Občina Domžale Zaključni račun in proračun soglasno sprejeta stran 2 Togetherness Cetrtfi filmski festival v očeh gostov in sooblikovalcev stran 6 GLASILO OBCINE DOMŽALE 13. maj 2011 Letnik LI, št. 6 Košarka Veliko zmagoslavje kadetov in mladincev KK Helios Domžale Intervju Herman Breznik stran 4 ■ # osrednja občinska prireditev Ob 27. aprilu, dnevu upora, tudi letos množično Občina Domžale in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale sta, ob sodelovanju Prostovoljnega gasilskega dru- štva Žeje-Sveta Trojica, tudi letos, 27. aprila 2011, povabila vse občane in občanke na osrednjo občinsko prireditev ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupator- ju,_ki je bila v Domu krajanov v Žejah. Več kot 400 obiskovalcev in obiskovalk, med katerimi so bili Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, Marija Majhenič, predsednica Združenja za vrednote NOB Občine Domžale, častna občana - Jožef Pogačnik in dr. Miroslav Stiplovšek, svetnice in svetniki, predstavniki združenja veteranov vojne za Slovenijo in združenja slovenskih častnikov, praporščaki, borci in borke ter številni drugi obiskovalci, je napolnilo dvorano in prisluhnilo govornikoma: Petru Jermanu, podpredsedniku Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale, ter dr. Ljubici Jelušič, ministrici za obrambo Republike Slovenije, in kulturnemu programu, v katerem so sodelovali: Godba Domžale, Partizanski pevski zbor, učenci Osnovne šole Dob, povezovalka pa je bila Draga Jeretina Anžin. Stran 5 CAS je za zaupanje v NAS NAROD, v NASO DRžAvO In v ljudi, ki premorejo vizijo, pogum in znanje ter znajo povezovati in vzpodbujati plemenite vrednote Občina Domžale in Kulturno društvo Ihan sta 8. maja 2011 v telovadnici Osnovne šole Ihan pripravila osrednjo občinsko ■proslavo ob 9. maju - dnevu Evrope. Slavnostna govornica dr. Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka, nas je spomnila, da so že nekaj let po drugi svetovni vojni v prejšnjem stoletju ljudje v številnih državah po Evropi spoznali, da si želijo predvsem mir, ustvarjalno povezovanje in graditev večjega sodelovanja. V to so nas s svojim programom prepričali tudi mladi nastopajoči, ki so nam pričarali zanimi- vosti in znamenitosti članic Evropske skupnosti. Za njen začetek štejemo 9. maj leta 1950, ko je francoski zunanji minister Robert Schumann izjavil, da je združena Evropa bistveni pogoj za svetovni mir in predlagal tesnejše sodelovanje evropskih držav v gospodarstvu. V naslednjih desetletjih pa se je to sodelovanje širilo na različna področja, se krepilo in danes Evropska skupnost združuje 27 držav. Stran5 Območno združenje Rdečega križa Domžale vabi na krvodajalsko akcijo v petek, 20. maja 2011, in v ponedeljek, 23. maja 2011, med 7. in 13. uro v Domžalskem domu. Hvaležni smo vam, saj opravljate plemenito humano dejanje. Vaša kri pomaga vsem, ki jo potrebujejo, in rešuje ži Iskrena hvala! Zveza prijateljev mladine Domžale Obveščamo vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2011 organizirala letovanje otrok na otoku Krku Letovanje bo potekalo v času letnih počitnic za učence osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, od 1. do vključno 9. razreda. Izvedbo letovanja bo izvajala družba Leštan&Leštan d.o.o. Izmene: 1. izmena: 9. ^julij—19. julij 2011 2. izmena: 19. JuliJ-29. julij 2011 3. izmena: 29. julij—8. avgust 2011 Cena letovanja je 310 €. Za otroke, ki so zdravstveno ali socialno ogroženi, je sredstva namenil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Subvencionirana cena tako znaša 150 €. Omogočamo vam plačilo v treh obrokih po 50 €. Prvi obrok mora biti poravnan pred odhodom na letovanje. Prijavnice za letovanje lahko otroci dvignejo pri šolski svetovalni službi. Za vse dodatne informacije pokličite tel.: 051/624-176, vsako sredo, med 16. in 18. uro, ali nam pišite po e-pošti: zpm.domza-le@siol.net. Veselimo se počitnic z vami! ( oîîUîR^rit^ 2û hph iiW ta pmkd www ftp.Cû m mer ce. â I 22 36 SLAMNIK išče najstarejši r? I I/ AKCIJA - PVC OKNA IN VRATA, ugodne cene, vrhunska kvaliteta in hitra dobava. Zimski vrtovi, nadstreški, jeklene konstrukcije in stopnice. Izmere, svetovanje in izdelava načrtov. 041/627 068, 01/540 85 20, WWW.mke.Si MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale stran 21 Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 3. junija 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 26. maja 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. M« Kuteumol^ ^^^tvo ii*£iii ^aiTie Škc^ic^jEari i^r^i Cíonr^ržÍE^bti 11. KULTURNI POLETNI FESTIVAL Sobotia 21. milj 2l11 ob20.iiri Cerkev sv. Lenarta na Krtini _(^rna vstopnici^: 10 €_ l>etek 27. ma| 2011 ob 21. u1i i;tudrnrc Peteele 3. junij 20II ob 21. uri Studrnrc Cena vstopnice: 12 € Sot>ota 4. |uni| 2011 ob 21. uii studenec Crna vstopnicr: 10 € 10. junij:2^^1 ob 21. uri Studrnrc Crna vstopnicr: 15 € 17. junijtZ^^e ob 21. uri Studrnrc Crna vstopnicr: 15 € pjREMS^jftAA-IP etrk 1!>..jii0>0^011 ri PonovitiNir: 16., 17. julij 22.,23.,24.julij 29.,30.,:t1.julij 5., :0.iav^1:|ust 12., 13.avl'gllst ob21.uri Studrnrc Sobota I 15. O^t. :^011 Ol>:20. uri k^den^c KOISCERT P^OS^MRVR IMK^ in gostji Ljoloi! Jenke (ljudska pevkaa) in MarseOa CerIC0DS^TA^^I - KOIMEDIJAA ^[jOV/b^N^ido N/s>R0[)ra0 GLlEl;)/A,lp:îJa;^ rt(PVds> caoRicA (.1t^4.J)P(akU2taaolJl£'up KONCERT iLRI<>AIK^R(I^O^ N^Š^IID KRČVIJI^RV Ansambri Franca Flereta, Ansambri Tineta Stareta, Gamsi, Ka-i keISU^ I^nJ bri Dobra volja, Ansambri Namig, Vokaina skupina Dea in Danni Stražar (kitara) in Hana Majdič (Vioiončrio). J jmorist Cilen Artač. Voditrij Boris Kopitar._ let poi^o^nicc FRAmNC riEiaTlOiTNIK P►ODOKI£II<£A0I£ po£rlovaii bo do V<^is^:í l^e(3u^.čani> !>^oven!;l(^ ^uziksian^je^ Modrijapi, |:>evci, folklor.!, 1. slovenski bariton bsati^ljon int h<3rmolt:l(<3rni, člani Ki^lturnega društva Miran Jarc Škocjan in Franc LestotnO ^^c^oan—rPKitpiK bo Nc^^Ç Capuder Flegar. FUniLEJNIK(JMC^RT-45 LET A010>ai;b(OK^Jk0l^v1jET KOMEDIJA - DOMAČA GLEDALIŠKA PREDSTAVA DAMA IZ MAXIMA igrajo: Eva Černe, Jure Sešek, Konrad Pižorn - Kondi, Jože Vunšek, Piai Brodnik, RajAo Majdič, Aobert VrčoiS, Joran Potočan, Matevp Mali, Tadej Stražnr, Jan Vos, Marjeta Cerar, Miro Kovač, Špela Prenar, pA H^^T ^^IjzST^Axi Maruša Lampret, Darja Dimc, Ana Kovač, Urša Sešek, Luka Sešekt, MV^ilan Ca|])ud0 icjraia^v, pirsaaicrv in prvcrv. Crgavstofvai^ e: o£rasii €, otroci 1(£^ RjAZSJT^OtVA (od 15. dc5 24. oktobra v prostorih društva) Aa^ZPiTAVPV IN PREIC^ÍV^ÍIIVITE^ KICJIGE A^r^oplub^NE(;J\ d^icHi^^iei^ CI^i^N Ia rc škocjan Informaccije in nakup vstopnic po telefonu: (®|1'k I (S21 T>1 OtSI /C 61 41 EU ^Urša. 0;j:1 /(51 ť»1 7-1 (Miari) Informacije in nakup vstopnic preko spleta: www.studenec.net 2 iz urada župana 13. maj 20ii TISKOVNA KONFERENCA - SODELOVANJE CLANOV OBČINSKEGA SVETA Zaključni račun in proračun Občine Domžale soglasno sprejeta V četrtek, 21. aprila 2011, je v Konferenčni sobi Občine Domžale potekala tiskovna konferenca, ki jo je po 6. seji Občinskega sveta sklical župan občine Domžale Toni Dra-gar. Že na samem začetku je povedal, da se je pri tokratnem sprejemanju zaključnega računa in proračuna izkazalo tisto, o čemer je že dlje časa govoril, to je močno sodelovanje članov Občinskega sveta: »Programsko delamo tako, da usklajujemo z vsemi. Vsak ima svoj pogled na stvari in tudi pravico predlagati nove ideje in poglede na posamezno stvar. Ob sprejemu zaključnega računa in proračuna se je izkazalo, da delujemo skupaj.« »Za nami je zanimiv teden. V torek smo imeli slavnostno sejo Občinskega sveta in podelili priznanja in nagrade Občine Domžale. 19. aprila 1952 so Domžale postale mesto, zato imamo za prihodnje leto tudi že pobudo, da 60. obletnico slavnostno proslavimo v večji dvorani. Vsi nagrajenci so nagrado prejeli več kot zaslužno. Veliko odobravanja smo prejeli tudi glede odločitve, da letos za izjemne dosežke podelimo tudi županova priznanja za enkratne ali večkratne izjemne dosežke,« je župan za začetek nekaj besed namenil slavnostni seji. V sredo je bila na dnevnem redu 6. seje Občinskega sveta ena od ključnih točk proračun. Dvakrat v štiriletnem mandatu se sprejema dvoletni proračun, sprejemal pa se je tudi zaključni račun za lansko leto. Zaključni račun je bil obravnavan na matičnem telesu, z zelo malo vprašanji in pripombami pa je bil tudi soglasno potrjen. Zaključni račun je eden od aktov, pomembnih za normalno funkcioniranje občine. Leto smo zaključili s pozitivnim stanjem. Nekatere investicije ostajajo problematične predvsem zaradi zemljišč in postopkov, problem pa ostajajo tudi prijavljeni na nekatere razpise, ki nato projekta ne izvedejo, na ta način ne pridobijo finančnih sredstev, denar pa ostaja. Zaključni račun je bil sprejet praktično brez dodatnih sklepov ali zavez, želja je le, da občinska uprava in župan pripravijo bolj enostaven pregled poslovanja oz. bilanc. »Zaključni račun je bil predstavljen popolnoma transpa-rentno, z vsemi podatki. Prejeli smo nekaj vprašanj s strani občinskih svetnikov glede številk, vendar je bilo vse pojasnjeno brez nadaljnjih vprašanj. Naj omenim tudi, da je uredba vlade nalagala, da je zaključni račun za prejšnje leto potrebno oddati do 15. aprila in to nam je brez problema uspelo,« je še dodal Dragar in nato nadaljeval s potekom seje Občinskega sveta glede proračuna 2011/2012: »Pri sprejemanju proračuna 2011 in 2012 je podana tudi pobuda, da se glasuje le o proračunu 2011, o proračunu 2012 pa naj bi se glasovalo konec leta 2011 oziroma v začetku leta 2012. Za to pobudo med člani Občinskega sveta ni bilo posluha, zato je bila zavrnjena. Usklajevali smo proračun za 2011 in 2012. Za leto 2011 je predvideno okoli 2 milijona evrov zadolževanja, v letu 2012 pa nekoliko več, skupno predlagano pa je tako okoli 6 milijonov evrov zadolževanja. Vendar moram poudariti, da se bomo zadolževali le za tiste stvari, ki so dolgoročno namenjene našim občanom, torej za nakupe in investicije.