenci v mnogem Stevilu naro-dili na to izvrstno podjetje, pa tndi da bi hoteli u-rednika podpirati s tem, da mu gredo na roko pri preiskovanji starih listin in z zgodovinskimi razpra-vaoii, ker mnogo zgodovinskega blaga le^i se zako-panega po na§« domoviui in tuba je, da pri odkri-vanji znanafvenih zakladov vsakdo sodeluje, ki zna ceniti vreduost uatanfne in obslrne doraafie zgodovine in ki je spreten za tako delo. Torej rojalri ufenjaki: kapite pa beiirr, piSite pa objavite. rEdinosti*, ki hoee meni adokaze dati za vsako svqjo trditev*, — jaz pozifljem vsakega slovenskega narodnjaka in poStenjaka k s^bi, da mu na zeljo pokazvm pisoia in swdoStvo IjuWj. izjav. Isto pokazem tudi uredniStvu BEtlinostiB, temu pa samo tedaj, ako mi da potrebno in veljairno poro-§tvo, da swdo§tYtt ne bo v « o b e n e m ozirn, ne dirc'ano, m» indirektno §kod>?alo. Na podlagi tega poztva ne preklicem jaz nasproti BEdinostiB in njeniia poslani^arj»m nifri ene &voje trditve. S tern pa je za me in, kakor nnwm, za poSteni siret zadeva reSena. V Gorki, 15. dee. 1882.**) France Podgornik. **) To „pos!»now eno bill zadnjiS o«llo2ili. TTr. Javna zalivala. PresrSno se podpisani zahvaljnjemo za premilo soCutje v bolezn! in obilno udelezltev pri lepem po-grebo predrazega, nepozabljivega, prerano umrlega nam sina, oziroma brata ANDEEJA PEdENKO-TA, vikarja ? Gabrijah. Posebno se iskreno zabvaljujemo destiti dnhov-SSini* gospodn 2npanu in stara^instvu, kakor tudi bla-gorodnemu in preblagemu gospodn baronu Bianchi-ju za izgkdno okinSanje sobe umrlega in za podarjene prekrasne vence, kateri so na ta nadin olajsali na§o kndo bolest ZalujoCa dru^ina. V Gorici, 19. decembra 1882. Poslanica.*) Na wodpravoB „Edinosti* od 9. dec. t. 1. to-le. Moja trditev ni nikdar infamiio obrekovanje, ker leh-ko dokazera, kar sj;m trdil. „Edinost* ve to sama prav dobro; kajti ona ni nnbala pri svojib dobrih prijateljih v Ljubljani zasledovati in poizvedovati. kdo oi bil v BSoCitt priobgeoe izjave podpisal, samo da bi se mogla potem javno ma§fievati. Zatd bi jaz s jtvojo vestjo ne mogel izpostavljati v javuost katere si bodi osebe, ki je v dotiki z onimi ljubljasskimi izjavami. Vabim pa jaz iz oavedeniti vzrokov in p o z g 1 e d u Bergerjevo medicinsko 91IL0 IZ SMOLE (THEERSEIFE). Priporofieno po medic, strokovnjakib, rabi se sko-ro ? vscb evropskih driavah s sijaJHim Yspehom proti vsakovrstni neiistosti na polti, sosebno proti kronifiniin in luskiiiastim lisajem, hra-stain, nalezljivim brastamT proti rude^emn nosn. oze-bljiini, poteuju nog, prhljajn na glavi in bradi. — Bergerjev© mil© iz smole ima 40% smole iz lesa, n se bistYeno razloduje o«l rseh drtigth smol, ki se prodiijajo. - Da se prekanjanju izogneS, zabtevaj doloiuo Bergerjcvo milo iz smole in gh'j na znani zavitek. V dolgib in hitdih poitnili bole/uili rabi sez vspthom na mestn miia iz smole Bergerjevo med smoliiato-zveplenomilo;kdorbi hotel imeti rajSi to, naj zahtevo edino Bergerjevo smolnato zvepleuo miJo, ker zunanja ponarcjauja so brezvspeSni izdelki. —- Eot neosti'O milo iz smole za odstranjenje ne-eiitostij na polti, zoper hrasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmet^ko milo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi: ki ima 35% gHcerine in je fino perfumano. Cam n tad ^e mti 3§ if-1 Mm wl- Glavni razposiljavee: lekarnar G. Hell v Opavu. Glavua zaloga za Gorieo pri gg. lekarnatj. F. Cristofoletti (Zauetti) in A. Franzoni. Splosne va^nosti je naRlednjj« poroCilo, ki se nihaj;* v innogih evropskih ia-, anikib. Ned-ivno bo spoznali uccni raozje, da m nahajajo v ; izmeSkili na praih bolnih. Ijudij tako imenoTane bakterije in ' sicer tako majhne, kakor§nih do zdaj svet ni §e poznal. To je zbudilo obce cudonje, ker nmogi so rekli, da se je naSHa : s tem gotova podloga, na kateri ho more straSnu, daleS raz-'¦ Sirjena bole^en: saSica, ki zahteva vaako leto na sto tisofi 4r> : tev, v njeuem bistvu spoznati in najbrie tudi vspeSno pre-- ganjuti. Do zdaj ae res ni §e posrecilo te bakterije pokoniati, fker so se vstavljale reliki vroCini in rorazu in celo za mocui ¦ atrup cijankali ae niso veiiko zmeniie; vendar mi mora pnsre-I Liti vedi, ki nikoli ne miruje, ampak redno napreduje, ki je | }.c eudovite vspehe dosegla, da dobi sredstvo zoper tega hu-j degm sosrazn ka na^ega rodu. Mod tem je pa velike vaznoati ; da se ta hudi, nevidljivi sovraznik, kolikor je mogode, dale5 ¦ od nas 'irzi, ker se ne v<5 §e, ali se te bakterije izeimijo r '. bolnora truplu ali pa da pridejo od zunej noter. Tako je n, ; pr. silno dobro, da He nahod ali prohlajenje, ki se v gednnjera ; letnom canu prav lahko naleze, hiiro odpravi in da se, kakor i se ialibeg pogosto godi, z zanemarenjem ne daje