« V memorandumu župana za proračunski leti 2011 in 2012 je zapisano, kaj mora Občina Domžale narediti v roku dveh let in tudi še kasneje. Toni Dragar: »Govorimo o enem večjih proračunov v Sloveniji, saj smo 8. največja slovenska občina. Istočasno smo ravno v tem tednu dobili kar nekaj vprašanj o prihodkih -zakaj ni evropskih sredstev. Povedati moram, da načrtujemo kar nekaj evropskih sredstev, vendar ne v 100-odstotni višini, saj smo razvojno ena najmanj ogroženih občin. To je sicer dobro, vendar smo ravno pred nekaj dnevi prejeli dokument, ki smo ga prejeli v razpisu za 9 milijonov evrov investicij v občinah v letu 2011. V njem je natančno zapisano, da 6 občin, med njimi tudi Domžale, lahko kandidirajo šele na četrtem razpisu konec leta, če bo denar ostal. Lepo je slišati, da naša občina stoji tako visoko, vendar pa to za seboj potegne drugačno sliko pri črpanju evropskih sredstev. Vsakih 1.000, 10.000 ali 100.000 evrov pri projektih, ki Zaključena dela na odseku ceste Kolovec-Spodnje Palovče Pred začetkom prvomajskih počitnic je Občina Domžale pričela z izvajanjem protiprašne zaščite ceste na odseku med Kolovcem in Spodnjimi Palovčami. Stroški vzdrževanja makadamskega cestnega odseka, v skupni dolžini 500 metrov, so bili namreč za Občino Domžale že dlje časa zelo visoki, zato se je občina odločila, da na tem delu uredi protiprašno zaščito. Makadamsko cesto so najprej počistili in utrdili, uredili odvodnjavanje, izvedli protipra-šno zaščito, postavili dve varovalni ograji ter na koncu uredili ban-kine. Dodatno je bila vstavljena tudi cev za telekomunikacije. S to investicijo je sedaj protiprašna zaščita izvedena na skoraj celotnem odseku ceste Kolovec-Spodnje Palovče v domžalski Občini. V začetku maja so se urejale le še bankine, dela pa so sedaj že zaključena. pridejo od drugje, je dobrodošlih. Usklajevanje pred sejo je bilo po besedah župana zelo uspešno, prejetih pa je bilo le 13 amandmajev, od tega 6 amandmajev s strani uprave. Sprejetih je bilo 8 amandmajev, nič ključnega pa ni bilo zavrnjenega. Ključno je bilo tudi, da bomo z amandmaji dodatna sredstva namenili za projekte, za dokumentacijo in za odkupe zemljišč, tako da bi bili v primeru razpisov, nanje tudi pripravljeni. O memorandumu pa je župan povedal: »Vprašanj in odgovorov je veliko. V svoji predstavitvi memoranduma sem povedal vse, od ključnih naložb do tistega, kar bo težko narediti. Ključne zadeve, s katerimi se bomo v tem času ukvarjali so: center Domžal - zagotavljamo soudeležbo občine pri izgradnji garažnih in peš poti v višini okoli 1 milijona EUR; cona Želodnik - z dokapitalizacijo skupaj z NLB. Predvideno je, da tako Občina Domžale kot tudi NLB dokapitalizacijo izvršita vsak v višini okoli 650.000 evrov. Pogojeno je, da morata dokapitalizirati oba partnerja. Občinski svet je sprejel sklep, da dokler te odločitve ni, dokapitaliza-cije ne smemo izvršiti oz. jo bomo izvršili po soglasju Občinskega sveta, ko bodo jasne vse finančne transakcije. Cona Želodnik bo po mojem mnenju ena od ključnih tem tega poletja in jeseni, saj pogajanja tako z velikimi slovenskimi podjetji, kot tudi z izvajalci za komunalno opremo, potekajo dnevno. Odprtih je še kar nekaj zadev, vendar naj bi se vsi podatki na seji Občinskega sveta predstavili kar se da hitro. Konec leta naj bi teoretično že šli po gradbeno dovoljenje ali ga celo že dobili; ena ključnih investicij v letošnjem letu je tudi nadgradnja čistnilne naprave Domžale-Kamnik. Maja naj bi poslali prijavo v pregled državi na MOP in SVRL. Računamo, da bi bila odločitev sprejeta nekje do jeseni. Ključna je zato, ker morajo nato vsi Občinski sveti (petih okoliških občin ter občin Cerklje in Moravče) v enakem besedilu sprejeti tudi ves program, ki je podlaga za financiranje. Govorimo o dveh delih. Eno je kanalizacija, kjer bo morala vsaka občina na svojem sistemu zagotavljati sredstva skupaj z evropskimi in državnimi sredstvi. V tem primeru naša občina nima več veliko dela. Pri čistilni napravi pa je predračunska vrednost, preden izberemo izvajalca, 16 milijonov evrov z DDV, od tega naj bi evropska sredstva znašala okoli 8,5 milijona evrov, državna 1,5 milijona evrov, ostalo pa morajo zagotoviti občine solastnice. Naša občina ima ta denar praktično že zagotovljen kot nerazporejen dobiček v čistilni napravi, delno pa bosta z vstopom prispevala tudi občini Cerklje in Moravče.« Na področju družbenih dejavnostih so pripravljene štiri večje zgodbe. Ena od teh je dokončanje Hale Komunalnega centra, druga zelo velika postavka, za katero je bil pridobljen tudi sklep Občinskega sveta, je gradnja garderob v Športnem parku Domžale, dogovorjeno pa je bilo celo, da bi se pod tribunami uredile tri atletske steze, ki bi domžalskim atletom omogočile treninge tudi pozimi. To bi bilo zelo pozitivno za razvoj atletike v Domžalah. Druge zadeve, veliko bolj obremenjujoče, seveda ostajajo vrtci. Toni Dragar: »V tem trenutku imamo le ocene o številu otrok, ki bodo ostali na čakalni listi, saj je o točnih številkah zelo težko govoriti. Včeraj je bil sprejet tudi Pravilnik o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo. V tem trenutku moramo zgraditi dva prizidka, govorimo o vrtcu Palček na Količevem na Viru in o vrtcu Krtek v Ihanu. Zemljišča so že za- gotovljena, prav tako idejne študije in dokumentacije. Gre za okoli 10 novih oddelkov (trije oddelki v vrtcu Ihan namenjeni osnovni šoli, ki je že preobremenjena). Ideja je, da se na vzhodu zgradi najmanj en vrtec s prav tako okvirno desetimi oddelki. Čakamo poplavne študije, dogovore in tudi kakšno spremembo mišljenja solastnikov, ki ne prodajo zemlje pri šoli. Po našem mnenju bi s temi 20 oddelki morda le prišli do situacije, ko ne bi bilo več otrok na čakalni listi. Vsi rezultati kažejo, da je veliko število otrok sprejetih tudi letos, generacije so se povečale. Iz najstarejše starostne skupine naj bi bili praktično sprejeti vsi vpisani, od 0 do 1 leta imamo kar nekaj otrok, ki so vpisani, vendar zaradi starosti še ne izpolnjujejo pogojev, največji problem pa imamo pri sprejemanju otrok od 1. do 3. leta. Na končne rezultate o številu otrok na čakalni listi še čakamo, zato nobeno objavljeno število ne izraža dejanskega stanja in je kot tako zavajajoče. Postopek poteka, obvestila so bila izdana, prav tako odločbe, potekajo podpisi pogodb, sprejemajo se pritožbe in tako naj bi v roku dobrega meseca točno vedeli, kolikšno je število otrok, ki bo ostalo na čakalni listi. Še vedno nimamo podatkov za oba koncesijska vrsta, koliko je vpisov, koliko je podvojenih ali celo potrojenih vpisov. Nekateri se vpišejo v dva, tri ali celo v štiri vrtce.« Župan je nato povedal nekaj več še o osnovnih šolah: »Želimo postaviti tudi šolski sistem in pripraviti analizo. Osnovna šola Vir postaja vedno bolj odmaknjena. Vzroki so v nakupni vrednosti zemljišč in v sklepih krajevnih skupnosti, ki so znižale nivo in višino števila stanovanj, kar je avtomatsko podražilo ceno kvadratnega metra našega nakupa, tretja stvar pa je čas trajanja celotne investicije. Tudi če bi že danes imeli vse pogodbe in vse projektirano, bi kljub vsemu projekt trajal zelo dolgo, vsaj nekje do 1. 9. 2015 ali 2016, zato situacijo rešujemo drugače. Kot že rečeno, bomo s prizidki v vrtcih zagotovili tudi učilnice za prvo tria-do. V Ihanu bo novogradnja, v predvidenem vrtcu na vzhodu pa vsaj trije oddelki za šolo. Začenjamo tudi s prizidkom v Osnovni šoli Rodica, ki je v tem trenutku najbolj številčno zasedena. Prenavljali oz. investirali bomo tudi v Osnovni šoli Dob, kjer je potrebno preurediti jedilnico, garderobe in kuhinjo. Omenjene investicije v šport, vrtce in šole so ena izmed stvari, ki bodo potegnile za sabo kar nekaj denarja.