povod ve-( eini boleznim v grlu, v prsih ali v pljueih, ker vnete *lezne ; koziue v dihalniku dajejo zgorej omenjenim tsiljencem naj- bolje stttiiovanjo. — Dasi je znanstveno dokazano, da izvira nahod di-hal iz vnet;a Hlinskih kozic in da se more prav tako hitro odpraviti, kakor se to vnetje po primerni mrzlic: in h protiv-iietijakini Hred»tvom odstrani, in dasi »o se v iivljenji v ?ee tisoc siucujih ti znanatveni podatki sijajno obnesli po krogli-cah na podlogi teh podatkov po lekarji W. Vostm proti na-bodu izdelanih, se nahajajo vendar §e posamezni dvomljivci, ki ne morejo umeti, da se more z nekojimi knjglicami, k&tere neposredno v zelodec spravimo, tako hitro odpraviti kaSolj, zagrljenost, nahod oziroma prohlajenje, Za te naj omenimo v doaego boljcga porazumijenja, da vnetje slinskih kozie prihaja od velike mno2ine izhajajoCih belih krvnth telosc, da ae to izhajanje v veliki mnozirii potolazi z vzitimi kinaalkaloidi in da se s tem tudi vnetje z njegovimi nasledki (nahod, prehla* jenje itd.) odstrani. Prave W. Vossove krogliee proti nahodu so dobivajo v Gorici pri C r i n t o ( o 1 e 11i-j u in pri Ponton-11 v Skatlicah po 70 kr._______________________ *) UredniStvo ne sprejema za sestavke pod tem naslo-vom druge odgovornosti, ko tisto, ki jo zahteva postava. L Vedno gotova obleka na izbiro. Za JL»ENSK1 IV K11ISKI IJAS. Za gospode, de5ke in otroke zgornja suknja od 9—25 gold., cela zimska obleka od 12—35 gold., zimska snknja od 12—40 gold., zimske hlaCe od 3.25—14 gold., cela obleka za deCke od 6—14 gold, eela obleka za otroke od 2—10 gold., zaprti pla§c Sacco od 5,50 -16 gold., ogrinjalo za * nisi od8.5»—16 gold., suknja za Stacuno od 5.50—14 gold., plaSc za stacuno od 10.50—20 gold., ne; re-mofiijiv dezevni plaSe od 12—11 gold., za de8ke od 2—3 gold., gontase od 1.20—3 gold. Za gospe. pla§6 za Aei od 6—12 gold., zaprti pla&S Saceo od 5—12 gold., zimska ogriujalka od 8—30 gold^ — zimska jopa dolman od 13—40 gold., nepremocljiv plaifi za dekline od 3—10 gold. Ignaeij Steiner v (iorici nasproti nadskofijski pala5i Pri njem je tudi velika zaloga vsakovrstne domnfie in tuje robe. Za lepo in * iso izvriitev narofiil daje porostvo. Qprava za gospe Bazolas. Dne 8. janaarija 1883. popoludne ob 1 uri bode pri obemskem uradu v Tomaju javna drai-ba; na katerej se odda predelovanje jednega kosa skladovne ceste v Tomaji. Klicna cena zna§a sknpaj 722 gld. 43 kr. Podvzetnik poloft 10% varscine. Natancneje pogoje in nacrt pregleda lahko vsakedo pri omenjenem obcinskem uradn v Tomaji, CESTNI ODBOR V SE^ANI, dne 10. decembra 1882. N a c e I n i k. Val i nario. Preverjeni, da nam je ilustrovan fialjiv lisi; živa potreba in oziraje m na razne, po odličnih rodoljubih ponavljane Želje, začeli bodemo počen&i od novega leta 1883, izdajati Ztt> bavno-zbadljiv iu Šaljiv list „Š K R A T", ki bode izhajal m sedaj dvakrat na mesec in prinašal raznn lepih, v Pragi izdelanih slik in kratkih fi »Ijivih povestij rae-novrstno zabavno gradivo, razpravljajoč vsakdanja politična in socijalna vprašanja v kolikor možno mikavnoj obliki, ozirajoč se pri tem ne samo na Ljubljano, ampak na vse slovensko pokrajine. Za to podjetju zagotovilo nam je sicer uže nokaj v Ljubljani bivajočih rodoljubov svojo dušovno pripomož, a da bode list dovolj mnogovrsten, obračamo so zaupno do vseh rodoljubov, katerim je pri na§ih sedanjih razmerah ostalo še kaj humora in dovtipa, da blagovoljno pomnoži kolo naših sodelavcev. Ker ima pa vsako podjetje tudi svojo gmotno stran prosimo rodoljube, da nas z obilno naračbo podpirajo v našem, zlasti v začetku težavnem početji. Cena listu bode: Za vse leto ... i 3 gld. — kr. ,, pol leta ....!„ 50 „ „ četrt leta. . . — „ 80 „ Inserati vzprijemajo se za primerno ceno in naj se, kakor novci, ppliljajo upravniStvu, Uredništvo in upravništvo šaljivega lista »ŠKRAT", | v Ljubljani, v „Narodnej Tiskarni*'. Za bozicna darila priporocam te le rcdi, vse pravo pozlaeene s e. kp. eekinskim zlatont t Ott pravega zlata se ne razlofiijo. TJrne verizice za gospode po . . . , 3 gld. 50 kx« Urne verizice za Same po.....5 — Garnitura gumb (kaofov) za gospode po 1 .. 80 ,, Garnitora gumb za d&me po ..... 2 ,20 Gamittira: (brosa in uhani po) . . . 3 50 BraceletA za d4me po.......3 Jf —. "f Prstani iz pravega 6 karataega s sumatrnimi dijamanti, ki se ne dajo razluCiti od pravih dijaman-. tov, vsak po 5 gld., 6 gld., 7 gld., 8 gld, 9 gld., 10 gld. a. v. (Pri naio&Iu prstauov naj se za sirokost prsta mera prilozi v zrezku papirja.) Vse se razpoSilja po poSttiem povzetji. Ce se pa denar naprej poSlje po po§tui nakaznici, se blago poSlje brezplafino. oW" Poroitva Je 5 let! "Ml G. W. SCHAOK. Prva razpoSiljalnica: Prag-Weinberge (na Ce§kcm, llohmen.) jradno pooblagcen tukajSnji zem-ljemerec i§de praktikanta za rabo tehnicnili in zavarovalnih opra* vilili. Zahteva se, da je doyrSil •podnjo realko, in zmoznost v sloveiiSeini. Dolodi se mu ob enem denarna podpora. Prosilci naj se oglase pri urednistvu -So6ea. Izdajatelj in od^ovornl nre4o!fc; A, F^BIMNI. — Tiska: .Hilarijanska mm&* v Gorici, Priloga k 51. štev. „Soče." lepo dvorano za p»n-abo cltalnice, kateri ne bo tirba za abesede" pro»t«rov si i/posojevati, kakor lausko leto. Porocllo o dimarnem stanji .se je vzelo na zna-nje in racuni so s.* potrdili, ne da bi se bib pregle-dovalci izbrali. S|>.»minjal *<• je tajnik umrlih udov gg. IJibanCiCa in Kleinen&ca, kateri zadnji je bil do svoje smrti denarnilar cltalnieni. — Na to se je volil I nov odbor. Predsednik in d<'iinrnicar gg. JcgliS in 1 Pirjevec sta bila izbrana per acclamationem. Dalje so blli izvoljeni gg. profesorji Cebular, dr. Kos, San-tel, Berbufi, pi. Kleinmayr, uCiteij Bajt, E, Klavzar; ! namcstnika sta voljena Iv. Mercina in dr. Nikolaj I Tonkli. — Odbor je v svoji scji 20. t. m. izbra! za predsednika prof. Cebulaija, zatajnikain knjtfui&u-ja dr. Kosa, za gospodurnika prof. Klcinmayra. V vese-liCni odnek so odbraui gg- Bajt, Klavzar, Kleinmayr, Santel (predsednik). —- Citalnica Steje 92 domafiih in 22 zuuaujih udov; eastne ude Steje 4; zadnji jo gospod A. Winkler, ki je bil pri tem zboru jzvoljen. Nekateri odborniki in drugi drustveniki so so pogovorili, da bocejo vpeljati vsako drugo soboto ta-ko imenovane flfour—Ak", dolocene dneve, ob katerih se bodo bhajuli. Prvi tak shod bo jutre, 23. dec, v gustiluici „pri Solneu" za mcsnicami, kjcr se go- | spodi pogovorijo o programu za take (diode (preda-vanja, kritiice, petje, zabava) in o sredstvib, po katerih bi drustveno gibanje ^orifiktli Slovenccv postalo bolj 2ivahuo. Zncetek je dober; upamo, da dober uspeh se v kratkem pokage; v zjedinjenji in zaupa-nji je moc. Y Goric'l, 20. dec. PraSal sem, ni dolgo tega, prijatelja, ki je uraduik pri c. kr. davkaiiji v Goriei, ko sem tain neko davSeino placeval, zakaj se placdtii nalogi in drugi pozivi razpoSiljajo od tega urada slo-venskim stiankam v slov. kraje v neinskcm jeziku tiskaui in 'i ncraSkirai besedumi dopolueni. Odgovoril mi je, da je doposlalo c. kr. fiiiancno vodstvo iz Tistu uradu strogi ukaz, da se imajo razpoliljati v sloven* ske kraje uemSkt, v Purlauijo pa italjanski placilni nalogi, opomiuski listi itd. — Ali ne ve finan&io vodstvo v Trstu, da zmjo v okolici goriSki edinoma Slo-venci, ter da ue mnejo — z redko izjemo — tiiti be-Bedice neniSke? Zikaj je izdalo taksen ukaz, ki sra-moti slovensko prebivalstvo iu gresi zoper dobo, v koji zmmo? Kaj namerava slavno fiuaucuo vodstvo s ta-kim potatjem? MihIi morda, da bode s tem spreobr-nilo Slovence v Germane V Zakaj se dopuSca, da se tako po nepotrebnem prezira iu 2ali dinastiji pretida-ni tod? Zakaj se ne privoli Slavnicu to, kar se La-hom daja brez proSnje? Ali ne ^placujejo 1 Slovene i enako Lahom iu drugim narodom vecjezicne drzave uze do vrhunca vzkipel.h davkov? Ali morda imajo Slovenci le dolznost davke placevati iu svoje siuove v vojsko posiljati, pravice pa da nimajo zahtevati, naj se j»m v maternem jeziku dopisuje?! Za res; edini Slovenec uiore tako in enako v nebo upijoce rav-nanje mirno preuaSati, noben drug bi tega ne storil. KakoSne so pa posledice ukaza fiuanCaega vodstva? Posledice so te, da slov. kniet, ki nemski Citati ne zna in nemScine ne ume, cesto krat sprejmc plaCilui ualog, ki je bil drugemu naminjen; da mora potera, talnica v oiueojcui dvoraui tri plese iu cive besedi. Vsakemu je zuauo, da glavna oseba vsakega dru§tva je predsednik, kajti od njega je vee ali manj dru§tven obstan^k in razvoj odvisen. Marljiv in spo-soben predsednik zamore si za kako druStv-.t pridobiti j muogo zaslug. Ako trdimo, da je goriika Citalnica nmogo koiistila sloveoski stvari na GoriSkem, mora-mo tudi reci, da se imamo zato zahvaliti vsaj neko-liko trudu in poz>fcovaluosti ditalnifinih predsednikov, ki so skozi 20 let Citalnico nadzorovali in za njen piospeh skrteli. Nalog.i Citalnicnega predsednika ui labka in gotovo tezja, kot pa delo tega ali unega go-Bpoda, ki sicer prav rad zabavlja in kritizuje delovauje druStvenega predsednika in odbornikov, da bi pa sam kaj storil druStvu na korist, zato nima fiasa, je za-drian, ali pa se §e celo smatra nesposobuim. Cital-niCni predsednski so bill nasiednji gospodje: Winkler za dru§tvena ieta 1863, 1864, 1865 in 1866, tedaj Stiri leta, Toman za 1867, dr. Jos. T 0 n k Ii za 1868, 18T0, 1871, 1872, 1873 in 1880, tedaj sku-paj sest let, KlodiC za 1869, Lazar za 1878 in 1879, in JegliC za 1874, 1775, 1876,1877, 1881, in 