« Verjetno bo kdaj potreben tudi rebalans proračuna. Izpostavljene so bile tri točke: sosednji t. i. Kovinar, ki je skupaj s parkom in parkirišči ocenjen kot strateški nakup za dolgoročni razvoj upravnih dejavnosti, morebitno združevanje in izvedbo upravnega centra; Univerzale, kjer najprej potrebujemo vsebino in finančno konstrukcijo, spremembo OPPN-ja, kjer smo mi zavarovali ta objekt, imeti idejo in investitorja in, tako, kot smo rekli, s tem nato priti na Občinski svet; tretja pobuda, je bila odkup parkirišč pri Metalki. Tu gre predvsem za zagotavljanje zadostnega števila parkirišč ob kulturnih in ostalih prireditvah v Kulturnem domu Franca Bernika in v Domžalskem domu, kjer je ob udeležbi 200 do 300 ljudi praktično nemogoče parkirati. V nadaljevanju naj bi razvijali idejo o širitvi Kulturnega doma Franca Bernika. Eden od domžalskih arhitektov je na to temo pripravil diplomsko nalogo. Govorimo o dozidavi v obliki L v smeri proti Metalki in tako bi dvorano povečali na zmogljivost od 450 do 500 sedežev z garderobami, odrom in ostalo opremo. Domžale imajo kar nekaj dvoran, nimajo pa dvorane z več kot 180 sedeži. Ti trije strateški prostori so bili omenjeni tako na sej] Občinskega sveta, ko tudi memorandumu. To so ene največjih stvari, za katere se bomo morali hitro odločiti, kaj in kako,« je o večjih investicijah povedal Dragar. Dragar je nato izpostavil še eno značilnost in to je združevanje postavk. Občinski svet v prejšnji sestavi je sprejel sklep, da je potrebno tako na razpisih za družbene dejavnosti, ko tudi na komunalnem segmentu, združevati postavke. Predvsem na komunalnem segmentu, saj je imela v preteklosti npr. vsaka cesta svojo postavko in če se ni pridobilo vseh soglasij je celotna investicija tisto leto odpadla. Zdaj je to opredeljeno kot ena postavka, znesek investicije v ceste, v razvojnih programih pa je navedeno, katere so možne investicije v teh dveh letih. »Najprej se bomo lotili tistih investicij, za katere bomo imeli dokumentacijo, soglasje lastnikov (govorim predvsem o pločnikih, premostitvenih objektih, preplastitvah, kanalizacijah, mrliških vežicah, pokopališčih). Ne gre tako, da si izglasuješ svojo postavko, potem pa je ne moreš realizirati. Tak problem imamo ravno v Radomljah v smeri proti Volčjemu Potoku in v smeri proti Rovam. Imamo probleme z lastništvom. Te ceste so navedene, da jih bomo naredili, vendar le v primeru, da uspemo z dogovori. Združevanje postavk je bilo tako narejeno na zahtevo Občinskega sveta, kot tudi po priporočilu nadzornega odbora in posledično tudi po pregledih računskega sodišča ostalih občin,« je združevanje postavk pojasnil Dragar. Beseda je nato stekla na tržnico, za katero je Dragar povedal, da se v tem trenutku pripravlja začetek projekta širitve tržnice. Nastale so težave z zagotovitvijo prostora, saj ga Občina ne more zagotoviti dovolj. Širitev naj bi potekala do ceste med bodočo tržnico in Domom upokojencev. Uredili se bodo tlaki, elektrika, voda in nato septembra še dodatne stojnice. »Nova tržnica bo več kot še enkrat večja. Trenutno je na tržnici 10 odprtih in 8 zaprtih stojnic, skupaj torej 18, na novi tržnici pa jih bo okoli 40, to pa že omogoča lepo ponudbo. Najem stojnice na tržnici je možen za cel mesec, vsak najemnik pa se potem sam odloči, katere dneve v tednu bo prodajal. Nekateri prodajajo vsak dan, nekateri pa samo določene dni. V večjih mestih gremo kot obiskovalci vedno pogledati tržnico. Upamo, da bo tudi domžalska tržnica ena izmed stvari, ki bo imela turistični pomen, obenem pa imela velik pomen za občanke in občane,« je o širjenju tržnice povedal župan. Podžupanja Andreja Pogačnik Jarc je nato predstavila še prireditve, od katerih se nekatere že kar tradicionalno odvijajo v počastitev občinskemu prazniku. Ena izmed njih je bila vsekakor kolesarska dirka po poteh Upravne enote Domžale, Slovenija kolesari, ki je bila letos posvečena uradnemu športnemu slovesu nekdanjega vrhunskega kolesarja, sedaj našega občana, Andreja Hauptmana, ki je tudi sodeloval na dirki. Dirka se je uspešno zaključila v soboto, 23. aprila. Podžupanja je nekaj besed spregovorila tudi o osrednji občinski prireditvi ob 27. aprilu, ki že tradicionalno poteka v Žejah. Letos je bila slavnostna govornica ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič, proslava pa je bila v veliki meri posvečena 70. obletnici ustanovitve OF. Več o sami proslavi si lahko preberete v posebnem članku. Nadaljnjih nekaj besed podžupanje je bilo namenjenih razstavi fotografij iz zraka Primoža Hienga, ki je med občankami in občani naletela na o zelo dober odziv. Razstava Domžale - med nebom in zemljo je bila najprej na ogled v parku pri občinski stavbii, se v soboto, 23. aprila preselila v Športni park Domžale na kolesarsko dirko, 1. maja pa se je bohotila v Arobretumu Volčji potok v okviru Cvetličnih dni. Tam se je predstavila tudi Občina Domžale. Letošnja prireditev je bila posvečena ljudski duhovni kulturi, zato je Občina Domžale k sodelovanju povabila grobeljsko folklorno skupino, ljudske pevke, čebelarje, turistične kmetije z njihovimi za domžalsko okolje značilnimi dobrotami, predstavljeni pa so bili tudi nekateri običaji in igre, ki so nekoč spremljale veliko noč. Podžupanja je omenila tudi tradicionalno prvomajsko kresovanje na Količevem in tradicionalno budnico 1. maja, ki je z Godbo Domžale na čelu krenila na pot ob 5. uri zjutraj. Tudi o tem dogodku je več napisanega v posebnem članku. Kot zadnji dogodek, ki je v tem trenutku tudi že mimo, pa je podžupanja omenila 8. maj, dan Evrope, ko je bila proslava v Ihanu. Na javno povabilo za organizacijo proslave se je prijavilo pet kandidatov, izbran pa je bil program Kulturnega društva Ihan z znanima domžalskima pevkama Nežo Drobnič in Evo Černe ter pevskim zborom Slamnik. Govornica je bila evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Župan je besedam podžupanje za konec le še dodal, da Občina Domžale pri vseh prireditvah sodeluje kot pokrovitelj ali celo organizator in je eden od večjih ali izključnih fi-nancerjev. »Prireditev je zares veliko, in to zelo različnih, in dobrodošli ste prav na vseh.« Toni Dragar, župan občine Domžale, je za svoj 50. rojstni dan zbral dovolj denarja, da bo lahko kmalu olajšal življenje štirim težko gibalno oviranim otrokom SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNÍCE MATEJA A. KEGEL, 040 423 325 • E-NASLOV: SLAMNÍK.UREDNÍCA@GMAÍL.COM • čLANi UREDNištVA JANEz StibRič, ROMANA KARNER, JANEz ERžEN, TíNA zAJC, MARÍJA pUKL, VERA VOJSKA, DOMíNíK JANEz HERLE, KATARíNA KARLOVšEK iN MARKO OSOLNiK • TEHNíčNí UREDNiK JANEz DEMšAR • LEKtORiCA NATAšA V. JERič • UREDNišTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUbLJANSKi CESTi 61 V DOMžALAH • UREDNišTVO HELENA URšič TEL.: 722 5050, fax. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMzALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA zA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVšKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC zAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOčENO V JPG FORMATU (BREz STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO zARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi zARADi OPTičNEGA PREPOzNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONčNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT. V soboto, 7. maja 2011, je Toni Dragar praznoval svoj 50. rojstni dan. Ker je predhodno izrazil željo, da bi ne prejemal daril, se je odločil, da prispevke raje podari tistemu ali tistim, ki so najbolj potrebni pomoči. Po dogovoru z ravnateljico OŠ Roje, Marjanco Bogataj, se je odločil, da otrokom v šoli s prilagojenim programom pomaga pri nakupu sobnega dvigala Birdie - Orto, katerega cena znaša kar 1.633 evrov ter dveh kompletov dvižne delovne z na-gibljivim in nastavljivim stolom, kjer pa strošek enega kompleta znaša kar 796 evrov. Toni Dragar je na povabilu poudaril, da bo ta znesek lahko pomagal pri nakupu vsaj enega izmed imenovanih pripomočkov, saj ni pričakoval, da bo mogoče zbrati celoten znesek, ki znaša več kot 3.200 evrov. V petek, 6. maja, ko so se povabljenci začeli zbirati, je bilo na samem začetku jasno, da bo dobrodelna akcija uspešna, saj se je skrinjica s prispevki zelo hitro polnila. »Za-ivaljujem se vam za vaš prispevek, ki bo v kakršnem koli znesku veliko prispeval k boljšemu in lažjemu življenju štirih otrok iz OŠ Roje, šole s prilagojenim otrokom,« se je Toni Dragar zahvalil vsem povabljencem na rojstnodnevni zabavi v Športnem parku Domžale in ob tem naštel tudi otroke, ki bodo deležni njihove pomoči: »Ves zbrani denar bo namenjen kot pomoč pri nakupu opreme za štiri otroke iz naše občine: Julijo L., Simona Š., Tio O. in Špelo J. Vsi si želimo, da bi bila njihova življenja čim bolj podobna našim in njihovo gibanje čim bolj olajšano.« Ravnateljica OŠ Roje, otroci in njihovi starši, so bili prijazne geste seveda zelo veseli. »Vsekakor se nam zdi v šoli to veliko denarja in veseli bomo, če bo gospod župan podaril šoli le nekaj od tega. Vsake pozornosti in pomoči bomo zelo veseli,« je povedala ga. Bogataj še preden se je denar začel zbirati in se ob novici, da je Toni Dragal zbral denar ne le za eno, temveč vse tri stvari, zahvalila vsem, ki so s svojim prispevkom pomagali tem otrokom. V tem tednu se bo oprema naročila in bila v roku meseca dni predvidoma predana otrokom in šoli v uporabo. Takrat bomo vse medije povabili na slavnostno predajo in s tem poskušali pokazati primer dobre prakse, kjer se zbrana sredstva porabijo v točno določene namene, za točno določene ljudi. Le tako se lahko izognemo napačni ali neustrezni uporabi finančnih sredstev. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za kakršnokoli objavo in upamo, da se nam boste pridružili pri slavnostni predaji opreme, ko bo le-ta prispela do nas. Teja Lapanja 13. maj 20ii občinski svet občine domžale 3 6. SEJA OBČINSKEGA SVETA Proračun Občine Domžale za leti 2011 in 2012 je sprejet V sredo, 20. aprila 2011, se je ob 16. uri v sejni dvorani Občine Domžale pričela 6. sej'a Občinskega sveta Občine Domžale, ki ''o jje vodil podžupan ma Lovro Lončar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprej'eli zapisnik 5. sej'e Občinskega sveta, 23. marca 2011, nato pa z 22 glasovi ZA in 1 glasom pROTI sprejeli naslednj'i dnevni red: • Vprašanja, pobude in predlogi • Obravnava in sprejem Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2010 in 2011 - druga obravnava - posebna brošura • Volitve in imenovanja - Izdaja mnenja k imenovanju direktorice Doma upokojencev Domžale • Obravnava in sprejem Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2010 -skrajšani postopek • Obravnava in sprejem sprememb in dopolnitev Statuta Občine Domžale - prva obravnava • Obravnava in sprejem Pravilnika o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo • Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za starejše Domžale - prva obravnava Vprašanja, pobude in predlogi Prvo točko je odprl Anton Preskar, LDS, s pobudo da občinska uprava preveri, ali so za objekt, ki ga Petrol kot kupec namerava narediti z napravo za predčiščenje gnojevke iz farme Ihan - bioplinarno z biološkimi odpadki iz celotne Slovenije, izdana vsa potrebna dovoljenja in soglasja. Poleg tega je prosil, da občinska uprava zagotovi podrobnejši odgovor farme Ihan in Petrola na njegovo vprašanje glede vseh potrebnih dovoljenj za ravnanje z odpadki iz celotne Slovenije in morda celo tujine. Preskar je nato dal pobudo, da Občina Domžale preko glasila Slamnik seznani občane o rezultatih vseh javnih razpisov in zbiranju ponudb, ki jih objavlja v občinskem glasilu. Sledila je pobuda Antona Preskarja glede avtocestnega odseka Domžale-Ljubljana, v kateri je zahteval od Ministrstva za promet, da odgovori na naslednja vprašanja: koliko je bilo v letih 2009, 2010 in letos registriranih prometnih nesreč na odseku Bla-govica-Ljubljana, z mesečno dinamiko, in koliko je takšnih nesreč na drugih primerljivih avtocestnih odsekih; kakšno je dejansko število vozil na avtocestnem odseku Domžale-Ljubljana z dnevno in mesečno konico v zadnjih letih in na kolikšno število vozil je bila avtocesta na tem odseku dimenzionirana; kdo so bili avtorji (poimensko) prometne prognoze, uporabljene za načrtovanje avtocestnega odseka; kakšne ukrepe na področju prometne varnosti je podvzel upravljalec (in investitor) DARS v preteklih letih; kakšna neposredna in posredna material- na škoda je nastala na tem odseku v letih 2009, 2010, 2011; kdaj bo realiziran (drugi domžalski) avtocestni odcep Študa s povezavo preko Trzina, Mengeš, Gorenjska in kdaj bo zgrajena obvozna cesta Želodnik-Vodice, ki bi vsaj delno razbremenila preobremenjenost avtocestnega odseka; kakšno je sedanje stanje na avtocestnem odseku v smislu pretočnosti osebnega in tovornega prometa; kaj pomeni sistem priključka avtoceste na mestno obvoznico za pretočnost prometa in kakšna je srednjeročna in dolgoročna vizija ureditve prometa v in okoli Ljubljane s strani Ministrstva za promet; je DARS ali Ministrstvo za promet opravilo anketo med vozniki, ki se s polovice Slovenije (od Lendave, Murske Sobote, Maribora, Koroške, Štajerske, Celja, Savinjske doline) v konicah počasi »prebijajo« z velikimi težavami v in mimo Ljubljane. Anton Preskar je dodal, da bi morali čim prej začeti razmišljati o dodatnih voznih pasovih na tem odseku, tako v načrtovalskem smislu kot tudi v izvedbenem smislu. Od ministrstva in DARS-a zato zahteva takojšnje pisne odgovore na postavljena vprašanja in pisne ocene stanja od pristojnih. Ko bo Občinski svet prejel odgovore, naj župan kot pobudnik skliče pristojne, ki bodo sprejeli konkreten akcijski načrt s kratkoročnimi in srednjeročnimi ukrepi. Naslednja pobuda Antona Preskarja je bila, da Občina Domžale posreduje odgovor s konkretnim akcijskim terminskim planom vseh potrebnih aktivnosti z njihovimi nosilci glede pridobivanja potrebnih zemljišč za gradnjo novega gasilskega doma v Študi ter glede izdelave prostorsko-izvedbenih aktov za eventuelno spremembo državnega lokacijskega načrta za avtocestni priključek Studa in navezovalno cesto od tega priključka na magistralno cesto M-10, Trzin in Mengeš. Maksimilijan Karba, LTD-Toni Dra-gar-Lista za vse generacije, je dal pobudo, da se na lokalni virski cesti št. 073061, ki je povezovalna cesta od regionalne ceste Ljubljana-Ma-ribor proti Avtocesti v Zaborštu, zgradi krožišče, ki bo pripomoglo k večji varnosti udeležencev v prometu, predvsem otrok, in k večji pretočnosti prometa, saj je po njegovem mnenju cesta zelo prometna in nevarna, ker vozniki tam vozijo z visoko hitrostjo. G. Karba je izpostavil tudi križišče regionalne ceste Ljubljana-Maribor, Bu-kovčeve ceste in Litijske ceste, na katerem se iz smeri Podrečja težko vključi levo na regionalno cesto proti Domžalam in dal pobudo, da se program na semaforju nekoliko spremeni, za tiste, ki zavijajo levo iz smeri Podrečja pa namesti dodatna rumena puščica. Urško Kabaj Pleterski, SDS, je zanimalo, koliko stanovanj ima občina v lasti, koliko od teh je profitnih in koliko neprofitnih, koliko in katera stanovanja so prazna ter koliko porabi za vzdrževanje za le-teh. Majda Pučnik Rudl, SDS, je dala pobudo, da se občinska uprava poglobi v tehnologijo izgradnje cestišč in preuči možnosti za izboljšave in se posveti problemu realizacije Pre- šernove ceste in ceste Radomeljskih čet. Obenem je dala pobudo, da občinska uprava uskladi lokacijo z izvajalcem javnega prometa za avtobusno postajo. Uroš Breznik, SD, je dal pobudo za ustanovitev odbora za primerno proslavitev 150. obletnice osnovnega šolstva v Domžalah, saj meni, da bi bilo treba obletnico obeležiti s proslavami, izdajo brošur, zbornika ipd. Poleg tega je Breznik predlagal razpis diplomskih in magistrskih nalog, ki obravnavajo starejšo in novejšo zgodovino Domžal. Tretja pobuda Breznika je bila, da se oživi pot iz nekdanje, razširjene Občine Domžale, ki sedaj poteka po več občinah. Po njegovem mnenju bi bil to medobčinski projekt, pri katerem bi Občina Domžale igrala glavno vlogo, o poti, ki bi vodila mimo spomenikov, pa bi se pripravila tudi brošura. Vero Vojska, LDS, je zanimalo, kdo je zadolžen za urejanje prostorov Domžalskega doma in predlagala ureditev ter generalno čiščenje prostorov. Ga. Vojska je dala pobudo za subvencioniranje oskrbnine v koncesijskem vrtcu Mali princ v zasebnih oddelkih za otroke stare nad tri leta in pobudo za preučitev možnosti dogovora z vrtcem Mali princ o ustanovitvi dodatnih oddelkov za varstvo predšolskih otrok, starih do treh let. Predlagala je še, da občinska uprava preuči možnost ureditve dodatnih parkirnih prostorov na območju nekdanje Metalke, saj je v popoldanskem času zelo težko najti parkirni prostor v bližini Domžalskega doma in sosednjih objektov. Ga. Vojska se je nato zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali k organizaciji in izvedbi občinske slovesnosti ob prazniku Občine Domžale in ob tem opozorila, da se je niso mogli udeležiti vsi občani, ki so sicer to želeli, saj je dvorana premajhna. Zato je predlagala, da občinska uprava preuči možnost »selitve« prireditve v drug prostor, na primer v halo Komunalnega centra Domžale, še boljša možnost pa se ji zdi, da se čim prej začnejo aktivnosti za razširitev Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. Nato je opozorila na problem tople vode v Vrtcu Urša - Enota Češmin, saj v nekaterih sanitarijah, kjer se izvaja nega otrok, ni dovolj tople vode oz. je ta prehladna. Prosila je še za pojasnilo glede sprememb prometnega režima ob kapelici v Dobu. Ob koncu prve točke je Anton Preskar, LDS, želel še izvedeti o razlogih, ki preprečujejo določitev glavnega urednika glasila Slamnik. obravnava in sprejem odloka o proračunu občine Domžale za leti 2010 in 2011 - druga obravnava Na seji so člani občinskega sveta prejeli dodatno še Memorandum za proračunski leti 2011-2012 in sprejeli šest amandmajev župana: AMANDMA št. 1 Z 28 glasovi ZA in 1 glasom PROTI se vsebina 22. člena Od- loka o proračunu za leti 2011 in 2012 po novem glasi: »Zaradi kritja odhodkov nad prihodki in odhodki, presežkov nad prejemki v računu terjatev in naložbe ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2011 lahko zadolži do višine 2.805.145 EUR, za proračun leta 2012 pa 7.047.748 EUR.« AMANDMA št. 2 Z 29 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI se sprejme amandma št. 2: Na področju 18 - Kultura, šport in nevladne organizacije se v letu 2012 poveča proračunska postavka 183200 - Kulturni dom Franca Bernika Domžale, konto 4133 za 100.000 EUR. Sredstva se zagotovijo tako, da se za 50.000 EUR povečajo transferni prihodki 740001 - Prejeta sredstev iz državnega proračuna za investicije in na področju 19 - Izobraževanje zniža proračunska postavka 192100 - Stroški izvajanja programa otroškega varstva, konto 4119 za 50.000 EUR. AMANDMA št. 3 Z 29 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI se sprejme amandma št. 3: Na področju 13 - Promet, prometna infrastruktura in komunikacije se v letu 2011 poveča proračunska postavka 132268 - Investicije v cestno infrastrukturo, konto 4204 poveča za 90.000 EUR. Sredstva se zagotovijo tako, da se na področju 13 - Promet, prometna infrastruktura in komunikacije zniža proračunska postavka 132101 - Zimska služba, konto 4025 za 90.000 EUR. Vzpostavi se nova NRP - Rekonstrukcija odseka ceste Gorjuša - Sv. Trojica v višini 90.000 EUR. AMANDMA št. 4 Z 29 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI se sprejme amandma št. 4: Na področju 13 - Promet, prometna infrastruktura in komunikacije se v letu 2011 poveča proračunska postavka 132268 - Investicije v cestno infrastrukturo, konto 4204 poveča za 10.000 EUR. Sredstva se zagotovijo tako, da se na področju 13 - Promet, prometna infrastruktura in komunikacije zniža proračunska postavka 132101 - Zimska služba, konto 4025 za 10.000 EUR. Vzpostavi se nova NRP - Rekonstrukcija odseka ceste Gorjuša - Domžale v višini 10.000 EUR. AMANDMA št. 5 Z 28 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI se sprejme amandma št. 5: Na področju 13 - Promet, prometna infrastruktura in komunikacije se v letu 2012 poveča proračunska postavka 132268 - Investicije v cestno infrastrukturo, konto 4204 poveča za 40.000 EUR. Sredstva se zagotovijo tako, da se poveča domače zadolževanje, konto 500101 za 40.000 eUr. NRP - Rekonstrukcija odseka ceste Gorjuša - Domžale se poveča za 40.000 EUR. AMANDMA št. 6 Z 29 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI se sprejme amandma št. 6: V Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine za leti 2011 in 2012 se črta: - razpolaganje pod zaporedno št. 64 - parc.št. 4157/3 in 4157/4 k.o. Domžale - Uskladitev zemljiškoknjižnega stanja po prodajnih pogodbah ob Rojski ulici v naselju Domžale; - razpolaganje pod zaporedno št. 109 - del parc.št. 5493/1, parc. št. 5493/2 in parc.št. 5493/3 k.o. Domžale - Menjava in prodaja zemljišč ob Rojski za povečavo gradbenih parcel. AMANDMA št. 7 Z 28 glasovi ZA in 1 glasomi PROTI se sprejme amandma št. 7: Na področju 16 - Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost se v letu 2011 poveča proračunska postavka 163205 -nvesticije v urejanje pokopališč in poslovilnih objektov, konto 4208 za 15.000 EUR. Sredstva se zagotovijo tako, da se na področju 6 - Lokalna samouprava zmanjša proračunska postavka 063104 -Mestni arhitekt, konto 4029 za 15.000 EUR. Vzpostavi se nova NRP - Pokopališče Vir v višini 15.000 EUR. AMANDMA št. 8 5 24 glasovi ZA in 3 glasomi PROTI se sprejme amandma št. 8: Na področju 16 - Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost se v letu 2012 poveča proračunska postavka 163205 -nvesticije v urejanje pokopališč in poslovilnih objektov, konto 4208 za 10.000 EUR. Sredstva se zagotovijo tako, da se na področju 6 - Lokalna samouprava zmanjša proračunska postavka 063104 - Mestni arhitekt, konto 4029 za 10.000 EUR. NRP 16009 -Mrliška vežica Rova se poveča za 10.000 EUR. AMANDMA št. 9 Poveča se postavka št. 132102 »Ukrepi za povečanje varnosti prometa« pod poglavjem 1302 Cestni promet in infrastruktura in sicer namesto planiranih 80.000,00 € za leti 2011 in 2012 na višino 120.000,00 €, in sicer iz postavk: 10.000,00 € iz postavke 183400 »Glasilo Slamnik«; 10.000,00 € iz postavke 011100 »Plače in sejnine občinskih svetnikov ter članov delavnih teles«; 20.000,00 € iz postavke 162103 »Vzdrževanje evidenc za odmero NUSZ«; Z 11 glasovi ZA in 17 glasovi PROTI amandma ni bil sprejet. AMANDMA št. 10 V proračun za leti 2011 in 2012 se uvede nova postavka 18126 v segmentu »kultura, šport in nevladne organizacije«, ki se glasi: »Obnova obstoječih bazenskih kapacitet odprtega bazena in izgradnja pokritega kopališča«. Sredstva v višini za leto 2011 zagotovimo iz postavk: za leto 2011: znesek v višini 220.000,00 eur iz postavke 166200 »Sklad za nakup nepremičnin«; za leto 2012: znesek v višini 220.000,00 eur iz postavke 166200 »Sklad za nakup nepremičnin«, znesek v višini 550.000,00 eur pa iz povečanja postavke »Ude-'ežba na dobičku in dohodki od premoženja«, ki se poveča iz 2.608.118,00 eur na 3.148.118,00 eur. Z 11 glasovi ZA in 17 glasovi PROTI amandma ni sprejet. Uskladitveni amandma Pri pripravi čistopisa Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 se redakcijsko uskladita 3. člen in 22. člen Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 glede na sprejete amandmaje. Uskladitveni amandma je sprejet z 29 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI. Nato so člani Občinskega sveta z 29 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v skupnem glasovanju sprejeli naslednja SKLEPA: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi besedilo Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 ter tabelarični del splošnega in posebnega dela proračuna in obrazložitve posebnega dela proračuna. Svetnice in svetniki so glasovali še o naslednjih SKLEPIH: Župan mora pred dokapitalizacijo podjetja ICJ, d.o.o., pridobiti soglasje Občinskega sveta Občine Domžale. 24 glasov ZA in 3 glasovi PROTI Občinska uprava najpripravi gradivo za ustanovitev Sklada za Športni park Občine Domžale. 16 glasov ZA in 11 glasov PROTI Župana in občinsko upravo se zadolžuje, da najkasneje do 30. junija 2011 predloži občinskemu svetu v obravnavo in sprejem: a.) dodatek k investicijskemu programu k naložbi v »Halo komunalnega centra Domžale«; b.) dodatek k investicijskemu programu k naložbi v »tribuno - garderobni objekt na nogometnem stadionu v Domžalah«. 16 glasov ZA in 12 glasov PROTI Župan in občinska uprava predloži do junijske seje 2011 konkreten operativni terminski plan aktivnosti z nosilci aktivnosti za izdelavo vizije in občinske strategije - to je ena temeljnih nalog nas svetnikov in župana ter občinske uprave. 11 glasov ZA in 15 glasov PROTI - sklep ni bil sprejet Druge točke S 15 glasovi ZA in 13 glasovi PROTI so člani Občinskega sveta sprejeli sklep, da Občinski svet Občine Domžale daje negativno mnenje k imenovanju Danice Gostinčar, Vinje 26 c, 1262 Dol pri Ljubljani za direktorico Doma upokojencev Domžale. Z 28 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v skupnem glasovanju so sprejeli naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2010. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi splošni in posebni del tabelaričnega dela Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2010. Nato so člani občinskega sveta z 28 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI v skupnem glasovanju sprejeli naslednja sklepa: Občinski svet Občine Domžale zadolži krajevne skupnosti in strokovno službo občine, da do obravnave predloga zaključnega računa Občine Domžale za leto 2011, izboljšajo in poenotijo metodologijo poročanja in preglednosti finančnih načrtov krajevnih skupnosti ter njihovih zaključnih računov. Občinski svet Občine Domžale zahteva od krajevnih skupnosti, da pristopijo k ureditvi lastniških razmerij v skladu z zakonom. V nadaljevanju so člani občinskega sveta glasovali še o sklepu, da naj se na naslednji seji predloži v obravnavo in sprejem Poročilo o poslovanju javnega podjetja Prodnik in Poročilo o poslovanju podjetja CČN Domžale-Kamnik. Z 12 glasovi ZA in 14 glasovi PROTI sklep ni bil sprejet. S 26 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI je bil sprejet sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Z 28 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI je Občinski svet Občine Domžale sprejel Pravilnik o merilih in postopku za dodeljevanje mesečnih subvencij za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo. Z 29 glasovi ZA in 0 glasovi PROTI je Občinski svet Občine Domžale sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za starejše Domžale v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Seja je bila zaključena ob 21.10. 4 intervju 13. maj 20ii ISKRENE ČESTITKE OB 80. ROJSTNEM DNEVU Domžele - občina, o kateri so vsi govorili Ze v prejšnji številki sem ugotovila, da vrsta Domžalčanov v letošnjem letu praznuje svoje življenjske jubileje, kar je lahko tudi priložnost za predstavitev njihovih življenjskih in delovnih poti. Tak življenjski jubilej je v aprilu 2011 praznoval tudi nekdanji predsednik Izvršnega sveta Občine Domžale, podpredsednik nekdanje Skupščine Občine Domžale ter nosilec drugih pomembnih funkcij, gospod Herman Breznik, tudi član prvega uredniškega odbora predhodnikov Slamnika. Obiskala sem ga na njegovem domu v Domžalah, na Vodovodni ulici 21, kjer z ženo Majdo živita prijetno jesen življenja, v kateri jima družbo delata sin Uroš in hči Maruša z družinama, posebno veselje pa obema pomenijo vnuki: Peter, Manja in Tadej, ki so radi v družbi starih staršev. Pogovor z jubilantom je zanimiv. Ima zelo dober spomin, v katerem je še vedno veliko prostora za točne datume, nepozabne sopotnike na delovni in življenjski poti, veliko iskrivih misli in ugotovitev, ki so kljub oddaljenosti še vedno aktualne in uporabne, pa tudi pesmi, ki jih zna g. Herman na pamet. Med njimi že skoraj znamenita Obrekovalci, ki ima vedno veliko poslušalcev. V spominih na prehojenih osem desetletij jubilant najde veliko več prijetnih spominov, kot tistih, ki so manj prijetni, veliko pohval in hvaležnosti za vse, ki so kakorkoli njemu in sopotnikom pomagali razvijati Občino Domžale. Najde pa tudi veliko dobrih besed za ženo Majdo, za katero rad pove, da je bilo srečanje z njo eden najbolj srečnih dogodkov v njegovem življenju, skupno življenje pa razumevajoča pot, na kateri jima ni nikoli zmanjkalo poguma in spoštovanja. Ampak pojdimo na začetek - na Podrečje - rojstni kraj mojega sogovornika. jl jkiih Rodil sem se 16. aprila 1931 na Po-drečju, kjer sem na domačiji, kjer se le reklo po domače pri Ukcu ostal le krajši čas, saj smo se zelo kmalu preselili na Vir. Ker je bila babica Meta, se je na Viru po domače reklo pri Metnem. Oče Valentin in mama Marija, vsi so jo bolj poznani kot Minko sta skrbela zame in dve sestri, ki sta žal že umrli. Osnovno šolo, tedaj je imela štiri razrede, sem obiskoval v Dobu. Na začetku druge svetovne vojne je šola postala