1882, tedaj skupaj §est let. Te Stevilke naj nado-mestujejo vsakorSno pohvalo. Vendar predsednik ni Se vse, njegova poraod so druStven odbor in druStveniki. Tudi 0 odboru in dtu-Stvenikih bi se dalo marsikaj pisati, kar pa za sedaj opustiti hocem. Samo to naj omenim, da ie danes Steje Citalnica nekoliko udov, ki so od prvega zafiet-ka njenega obstanka pa do daues bili zmiraj njeni zvesti druStvemki. ko si ga je dal — se ve da proti odSko.btini — pre-tolmafiit, podati se na pot v Gorico, zatnuditi domafie opravke, trositi v mesti novee in odkrivati «e v urad-niji, da se mu napacno vroCeui plafiilni nalog nazaj vzeme. — PraviCno bi t>rej bilo, da bi se ta nepri-lifinost preuredila ne s;m>o iz narodnega ampak tudi iz gospodarstvenega ozira; in to, prosim, naj se zgo-di prav Intro v potola^enje na^ega trpeCega kmeta. Lorak. Iz Podgore pri Goriei, dnei7.decembrai882. Zjutranji groin topiftev uaznanjal je nekaj nenavadne-ga v na§i obfiiid. Krasne zastave in okincani Oder na trgu (placu) so zbujevali radovednost v vsakem gledalcu. To^no ob 10, uri po sv. mafti pripeljal se je preblagorodni gospod baron, c. k. dvorni svetova-lee in koj ju veteran«ka godba zasvirala eesarsko him-no. Preblagorodni gospod baron, c. k, dvorni sveto« valec stopi na oder, za njfm gosp. Andrej Koci- I janfiifi, go^pod 2iipan, fiastiti gospod vikar in tlruga goHpoda. Holska mladlna je bila navzo^a v prn?,uji obleki, vodila jo je takojsnja ufijteljica gd. Urbaneie. Ljudstvo je radovedno priiiakovalo, kaj bo in glej I preblagorodni gospod baron, e. k. dvorni svetovnlec nagovori gospoda KocijanCira odlikovanca in mu pri-pne vpriCo vsega Ijudstva zlati kri^ee s krono za za-I singe. Na to se odlikovanec tako le zahvali: Visokorodni gospod baron, c. k. dvorni svetovalee! Z iskreno bvale^nostjo sprejoinam Sz VaSili rok odlikovanje, s katerim me je blagovolila milost pre* svetlega Ciisarja pofiastiti, Ali jaz no fitojem tega odli-kovanja samo v priznanje osebuih mojih zaslug, ampak vidini v njem pofieSeeno tudi naSo ob6inof v kateri Bern vec let 2upanil in atiiresliiil in katnra je pri vsaki prilo^nosti razodela svojo ncoinajono zvesto-bu do avstrijske drzavo in svojo popolno udanost in kskreno ljubezen do presvetlega naiega Oesarja in do Bttti'oslavno Njegove rodbino, Visokorodni gospod barou, v torn, ko so tudi Vam spoStljivo zahvaljujern za VaSa dobrohotna pri-poiocila, prosim Vas, da poklonito Njegovemu Veli-Canstvu presvellemu Cusarju najiskrenejSo mojo za-hvalo za fiastno odlikovanje in odkritosrfino zagotovi-lo neminljive udanosti. Na to je glasba zopet zaavi-rala eesarsko himno. y . NaS gospod nadufiiteljF. Svara je potem stopil na oder in je govoril takole: Spostovani obCinarjil Dragi sosedjel Hedka a velika Cast je zadela danes naso ob-fiino iu tudi menu kot pooblaScenca naSega gospoda ^upaua, da Vam govorim. Njcgovo VeliLaustvo presvetli Cesar blagovolilo je odlikovati moza, kateri je mnogo let delai in iu.-panil v nasi obCiui, ki je ud krajnega in c. k. okraj-nega §olskega sveta, predsednik okrajnega cestnega odbora in dezelni poslanec. To ui Cast samo za mo^a, katcrega prsa so kin-fana z zlatim kri^cem za zasluge s krono, arapak to je Cast za celo obfiino, katera je vselej bila, je in bo udana presvctlemu Gesarju in celi prejasni Habsbur-§ki rodbini. NaS gospod Andrej KocjanCiC namje sam za se porok, da bo vselej, kakor do zdaj, skrbel za blagor eerkve, Sole in obCine, da bo veduo navdu§eval mla-dino k hrabrosti in pogumnosti, dabovedno priprav-ljena z>tovati se in braniti na§ega presvetlega Cesarja in celo visoko KabsburSko rodbino, Zato mu v ime-nu cele obCiue Castitam k slovesnemu odlikovanju. | 6astitam mu, da si je pridobil priznanje na najviSem mestu. , i Radost moja in vs^h tukaj navzoCih je nepopis- ljiva; zato kli5em iz globoCine srea: Zivio naS pre-I svetli Cesar Franc Josip I., Zivio! Zivila prevzviSena rodbina HabsburSka! Zivila I (Proti c. k. dvorn. sve-tovalcu.) Prosim v imeuu cele obcine, da bi blagovolilo Va§e Visokoblagorodje vzeti na znanje radost in zahvaio te obcine. Navdu§eno klicem visokoblagorod-nemu gospodu c. k. dvornemu svetovalcu Francu ba-ronu Rechbachu: ^liviol Po konCanem govoru je zapela Solska mladina eesarsko himno, „Ne udajmo se" in „Hej Slavani". Petje je bilo v resnicl ginljivo, ki je prihajalo jz grl tako mladih Slovencev. Sploh se mora reCi, da narodno petje v Podgo-ri lepo napreduje. Hvala za to gre gospod naduclte-lju Fr. §vari, ki podufiuje otroke in odraSene v cr-kvenem in narodnem petji. Pri zornicah se zdi Clo-veku, da je vzdignjen nad zemljo v zraCae vi§ave, ko sli§i po cerkvi lepo petje ki prihaja iz pobozmh sre in gladkih grl domaCik otrok. Po konCani sveCauosti je spremilo ljudstvo gosp. odlikovauca z godbo na njegov dom. 2 njim je sla odliCna gospoda z visokoroduim gosp, c. k. dvorno.m svetovalcem, za katero je bil pripravljen obed. Pri obedu se je napiio visokorodu. gospodu baronu, c. k. I dvornemu svetovalcu in potem gosp. odlikovancu. Med tem Je ljudstvo pilo dobro kapljico kar iz kadi in veteranska glasba iz Pei vaCine svirala je v splo§no zadovoljnost tako, da se sine priporocati vsem Slovencem za enake prilike. Za vso to lepo pripravo in napravo se imamo zahvaliti naSemu blagemu gosp. zup.uiu, Klandidu. Treba je Se omeniti, da gori-§ka glasba je bila obljubila, da bo svirala pri ti sve-canosti_;.. a y petok ob 4. uri popoldue poslala je pi-smeno odpoved, za kar se ji si6no zauvaljujemo, ker tako smo dobili drugo glasbo, ki nas je popolnoraa zadovoljila. _____________ Iz Grgarja, 20. dec—Sanjal sem, draga „So-La", da je bda voda poplula celo grgarsko dolino, po kateri ..0 se Ijtidje v colnili vozili, in da ni bilo tudi ceate vec, zavoljo katere sta si Kinzov in cestui odbor goriSki v lasch. Ali ko sem se zbudil, sem nitre spozual, da grgarska cesta, zarad katere se Te-bj, draga „SoCau predali z dopisi tako iirijo, da bo treba kmalu tudi Tebe—Bog daj 1—razSiriti, se vije fie veduo na tistem meatu, kakor pred lotom dnij. Da se preozka grgarska cesta ni raziirila, ni kiivo gtgarsko crkveno oxkibuistvo, mam>6 0110 je lanuko leto podpiralo prosnjo, katero je bil vtej zadevi pied* lo^il cestui odbor gori&ki na pristoj no vifio oblust. Ugodeu izid te prosnjo je grgarsko crkveno oskrbni* stvo ustmeno nazuatiilo g. Ant. Kafolu v Gepovanu, udu cestnega odbora goriskega, in je prijelo od njega nlcilcci odgovor: nStvar nam je znana, padenarja ni zdaj v kasi itd." O.skrbnik crkveuega zeinljisfia je storil svojo dol^nost, potem je molcal ter ni uitl pismeno, niti ustmeno veC porocal cestnemu odboru, ker to se mu ni zdelo potrebno. Ue bi cestui odbor bil resne voljc, grgarsko cesto razSiriti, bi mu soda* , nje crkveno oskrbniStvo, katero je vedno pripravljono : ii'ljam cestnega odboru po svoji mocl ustrcCi, tudi j zdaj odstopilo pogojno potrebni del sveta. Kar se do zdaj ui zgodilo, se laliUo zg'.nli v kratkem in se mo* ra zgoditi, da so zadosti potrebam naiih krajev. S temi vrsticami nisem hotel nikogar ^vliti, ka-rati ali pikati, ampak hotel sem le povedati resnico, ki j» Bogu in ijudem ljubu. Zelim in upaiu, da se kmalu naredi konec grgarski cestni pravdi s tem, da se brez odloga zacuo cesta siriti. Andrej Leban, vikar. Izza SVete Gore, dne 17. dec. — Gospod Jo-Bip Fagauel, cestni odbornik, znklical mi je v svojem dopisu v St. 50 „SoLe*: „na svidanje ltt Zal mi je zarad spoStovanega gospoda; a na poziv niinam uzro-ka skriti se, kakor Adam v grmovje. Od moje strani lepa hvala Vam, gospod odbornik, za potrdilo, da cestni odbor je 7. nov. 1881. 8klcnil, naj se cesta pri Gigarji raz§iri, in da je ob enem nzaizpeljavo tega sklepa poobla-stil Vas iu g. Kafola." Pisali ste omenjeni do-pis v opravifienje odbora, in vendor sanii spozna-vate. da le Vi, g. odbornik, ste krivi, da se ona cesta Se ni razsirila. Cestni odbor je svojo dol2-nost izpolnil, ko je storil navedeni sklep in ko je za izpeljavo pooblastil Vas in g. Kafola. Zadnji je 8 po-sestniki dotiCnega sveta in s cast, crkvenim obskrb-niStvom vse, kar je bilo potrebno, ustmeno dogovori! in uredil, potem pa Vas nagovarjal, naj bi se delo zacelo; a Vi delo se veduo odkladate. Vi edini ste toraj zoper to delo, katero izvrSiti imate nalog. Zakaj odkladate to prepotrebno delo? -— »Toje ma-lenkost". G. cestni odbornik 1 prav govorite. Ako se primeri vsota, ki je do voljena za grgarsko Cesto z onimi 1454 gld., katere ste dovolili v odborovej seji 30. okt. t. I. za odborovo upravo (glej: preudarek stroikov St. 15.—19.), ali z vsoto 9,500 gld., katere ste dovolili za zelezni most pri Rojicah, ali z 2500 gld., ki so dovoljeni za kos ceste pod Sinartnim v Brdih, vidi se, da je vsota za grgarsko cesto zares j malenkoat. Zakaj nam pa tudi te malenkosti nocete dati? Ali mislite, da je bolje, de ni5 ne dobimo, kakor da bi malenkost prejeli ? Za razSirjeoje grgarske ceste je cestni odbor v seji 7. uov, 1881. dovolil 400 gld., ki so„ se tekoee leto na davkih pobirali. ObCini Grgar in Cepovan placujeti blizu dve taki vsoti cestnega davka na leto in stranske obcine v 2. in 3. raz-redu menda tudi dodajo Se kak groS v ta nam en. Cestni davek v 1. razredu znaSa za leto 1883. 270(0 navadnega davka. Ali je tudi to malenkost? „Vlo2ili smo do crkvenega oskrbnitSva pismeno proSojo". Zakaj ? Vi hoeete, naj crkveno oskrbaiStvo §e nismeno potrdi, da je aemljiSCe prodalo, ko je u2e dovblilo, da ste je s kolci odmejili. Kadar oddaste sod vina kupcu na voz, ali mu dodaste Se pismeno zagotovilo, da ste mu vino prodali? Menda le vi tir* jate pismo, ali pa cvenk od kupca. Vi ste torej edi-na ovira, ki Se vedno stiska grgarsko cesto, Vi edini I ste odgovorni za vse neljube pripetljejej ki se bodo. I Se godili v oni soteski. — VaS dopis, g. cestni odbornik I kaze, da je tzvr-j 3«valna »0« za maleukoatrio <|elo pd Qrgarjem Se veduo v Va§ih rok di, Pojd.te toraj v Grgar — vsaj -vcste, to pot ne bo zastouj — ter zafinite delo, da-klcr je zima k-jpua, preduo se ujive obdelajo, ali pa v odseku oaredite prustor drugenm odboroiku, ki pre-x/.mm VaS n.ilog ter eesto raz&iri. V obojaem sludaji Vam bo hvalezen Va§ Kinzov. V §tijakll, 20. dec. — (Viuski kupci, obCinski predstojuiki pozor!) Od raznih krajev prihajajo ne-prijetue, za viuc.rejca uzuemiiljivc v«»sti o veduo s!a-bejem kreditu viiia. Nek gospod z Dokuskega mi je pravil, da v po-fttvnih >h> z davki; zato ga obiskuje rkaekubtr, ki mu zuga od-gnati zndiji rep, ki .so uuhaja v hlevu. Eksekut :ijev zvesti spiendjevalec je usmdjeiti jud, ki daje kmetotu in vinorcjeem potrebui deuar, da se vsaj za takrat zuebijo neljubega gosta. Jud hoce biti svojega deuara g«itov iu vee ko gotov; zato si da odkazat v nogradu proctor, na katereiu bo 0:1 tigal za posojeui denar, ali pa si izgovori uinozino grozdja, katero mu mora viiiuiejoc odrajtati za pivjeti deuar. Tako kupi jud giwdjr, ko je se v zarodu; vmorejcu ostane trad in pot, okopavunje in privezovaujc, zreli sad je judov, ki ga jo uupil za at) do 80 0|0 pod ceuo. Iz 100 hi. uiosta napravi prebrisuui jud 300 h). najboljSega (V!) ogtakega vina, ki ga razposdja kiizem sveta. Dolencu tako nujhoSjsu ogrsko aii hrvasko viuo ne ugaja; ako mu je pnii.zuo, stopi rajdi ham k postenemu ogrske-uiu uli hrvaskerau kmetu iu kupi od ujega kapljico, o kuteri ve vsaj to, da je lastla na trti, katero je Bog dal. V uaiih krajih nimamo takih domaSih dobrotni-kov v si!i iu vendar pesa kredit iiaSemu vina. Vemo, kako eial&u je bil kraiki teran s>. pred uialo leti; v Trstu, v Uoriei iu drugod sluzHI je celo bolnikom kot pravo krepilo. Zato mu je biia eena tako visoka, da 8i je marsikuteu KraSevec precty pomuoiiUvojo iwo-viuo piav t> teianotu. Sedaj je teran z o^irorn na le« tine tisu, kakor prej, a ceua mu je tako padia, da se vjeuia s ceno vipavskih viu. Kod je priSIa ta hi-tra, ^alostna spiememba? 0 tern je govoril 2e minola leta a«;k dopismk v ,Soci* in g. Povge, vodja dezel-ue kuietijske Sole v Gorki, je uasvetoval zdatuo sred-stvo, s kateiim bi se pristo temu propadu v okom. Ali njegov gias ni uasel za&lenega odmeva; njegovo biseruo seme je paulo na trdo skalo, ki je sestavlje-m iz uezrelosti, zaspauosti iu koristolovja. Naj bi se nasi viuoiejci zdiamili vsaj zdaj, ko vidijo io cutijo lastno §kodo, in uaj bi se bolj zaoimalt za ukovite nasvete. Vi pa, obdinski predstojniki vinskih kiajev, pa-2ite z vso osirostjo, da ae ue izrcdi pri vas kak do-iua6 paeitelj, ki bi prodaja! vodo iz vodnjaka name-8to posteuega doniaCega vina. Od vaSe pozoruosti je odvisua srtca obCinarjev, ki so vam ob ^asu volilve zaupljivo izrotili gospodarstvo in sk.bza ob6ino. ?ri-segh ate zvestobo, ko ste sprejeii ta castui posel; zato ste tudi odgovorni za vsako uezgodo, ki bi uteg-uila zadeti vaSe voiike po va§i krivdi. Pazite tudi na prekupcevake z viuom. Zvedei sem, da nrkatcii prekupfievalci izpod Cavua odsvetu-jejo Kraujcem, osobito Notranjctm, naj ne hodijo ku-povat vioa v ta aii oni kraj, ker je slabo, podobuo kisu ild. Naj bi biio, ako bi govorili j)o vesti; ali taki prekupcevaki zahajajo sami v oue kraje, kateiib drugim po svoji inish ne smejo ptiporocati, iu kupu-jejo vino dober kup, ker se dcugi kupci v take kraje we upajo. Osebno sem videl prekupgevalca, ki je kupoval v gorateni kraji najslabae viuo po 9 do 10 gld. hek-tohter. To je zmeSal z douiaciui ter ga je prodajal Kotcaujetm po 18 do 20 gold. bi. pod imenom vi-pavskega viua, vina iz Planine ltd. Nek vinski p»e-kupcevaiee iz vipavske doliue je opozoril gostilniCarja v Logatcu, uaj ne hodi v Stijak po vino, ker tam je sam „jesihtf ltd. Toda dotiCnik se ui dal ptegovotit; priSel je osebno pokusat ffjfesih* ter si ga je nenm-doma kupil eel voz. Prepiifial se je v mnozih kktib a izredui naSi kapljici, ki gre sedaj po 15-17 1|2 gi. hi. Miuolo poktje je sio tudi po 24 gld. hi. Nasa vina imajo uauaeC to iastuost, da &o tudi peleti btez vsake nevainosti ia da *$e p0 veC let piav dobro ob-dr^e". NaSi vibovci viua dobro kuhajo, kakor Krase-vec svoj teran. Zato nas viu&ki kupci, osobito iz No-traujsktga, piav radi skoz celo leto obiskujejo. Viuski kupci in gostiinicarji, popusiite prekupcevake, p'ri katerib ste se kedaj spekli, in potrudite se sami na Jiee kraja; dasi je pot draga, bote vendar bolje izhajali, ko ce vam bodo prekupcevaki doio^e-vaii ceno iu blago. Tako se obyarujete, da ne bote dobivairzaiesi uumesto Cistega viuaiz dotifiuega kra-ja J go.sti bodo z ya^o postre^bo zadovoljui iu bodo radi zahajali k vam. Diugaee sami sebi pripravljate *iesieCo in — propad. . Knbovec, IZ Bolca, decembra, 1882.—Pred nekoliko essoin pobiritla sta dva obdinska obbudnika pti prijaziiem ua§em tigu miludare za puplavljeue Tirolct*. Lnela sta sabo od c. k. okr. glavarstva ^apimstvu peslauo okro^usco, sestavljeuo v slovenskem jezika. — (Sio je za deuar, za mile darnve, ia pri taki prilozuasti pride celo slovenski jezik na dau, ki sicer zapu§Len le-zi v uraduijah v kakem oddaljeuem kotu.) {Co pride-ta moza z omenjeno slovensko okrozuko v tukaj^ujo davkarijo ter jo prediozita g. kontrolorju, se ta, mlad go&podic, na>l iijima pretej grdo zadere rtkoC: Beo-sa ghi rredi, ch<* sinuo tuttt sciavi qui ? Chi capisee questu cose;"* S tem* bfs.ed.imi odpravi g. kontrotor Vidali obhodnika od s be. Po gosp. davkarju ua netaktno ravnaoje opo-zorji'n se skesa ali pa morda se zboji, ker je stvar pnbajaia ud vtade, pjkt.tv tf»nj obhoiuika na/aj ter *e usmiii iibngili Tu'oktiv. Uu smej>> v cisto sloveu-t.kih krajih »lu2bujott c. k. urudtiiki kazati taKo mtz-ujo in tako Ziigiizfuo sovrastvu ptoti sioveusketuu jt»-/iku, ui endo, da se dutu'jo tudi uradnibkt hitpo, kakor je pruv boisktj: d.ivkarijt; Iilap-c Pah or. milt uas materni jeztk grditi z ASau^prache'(. IZpOd KraSke gore, 12. decembrn.—Sprej-mi draga ..Soca" v tvoj pred.ilcek par vrstie ter na-znani svetu cudo, katero bi se po pravici smelo iuie-nova»i. ue vein kako.—Nekaj nad tri leta sem je uzV odk&r lovi nekov ^id (jud)r ki nosi ime gospod II. &., iz Uorice na svoje litnanic<>, kolikor se da. uboz-nej^e iu male posestuike s tein, da jim v revah n\ bedah po.sojuje deuar na visoke obie^ti, nauirt'6 po 5 do 10 gi. ua mesec od sto. Najel si je bil v to svrho tudi pomagaca A. J. iz Vrtujbe. Ti dve dobri dusi sti u2e inuogu uboznejiSih posestnikov do kr-vi iz&esa)i ter ua rob propada pognalt. Zdaj pa, ko so se jeli nekateri dolzniki ustavljati placilu vsled Boderuskc po.stav«>/, zbal se je g. &., da ue pride c. k. okro^ui soduiji v pest; zutd si je najel pomagaca tam v beli Ljutdjani, nekega gospoda h, C. h. Le ta je §ei g. 4. B. na roko s tern, da mu inenjice, ne domicilirane, nareja izplaSljive v Ljubljani. Tako ba imela zdaj ljubljanska kupcijska sodoija mnogo poste, ko bode iztirjevala menjice goiiikih dolzuikov. Pa to ne pojde tako gladko I Daues je nekedo poslal ovadbosl. c. k. okio^ni soduiji v Gorizi, da zaCue postavno preiskavo zaradi oderustva proti gospodu H. S. iz Gorice, proti uje-goverau pomagacu A. J. iz Vrtojbe, proti gospodu L. C. L. v Ljubljaui. Iladovedni smo o izidu. Prav bi bilo, da bi visoka c. k. vlada stopila oa prste t*j dru^bi ter unifiila vsako tako.dejaoje. Siovenci, varuj-te se takih ocetov ubogih! _____________PedkraSkogorski. Iz TrSta, 20. decembra. — Predizni begun Viljem Oberdauk, ki je hoiel ob cesarjevem prihodu v Trst delati zmesnjave in metati bombe, je bil daues zajutra ob 7. uri obeSen na vislice. Vfieraj ob 10, uri predpoludne so mu prebrali smrtuo obsodbo, ki je bila od vi§e vojaSke oblastuije potrjena. Ko so mu braii obsodbo, je s prsti bobual po mizi, in ko so mu jo prebrali, je uamignil z rameui iu se je obruil. Hitro potem so mu dab dva vojaka stratitkaz nabito pu§ko, ki sta bila razpo&tavljena v ujegovi eclici na vsak svojem messtu. Tudi zuuaj pred oknotn, na i\no-risei voja^ke kosarne je btl vojak na strazi in konee dvoriSca jih je bilo eel oddeiek pnpravljeuih za vsak sluCaj, kt so imeli nastuvljene puske v stir piramide. Obsojeuec se za vse to ni nie zmeuil, ampak je povii euo eigareto za drugo iu je spuscal dun vojakom, kt so bill na strati, v obiaz. Imel je vojasko obieko tiiaSkega regimeuta, od katerega je bil ube^al ob casu vojske. Ko so mu rekli, da pride duhovuik, da mu ptiuese tolazbe, katero daje vera, se js zadrl, da oa uuna ni Boga ni vere, da uo&s duhovuika. Proti du-hovuiku. se je sicer lepse obtiasai, kakor pravyo nekateri, ali o verskih dolzuostiii ui hotel mt vudeii iu ostal je uespokorjen do smiti. Kiibeljua so poklieaii z Duuaja, ker v Trstu ga uimajo; z njiiu stapiisla dva pomocuika, katenb vceraj uiso pustili iz kosarue, da bi se v mestu ue zgodili kaki ueredi. Obsojeuec je bil zaprt v kosarui, v mail celici ki je bila po uoct raz-svetljena, kakor Uz dau. Vojaki strazuiki v celici so se menjavali vsake pol ure. Zadujo uoc ui obsojenec mt spal; celo noc jehodil gor mdoi po celici do 5. ti.e zajutra; 0 5. mijezaCel brati, potem je bit precej Caaa zaojisijea. Med tern so zuuaj ua malem kosarnskem dvoriSei zbivali vislice in vojaki so uapoiuili skorej culo dvorisce, paobsojenec se za vse to ui nic zmeuil. Yoja-kov je biloikomandiranib na dvonsCe pol^batalijona z uabitimi puskami iu z bodali ua ujili Obstopili so vislice od vseb krajev, da je bil samo ua sredi prostor za obci-rje. Ob 7. uri so pripeljah obsojeuca pod vislice, so mu prebrali se enkrat obsodbo, so mu sLkii vojaski plage ia sukujo, so mu zvezali roke s trto od spredej in cez Sest miuut je visel ze mctev na viahcah. Du-hovuik je imel podudeu iu giuljiv govor do pricujo-cih vojakov ter jim je stavil kot svarileu izgled obsojeuca pied oci, ki je z aialiai zaCel ia je pnsei tako daleC', da je ccsarja iu Baga zatajil, da se ua smrtuo uro se ni hotel spokoriti. Oborozeni vojaki so odSU iu prislo je poino druzib vojakov iz radovedno-sti gledat nezvestega in kaznovanega tovarSa. Cez poi uie so sueli truplo z vislie in so je uesli v celico. kjer je bil prej zaprt. Na veLer so prepeljali truplo v vojasko bolnismeo, kjer so ga zdravniki rezalt in pregledovali. Po noci so obsojeuca pokopali na trza-§kem pokopali§«5i in so steptali zemljo na njegovem grobu, da se nic ue pozna, da je clovek notre po-kopan. — Pac svarilen izgled, kam pripelje cloveka slaba fovarSija in zanemarjenje verskih dol^nostij. Politidiii pregled. V ponedeljek 18. t. m. jo bila zadnjaseja drzavuega zbora v tern letu, Poslanci so se raz-sli, da Baz^ne praznike v krogih svojih druzm in pri domaLem ognjiSCi praznujojo. Kedaj se zopet suidejo, ni nntaoko znauo; predsednik Soiolka je obljubil, da prihodnjo sejo pismeno nazoaui. Pripozuati moramo, da so bili poslanci v tej kratki dobi dr^avnozbornega delovanja prav marljivi. Obravnal se je nacrt obrtnijske po-stave, katcra jc velicega poincna ter bode za-branila, da se ne bodo vefi posamczniki bogatili na Skodo postenega in delavnega malega obrt-nika. Sprejet je bil tudi predlog glede pobiranja davkov za prve tri mesece 1. 1883. Odobren in sprejet predlog za podaljSanje postave 0 krajnih Meznieah, isto tako tudi vladni predlog za po-viSanjc kredita za predarlsko ^eleznico. Zbornica je obravnovala iu sprejela na^rt postave 0 na-biranji vojakov za 1. 1883., dalje oni glede iz-jemno^a sodtsfia v juzni Dalmaciji in §e 0 veC druzih raanj vaznih zadevah. Poieg tega so pa poslanci Se prav marljivj v odsckih delovali ter prcdlo^ono nacrte novih postav in druzih zadev vestno prcresctovalK Navada jc, da Casniki razliCnih strank in volilci poprasujejo, kaj nam prinesejo poslanci za praznike domov? Glede na kratko zasedanje ni letos to prasanje umestno, posebuih pridobi-tev tudi ne more pokazati noben poslanec in nobena skupina. Mi goriski Siovenci tudi te2ko priCakujemo odreSeuika, kateri ne bo sovra&l Slovenca. Vendar pa ker pozuamo tezko stanje Tiaffe-jevo in ker upamo, da se smemo zanasati na njegove besede, hocemo Se dalje potrpljivo fiakati ure odresenja. Trpljenja smo vajeni. Z ozirom na najvazuejSe oddelke drzavno-zbornega poslovauja v preteklem tednu nam je porocati, da se je vnela v linancuem odseku pri obravnavi prora^una za 1. 1883. pri toeki „dis-pozicijski zalog" zanimljiva debata. Dr. Russ se je pritozeval namrec 0 ndivjih" uapadih na usta-voverce po vladnih ali ofieijoznih listih. Taaffe ga je ostro zavruil, da vladni Usti take napade le odbijajo, da pa ituss in drugi vse liste vladue zovejo, kateri ne grde in ne napadajo vlade. V petek je predlo&l grof Taaffe dva nafrta 0 drzavni podpori, po katerih se zahtevajo za Tiroisko 4 milijoni, za Korosko pa poidrugi mi-lijou gi. kot posojilo. Minister za poljedelstvo je predlo^il na6rte postav 0 uporabi miadih de-lavcev in 2ensk, o dolgosti vsakdanjega dela in 0 nedeljskem pocitku pri rudokopih, V istej seji sprejel se je tudi predlog 0 poviaanji posojiia za predarlsko Mezuico. Nasi poslanci so stavili dve interpelaciji do doticnih ministrov v zadevi trzaskili ribfiev ia narodne sole na Koroskem, Ve6 0 tern najdeS spredej v listu. Tudi gosposka zbornica je imela par sej, v katerih pa ni bilo kaj vaSnih obravnav. Le oni ustavoverut gospodje, ki so bili y odseku za uk, so iz odseka izstopili, ker so se prepricali, da vlada ne dopusCa zavlecenja in unicenja na-firta postave 0 ijudskih solah s tem, da se uiso lioteli gospodje onega dela poprijeti, temvec da ima resuo voljo to v zboruici poslancev ie lani spreieto postavo istiuito izpeljati. Nova volitev v ta odsek je prinesla vladi prijazno vecino, nianjsina ustavjvercev noCe tudi sedaj sodeiovati. V prenocisfii za brezdomovnike na Dunaji, t. j. za take, kateri nemajo nikder svojega pfe-no6i§6a, uastal je bil prejsuji tedea nevaren u-por. Prenoeniki, ki so navaduo Jjudje najnizje