nem- ška. Partizani so jo požgali, tako da sem ostal s tremi razredi in pol. Po vojni sem obiskoval nižjo gimnazijo v Domžalah. Kot drugim mladim fantom se je tudi meni kar mudilo v službo, zato sem se po nižji gimnaziji zaposlil v Tosami, vmes pa opravil tudi vojaško dolžnost. Se je že tedaj začela vaša politična pot? Niti ne, čeprav je res, da sem kar kmalu postal predsednik sindikalne organizacije, nisem pa se branil tudi drugih manjših funkcij, vendar sem tedaj več skrbi namenil izobrazbi, saj mi je bilo jasno, da brez nje ne bo šlo. Imel sem pravzaprav srečo in okoli sebe veliko razumevajočih ljudi, ki so mi pomagali, da sem se skoraj čez noč v šolskem letu 1955/1956 vpisal srednjo tekstilno srednjo šolo v Kranju. Od tod zanimivost: v zelo kratkem času je bilo treba opraviti kar štiri sprejemne izpite iz predmetov, ki ih skoraj nisem poznal. Z denarjem, em ga prihranil, sem skušal ob pomoči nekaterih zelo znanih domžalskih profesorjev pridobiti osnovna znanja, pa sem kmalu ugotovil, da je bila moja osnovna izobrazba premajhna. Znova sem se, kot so tedaj delali vsi, s kolesom odpeljal v Kranj in tedanjemu ravnatelju Crtu Zorcu, velikemu prešernoslovcu, povedal, da žal ne bo šlo. Nikoli ne bom pozabil njegovega človeškega odnosa, ko mi je dejal, naj kar pridem v šolo, ampak če bom imel ob koncu prvega letnika kakšen »cvek«, se bova pa pogovorila. Pa ga niste imeli, stroške bivanja pa ste si plačevali tudi z nastopi v gledališču? Res je, čeprav je bilo malce nenavadno, da je bila razredničarka mlajša od mene. Zivel sem v Kranju, se pridno učil, vendar štipendija in pomoč od doma nista zadostovali. Sodelovanje s šolo in Prešernovim gledališčem v Kranju mi je omogočilo nastop v glavni vlogi drame Leonharda Franka Vzrok. Od tod tudi moja ljubezen do kulture, ki me spremlja vse življenje. Veliko lepih spominov imam tudi na pla-ninarjenje, za kar sem dobil srebrno plaketo tedanje Planinske zveze Jugoslavije. Po uspešni diplomi sem se vrnil v Tosamo in postal pomočnik mojstra. Delali smo ob sobotah, navadno brez malice ter pod vodstvom tedanjega direktorja Jožeta Pogačni- ka z velikimi koraki vključevali moderno tehnologijo. Postal sem vodja belilnice in bil v Tosami vse do leta 1964, ko sem se, po upokojitvi Bojana Krištofa, zaposlil v Filcu ter sprva kot vodja tehnične službe, nato pa kot direktor podjetja ostal 17 let. V tem obdobju sem opravljal tudi vrsto manjših političnih funkcij. Svojega dela v Filcu se zelo radi spominjate, saj je v tem obdobju dosegelštevilne uspehe. Pravzaprav se vseh svojih služb zelo rad spominjam, delo v Filcu v Mengšu pa je prav v obdobju, ko sem bil zaposlen v njem, doseglo višek, saj smo z uvajanjem tehnoloških novosti v tistem času osvojili celotno vojno industrijo. Hkrati pa je bil to tudi začetek sodelovanja z graditelji avtocest, saj smo bili edini izdelovalci filcev za avtoceste. Naš filc je še danes osnova prve avtoceste v Sloveniji Ljublja-na-Vrhnika. Moje srce je še vedno v tistem obdobju in rad povem, da se še danes rad srečujem z nekdanjimi sodelavci. To tedaj ni bila klasična tekstilna industrija, temveč izdelava tehničnega tekstila. Vsi smo včasih dihali s »fabrko« Tedanji velikanski tehnološki napredek še danes podjetju Filc Mengeš, ki je zaradi prostorske utesnjenosti ustvaril obrata v Lendavi in Škofji Loki, omogoča uspešno delo na področju najmodernejše proizvodnje netkanega tekstila. Ob tem me čudi, da tako uspešen direktor, kot je g. Lukman, doslej ni dobil nobenega vidnejšega priznanja za odlično managersko delo. Občina Domžale včeraj? Občina, kot jih ni bilo. Občina, o kateri so govorili vsi. Delegacije z vseh strani, tudi iz vodstva nekdanje Jugoslavije in posameznih republik, so rade prihajale v Domžale, da bi se kaj naučile. Posebej po obrti smo bili znani tudi izven meja, zato moram reči, da prav vsi župani in županja, pa ni pomembno, kako so se imenovali - od prvega do zadnjega so podpirali obrt in še danes mi v ušesih zvenijo besede pokojnega župana Jerneja Leniča, ki je vselej poudarjal - obrt je v Domžalah najpomembnejša industrija - in je res bila. Bili smo pravcati fenomen, po katerem so se zgledovali. Potem ste v letu 1980 postali predsednik Izvršnega sveta Ob čine Domžale? Funkcijo predsednika Izvršnega sveta Občine Domžale sem sprejel v času, na katerega je zelo vplivala smrt tedanjega predsednika države Tita in vrsta restrikcij na različnih področjih, ki jih je vpeljala tedanja vlada pod Milko Planinc. Spomnim se posebej sprememb na področju izvoza oz. uvoza, pa pomanjkanja nekaterih osnovnih surovin. Vse smo reševali tesno povezani - tako na območju občine kot države, kjer so bili sestanki predsednikov izvršnih svetov kar pogosta oblika sodelovanja. Danes občine skoraj nimajo pristojnosti na področju gospodarstva. Je bilo v času, ko ste bili predsednik izvršnega sveta drugače? Cisto drugače, saj se je tedaj izvršni svet ukvarjal izključno z gospodarstvom ter skupaj z direktorji podjetij, pa tudi tedanje banke, iskal najboljše rešitve. Spominjam se, kako smo se z vso silovitostjo uprli ukinitvi tedanje banke, kako smo s samoprispevkom gradili šole in druge objekte. Dve leti je bil tedaj predsednik Skupščine Občine Domžale Jernej Lenič, dve leti Karel Kušar. Spominjam se številnih sestankov z gospodarstveniki, na katerih smo razpravljali o ukrepih vlade, skušali pripravljeni pričakati spremembe, ki so včasih zelo vplivale na gospodarjenje. Seveda tudi brez grdih spletk včasih ni šlo. Ampak, to vedno rad rečem: imeli smo izvrstne direktorje, ki so skrbeli za svoje firme, kot da bi bile njihove. Odnosi med njimi in delavci so bili dobri, skupaj so iskali rešitve za razvoj in uspeh. Tudi zase lahko rečem, da sem rad sodeloval z delavci, nenazadnje na naše uspešno sodelovanje kaže tudi to, da so po nekaj desetletjih od skupnega sodelovanja še danes prijazno pozdravimo in z naklonjenostjo obujamo spomine. Po zaključku funkcije predsednika Izvršnega sveta ste šli v letu 1984 v Trak in tam opravljali funkcijo direktorja, do leta 1990, ko ste se upokojili. Ob tem ste opravljali neprofesionalno funkcijo podpredsednika tedanje skupščine občine. Tudi v tem obdobju, predsednik Skupščine Občine Domžale je bil Peter Primožič, smo bili homogena ekipa, ki je znala in zmogla rešiti marsikateri problem. Rad se spominjam tudi sodelavcev iz tega obdobja, sestankov na terenu, kjer smo razlagali proračune, iskali rešitve za hitrejši razvoj še tako majhnega kraja, spominjam se odločanja zborov tedanje skupščine in iskanja najboljših odločitev. Kako bi ocenili obdobje, v katerem ste bili predsednik Izvršnega sveta, in obdobje, ko ste neprofesionalno opravljali funkcijo podpredsednika Skupščine Občine Domžale? To je bil dober čas za nas in občino. Rad rečem, da je bilo to eno izmed bolj srečnih obdobij mojega življenja, da se ga spominjam z največjim veseljem, saj je bil to čas napredka in zelo dobrega sodelovanja na vseh področjih. Bili smo homogena ekipa, vselej smo skušali narediti kar največ za dobro ljudi, ki so se v tistem obdobju odločali za samoprispevke za šole, mnogi tudi za samoprispevke in prispevke za gradnjo komunalne infrastrukture. Glede na obsežen teren dela nikoli ni zmanjkalo. Ljudje so radi obiskovali zbore občanov, nas seznanjali s svojimi potrebami, bili tudi kritični, vendar delali s srcem in dušo za svoje kraje pa tudi za občino kot celoto. Znali so in smo se veseliti uspehov, pa naj bo to nova šola, nov vrtec, dom v Veliki vasi, center požarne varnosti, nova stavba za policijo, nov vodovod, kilometer ceste ipd. Veliko je bilo prostovoljnega dela, pa tudi prijetnih druženj, ki človeku ostajajo v spominu. Najbrž je bilo delo v SIS za preskrbo, katerega ste vodili, drugačno od dela drugih samoupravnih interesnih skupnosti. Predvsem je bilo bolj konkretno, saj je bilo to obdobje, ko je primanjkovalo posameznih artiklov. Malce starejši se bodo spomnili težav pri zagotavljanju bencina, pa plina, tudi mesa, kave in pralnih praškov ni bilo, pa še česa je primanjkovalo. Včasih se je z malo dobre volje, pa tudi sodelovanja z nekdanjim Napredkom dalo rešiti marsikaj. Ceprav se morda sliši nenavadno, bi vendarle povedal za dva primera: ko smo ob pomoči Kmetijske zadruge Domžale zagotovili meso za naše občane ob petkih in sobotah, smo morali kar kmalu zamenjati dneva, saj smo imeli sicer ob teh dveh dneh v občini »pol Jugoslavije«, ki je kupovala naše meso. Zanimiv primer pa je tudi konkretno sodelovanje s pobrateno Koprivnico. Ko je pri nas zmanjkovalo koruze za ihanske prašiče, v Koprivnici pa niso imeli olja in damskih vložkov, je zaživela svobodna menjava blaga in rezultat - vsi zadovoljni. Brez okoriščanja, brez provizij, le zadovoljstvo, da smo skupaj rešili problem. In takih problemov ni bilo malo! Kaj bi rekli za današnjo politiko? Današnjo politiko na vseh ravneh spremljam in jo včasih tudi primerjam z obdobjem, ko sem sam opravljal pomembne dolžnosti. Najbrž se tudi danes, tako kot smo se mi, vsi trudijo, pa vendar me zelo moti, da skoraj nikoli ne prevladajo pametni predlogi. Samo da bi nasprotovali drugi stranki, pametnih predlogov navadno ne podprejo, pa če so še tako dobri. Tudi skupno sodelovanje pogrešam - na vseh ravneh. Se pa vsako leto rad udeležim novoletnih srečanj, katere za nekdanje vodilne v občini pripravlja aktualni župan. V letu 2009 je Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana na vaši hiši odkrilo spominsko obeležje v spomin na vojno za Slovenijo, v kateri sta z ženo Majdo v hiši shranila orožje, strelivo in opremo ter na tak način dala svoj delež v boju za neodvisno in samostojno republiko Slovenijo. Z ženo Majdo sva bila priznanja vesela, še bolj pa dejstva, da najino delo, pa tudi delo drugih, ni pozabljeno. Kakšne posebne želje? Clovek posebnih želja vjeseni življenja nima. Rad sem v družbi domačih, posebej vnukov. Ko v pogovorih opaziš, da so že stoletje pred tabo, si malce začuden, hkrati pa vesel in rad z njimi. V veselje so mi pogovori s prijatelji. Morda še kaj za konec? Vesel sem, da smo imeli in imamo v naši občini ljudi, ki so in živijo z Domžalami. Zelim si, da bi jih bilo v prihodnje še več in da bi bilo življenje v naši občini še naprej prijazno. Morda pa bo komu kdaj v korist tudi načelo, kateremu sem bi zvest vse življenje: Modro se je kregati, pametno pa je biti neskregan. Hvala za prijeten pogovor, iskrene čestitke ob življenjskem jubileju in vso srečo tudi v prihodnje. Vera Vojska Primož Kramer, vodja oddelka zemeljski plin Družba Petrol je v domžalski občini prisotna že od leta 2002, ko je bila podpisana koncesija za gradnjo plinovodnega omrežja. Zahteve odjemalcev po zagotavljanju dolgoročne konkurenčnosti in zanesljivosti pri oskrbi z energijo, ki je sprejemljiva tudi z okoljskega vidika, so vse bolj izrazite. Prav v tem je tudi temeljni razlog, zaradi katerega sta Občina in podjetje Petrol kot koncesio-nar nekdanjo oskrbo z različnimi energenti nadomestila z oskrbo z zemeljskim plinom iz omrežja, ter tako odjemalcem zagotovila celovito pokrivanje potreb po konkurenčni in učinkoviti energiji. O tem in morebitni problematiki smo se pogovarjali z vodjem Oddelka zemeljski plin v Petrolu, Primožem Kramerjem. Gospod Kramer, ali je plin res najčistejši energent? Zemeljski plin je namreč varčno, učinkovito in naravi prijazno gorivo. Zaradi svoje vsestranske uporabnosti, ekonomičnosti in udobja, ki ga zagotavlja uporabniku, predstavlja idealen vir ogrevanja in kuhanja v Ěospodinjstvu, obrti in industriji. )odatno prednost pred ostalimi viri ogrevanja predstavljata tudi izjemna zanesljivost oskrbe ter prihranek časa in stanovanjskega prostora. Ne glede na to, pa sistematično pospeševanje rabe plina v slovenskem prostoru predstavlja relativno nov pristop k učinkoviti rabi energije. Poudariti je potrebno še to, da pri zgorevanju plina nastajata ogljikov dioksid in voda, ki sta oba naravi veliko bolj prijazna kot produkti zgorevanja drugih fosilnih goriv. Obseg njegove porabe je tako tudi v občini Domžale v veliki meri odvisen od "pozitivne javne podobe" plina oziroma od osveščenosti in obveščenosti vas kot potencialnih odjemalcev s prednostmi in koristmi, ki jih omogoča. Pred časom je prišlo do eksplozije )lina v stanovanju na Koroškem. _ e plin res tako varen energent, da se strankam ni bati za eksplozijo? V javnosti velikokrat pride do nerazumevanja oziroma do napačne interpretacije »razneslo je plin«. Prvo je potrebno opozoriti na dejstvo, da za ogrevanje, kuhanje ali pripravo tople sanitarne vode uporabljamo dve vrsti plina: zemeljski plin in utekočinjen naftni plin. Zemeljski plin se imenuje metan, ki je lažji od zraka in se ga praviloma dobavlja po plinovodih (takšen plinovod je v občini Domžale zgradila družba Petrol), medtem ko se utekočinjen naftni plin (mešanica propana in butana ali pa čisti butan, ki je težji od zraka) shranjuje v tlačni posodi, ki je postavljena pred objektom katerega oskrbuje ali pa v plinskih jeklenkah. Na Koroškem je »razneslo« plinsko jeklenko. Po mojih informacijah ni šlo za nesrečo pač, pa za namerno dejanje lastnika stanovanja v katerem je prišlo do eksplozije (res pa je, da se v omenjenem objektu nahaja tudi Èlinovod z zemeljskim plinom). )a je zemeljski plin varen ener-gent v družbi Petrol skrbimo na več načinov. Ob vstopu plina v distribucijsko plinovodno omrežje v Domžalah plinu dodajamo odorant, po domače smrdljivec. Na ta način metan, ki je brez vonja dobi značilen vonj, ki ga zaznamo že ob zelo majhni koncentraciji. V takem primeru stranke pokličejo Petrolovo dežurno terensko službo na telefonsko številko 040 679 344, ki 365 dni v letu skrbi za nemoteno in varno delovanje omrežja. Na vsakih 5 let naša terenska služba umerja plinomere, kjer hkrati ob menjavi plinomera izvede tesnostni preizkus notranje plinske instalacije. Vsekakor pa so za varno delovanje plinovodnih naprav odgovorni tudi sami odjemalci. Pomembno je, da ne izvajajo nepooblaščenih posegov na notranji plinski instalaciji, skrbijo za redne servise plinovodnih naprav, kakor tudi za redni pregled dimnikov. Kakšna je energijska vrednost zemeljskega plina? Je res, da je poleg čistosti plin tudi energent, ki se ga da najbolje izkoristiti? Zemeljski plin je gorivo, ki zaradi svojih specialnih lastnosti pri pravilnem načrtovanju in racionalni uporabi omogoča varno ekonomično obratovanje. Pri njegovi uporabi za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode in kuhanju se bistveno zmanjšajo potrebe po drugih vrstah energije predvsem v precejšnji meri se zmanjša poraba električne energije. Zemeljski plin je nestrupen, nima vonja, barve in okusa ter je lažji od zraka. 98 % njegove kemijske sestave predstavlja metan, vsebuje pa še etan, druge ogljikovodike, ogljikov dioksid in vodo. Za primerjavo si poglejmo cenovno razmerje med lahkim kurilnim oljem, propanom in zemeljskim plinom. Kot izhodišče vzamemo objekt z rabo 3000 l lahkega kurilnega olja, ter ceno zemeljskega plina v Domžalah. Pri računanju s povprečno kurilnostjo lahkega kurilnega olja in s povprečnim izkoristkom sistema na kurilno olje, ter s povprečno ku- rilno vrednostjo zemeljskega plina in povprečnim izkoristkom sistema na zemeljski plin dobimo: Koliko gospodinjstev na območju občine Domžale se je že odločilo za odjem zemeljskega plina in kaj pričakujete v prihodnje? V občini Domžale distribuiramo zemeljski plin 2.937 odjemnim mestom. Kot rečeno pa je število odjemalcev manjše predvsem zaradi nepoznavanja zemeljskega plina kot energenta. Na tem področju je potrebno narediti še marsikaj. Poleg tega pa je velik dejavnik tudi cena vgradnje nove instalacije, ki se giblje okoli 4.500 EUR, kar je v današnji gospodarski situaciji kar precejšen zalogaj. Dejstvo pa je, da se po cca. 5-ih letih investicija povrne in če razmišljate količkaj ekološko, potem je ta investicija zagotovo dobra. Nameravate na Petrolu v prihodnje še na kakšen način privabiti gospodinjstva, da se odločijo za zamenjavo kurilnega olja z zemeljskim plinom? Pri Petrolu smo prav zdaj zasnovali novo akcijo z imenom Paket za od-pret, ki vključuje Demontažo in odvoz starega ogrevalnega kotla, izdelavo notranje plinske napeljave, cevno povezavo kotla na obstoječi sistem centralnega ogrevanja in do grelnika tople sanitarne vode ter predelavo di-movodne napeljave. Ponudba vključuje tudi izdelavo projekta, za kar bi sicer potrebovali projektni inženiring. Poleg tega pa bo vsak prejel še brezplačnih 200 m3 zemeljskega plina in 15% popust na električno energijo za polletno obdobje. Vse kar sem naštel, je strankam na voljo za 50 oziroma 54 EUR mesečno za dobo dobrih 4-ih let, odvisno od moči napeljave (25 oz. 36 kW). Ponudba je celovita, saj vključuje celotno energetsko oskrbo doma. Petrol je sploh v zadnjem času pričel s paketnimi ponudbami vseh ener-gentov za dom. Celovito upravljanje z energijo je namreč tisto, česar se v Petrolu lotevamo vsak dan bolj. V energetiki je zagotovo prihodnost, kot je tudi v ekoloških energentih in projektih. Pri tem pa lahko rečem, da je Petrol eden pionirjev v Sloveniji. S tem skušamo širiti kakovostno energetsko oskrbo po dostopnih cenah v slovenske občine in tudi izven meja Slovenije. 13. maj 20ii domžale 5 OSREDNJA OBČINSKA PRIREDITEV Ob 27. aprilu, dnevu upora, tudi letos množično (Nadaljevanje s prve strani) Na kratko lahko zapišemo, da je dan upora proti okupatorju (včasih samo dan osvobodilne fronte ali dan OF) državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. OF je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. To so bili: Boris Kidrič, Boris Zi-herl, Aleš Bebler (za KP), Josip Rus (za Sokole), Tone Fajfar (za Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za Slovenske kulturne delavce). Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo »Protiimperialistična Fronta«. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije. Mnenj o vlogi in pomenu OF v zgodovini slovenskega naroda je veliko in zelo različna so. O njej pa je med drugim predsednik republike Danilo Tiirk na eni od slovesnosti zatrdil, da je bila odločitev za upor največja odločitev Slovencev v naši dotedanji zgodovini, da so se partizani borili za svobodo in boljši svet in da smo Slovenci narod zmagovalcev. Po obeh, slovenski in evropski himni v izvedbi Godbe Domžale, ki ji je dirigiral Damjan Tomažin, smo najprej prisluhnili govorniku Petru Jermanu, podpredsedniku Združenja za vrednote NOB Občine Domžale, ki je ob pozdravu spomnil na čase pred 70 leti, ko se je rodila iskra upora v razkosani in na smrt obsojeni Sloveniji in žarela vse do zmage v letu1945, med drugim pa tudi dejal: »Ta iskra je ponovno vzplamtela petdeset let kasneje in nas združila pri odločitvi za osamosvojitev ter obrambi te odločitve. Spominjajmo se in skrbimo, da ta iskra narodovega ponosa in svobodoljubja nikdar ne ugasne in da se razplamti vsakokrat, ko bi nam kdorkoli spet poskušal nadeti okove kakršne koli nesvobode. Ni pomembno, odkod bi prišli taki poskusi, od znotraj ali od zunaj, in kakšno obliko bi imeli: vojaško, narodnostno, ekonomsko, svetovnonazorsko ali politično. Fašizem ni samo vojna, streljanje talcev, zapiranje v ječe in taborišča, prepoved slovenskega jezika in izseljevanje. Stotisoči brezposelnih, desettisoči, ki so vsak dan v strahu za delo, tisoči, ki po mesece ne dobijo plačila za delo, tisoči, ki študirajo zato, da imajo zdravstveno zavarovanje, deset-tisoči, ki so odvisni od socialnih pomoči in usmiljenja dobrodelnih organizacij in posameznikov, de-settisoči mladih, ki si ne morejo ustvariti družine in so brez realne življenjske perspektive, so tudi neke vrste ekonomski fašizem. To ni tista svoboda, za kakršno smo šli v boj pred sedemdesetimi leti, niti demokracija, za kakršno smo glasovali in jo branili pred dvajsetimi leti. Zato naj taki poskusi in taki pojavi vedno naletijo na naš odločen odgovor: Smrt fašizmu -svobodo narodu. Dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo RS, je najprej spomnila na pogum, vztrajnost in odločnost, ki so bili izkazani v vojnah, ki so pripeljali do samostojne in svobodne domovine, ter se vsem iskreno zahvalila za vse, kar so prispevali k svobodni in suvereni domovini, hkrati pa izrekla tudi veliko hvaležnost, da smo v najpomembnejših trenutkih znali bili združeni, da smo imeli moč, pogum in odločnost postaviti se v bran sovražniku, ki hoče ljudem odvzeti ime, svobodo, spomine, zgodovino in jezik. Poudarila je, da moramo ostati združeni skupaj pod prapori antifašizma, an-tinacizma in antitolitarizma, pod prapori vseh, ki so se v zgodovini jorili proti okovom. Spomnila je na 70-letnico ustanovitve OF, na vse boje za osamosvojitev, s katerimi smo izpolnili pričakovanja naših prednikov. Med njimi je tudi 35.000 tistih, ki so padli v drugi svetovni vojni. Za njimi ni otrok in drugih, ki bi skrbeli za njihove grobove, ki bi na njih prižigali svečke, zato moramo za to poskrbeti živi. Ob tej priložnosti je spomnila ter hkrati pohvalila Občino Domžale, da skupaj z borčevsko organizacijo skrbi za spominska obeležja. Po njenem mnenju nikoli ne bi smeli pozabiti, kdo smo, kam sodimo, kje je naša zgodovina, katere vrednote moramo spoštovati. Te so v vseh borcih in v vseh ljudeh, mi pa smo tisti, ki moramo zanje skrbeti ter jih ohranjati. Posebej se je dotaknila spoštovanja pravice do dela: »Prav pravica do dela ob vseh človekovih pravicah, za katere se borimo in o katerih toliko govorimo, ostaja tista pravica, ki je neizpolnjena, čeprav tako zelo pričakovana in tako zelo zaželena. Ljudem ni treba dati socialnih transferjev in socialne podpore, ampak potrebujejo delo. Delo, ki vodi k dostojanstvu človeka in vseh nas.« Ob tem je spomnila na prvi maj in na potrebo, da se delavci združimo za dobro vsega sveta, saj zmoremo marsikaj, če smo skupaj, če strnemo glave in jih ne tiščimo v pesek. ČAS JE ZA ZAUPANJE V NAS NAROD, V NASO DRŽAVO In v ljudi, ki premorejo vizijo, pogum in znanje ter znajo povezovati in vzpodbujati plemenite vrednote Nadaljevanje s 1. strani Po slovenski in evropski himni, zapeli sta ju Eva Černe in Neža Drobnič, smo prisluhnili evropski poslanki dr. Romani Jordan Cizelj, slavnostni govornici, katere govor na osrednji proslavi ob 9. maju - dnevu zmage, je objavljen na poslanskih straneh, zato navajam le nekaj poudarkov. Govorila je o nastanku in širitvi Evropske unije in njenih osnov: prizadevanj za širjenje demokratičnega razvoja, sodelovanja ob spoštovanju različnosti ter priznavanja za človekove pravic, ki so osnovne vrednote, ki jih zagovarjamo preko evropskih meja, hkrati pa naša vrata ostajajo priprta za nove potencialne države članice. V obdobju svetovne globaliza-cije namreč močna, združena in sodelujoča Evropa neprimerno lažje vključuje v svetovno konkurenčnost, kot bi to lahko uspevalo posameznim državam članicam. Nato je spregovorila o pozitivnih in negativnih posledicah procesov globalizacije ter o posameznih najpomembnejših področjih skupnega dela, pa tudi o reševanju gospodarsko-fi-nančne krize, ki je zajela ves svet in pri kateri je Evropska unija pozitivno odigrala svojo vlogo, saj je uvedla številne ukrepe za blažitev krize in za povečanje gospodarske rasti. Posebej je govorila o Sloveniji, ki si je pred sedmimi leti z vstopom Odločitev za uresničitev dolgoletnih sanj o samostojni državi je bila veliko in pogumno dejanje. Odločitev za vstop v Evropsko unijo prav tako. In ker smo bili složni, nam je uspelo. Ob tem je poudarila, da je odvisno od nas samih, kdaj nam bo spet uspelo, toda z veliko odprtostjo, ambicijami in izzivi nam to lahko in mora uspeti: »Kajti - ni je večje moči, kot je složen narod. Evropa nam ne bo postavljala ovir, ampak nam bo pomagala, tudi zato, ker je Evropska unija trenutno eno najbolj zaželenih območij za življenje in ustvarjanje. Biti del tega sveta so želje številnih. Slovenci smo lahko zadovoljni, da živimo na tej žlahtni evropski zemlji, v katero so rodovitna se- ustvarjali zadovoljno življenje za vse naše državljane. In da bi kot ena novejših članic v tej evropski družini znali ohraniti čar mladosti. Slavno^stni govor je zaključila z željo: »Želim vam ponosno in veselo praznovanje dneva Evrope.« V kulturnem programu, ki ga je povezoval Gašper Papež, smo prisluhnili Mešanemu pevskemu zboru Slamnik, ki je pod vodstvom Ane Černe zapel tri nove slovenske skladbe, peli sta mladi uspešni pevki Eva Černe in Neža Drobnič ob spremljavi pianistke Mace Udovč, tudi v francoskem in angleškem jeziku, da smo se počutili res evropsko; gledališka skupina Petka se je z nami sprehodila po vseh 25 čla- po sku skupnosti ter se Posebej je govorila o solidarnosti, tovarištvu in boju za mir, v katerem lahko skupaj delajo različne organizacije, v katerih sodelujejo tako borci in borke NOB, kot borce iz osamosvojitvene vojne, pa tudi vse mlade, ki morajo biti seznanjeni z zgodbami iz obeh vojn. Dotaknila se je tudi potrebe po spremembah, za katere potrebujemo pogum, pa tudi odločnost naših prednikov, ki so imeli moč in pogum za spremembe. Zaželela si je, da za spremembe strnemo vrste, hkrati pa skupaj praznujemo in ohranimo dan upora, v spomin na dni v letu 1941, ko je bila sprejeta odločitev za skupno pot pod zastavo OF. Poudarila je, da moramo strniti moči in združeni v prepričanju za dobro vseh ljudi, za solidarnost, iti po poti, na kateri ohranjamo spomine na skupne vrednote, kjer mora korak zastati ob vsakem spomeniku. Sledil je krajši koncert Partizanskega pevskega zbora, ki je bil ustanovljen spomladi leta 1944 v vasi Planina pri Črnomlju. Nastal je iz okrevajočih ranjencev, partizanov, kot edinstven zbor v takratni vojskujoči se Evropi. Imenovali so ga Invalidski pevski zbor ali po domače tudi Pojoča četa. Po vojni se je preimenoval v Partizanski invalidski pevski zbor, po prenehanju delovanja v zboru invalidov pa se je preimenoval v Partizanski pevski zbor kot se imenuje še danes. Zbor, ki ga vodi prof. Franc Gornik, ohranja partizanske in domoljubne pesmi iz zgodovine zadnjih sto let, ko se je slovenski narod bojeval za svoj obstoj. Zbor je že davno prešel z nastopi številko 2.000, v zadnjih letih ima pa 30 do 40 različnih nastopov na leto, kar pomeni moralno plačilo pevcem za dvakratno tedensko vajo. Tudi tokrat se je zbor predstavil z vrsto partizanskih pesmi, med katerimi smo prisluhnili recita-torjem z Osnovne šole Dob: Tini Ravnikar, Patriciji Koderman in Domnu Kovaču, ki jih je za nastop pripravila mentorica, prof. Marta Keržan. Osrednja prireditev ob 27. aprilu - dnevu upora se je zaključila s prijetnim srečanjem in obujanjem spominov na vse pomembne dni v zgodovini slovenskega naroda. V. V. doma, zaploskali smo Folklorni pini Tineta Rožanca, ki se je sku nicah Evropske na koncu odločila, ia je najlepše lklorni :upini T ineta Rožanca, ki se je predstavila s slovenskimi svatbenimi plesi, prijetno presenečenje pa je bila tudi grška pevka Kate-rina Roussou. Čeprav smo malce pogrešali več obiskovalcev, ki bi se skupaj z nami veselili dneva Evrope, je bila osrednja občinska proslava ob 9. maju - dnevu Evrope prijeten dan ljubezni, ki sta ga skupaj zapeli mladi pevki, k pestrosti nedeljskega popoldneva pa so s svojimi izkušnjami prispevala tudi mednarodna društva prijateljstva med Slovenijo, Dansko, Švedsko, Avstrijo Bol arijo ter prijetno druženje ob koncu prireditve. V. v Evropsko unijo široko odprla svoja vrata in dobila možnost, da aktivno sodelujemo pri oblikovanju skupnih evropskih politik in v procesu skupnega razvoja in rasti, kajti Unija nudi številne skupne možnosti tako za obstoj kot za nadaljnji razvoj. V tem delu govora je ocenila razvoj naše države v okviru Evropske skupnosti ter poudarila, da smo državljanke in državljani Slovenije v preteklosti v številnih ključnih in prelomnih trenutkih dokazali, da se znamo pravilno odločiti. mena sodelovanja in povezovanja polagale prejšnje generacije. Zdaj pa je čas za samozavestne ambicije in kreativnost, ki temeljijo na zaupanju. Na zaupanje v naš narod, v našo državo in v ljudi, ki v premorejo vizijo, pogum in znanje ter znajo povezovati in vzpodbujati plemenite vrednote.« Ob koncu je vsem kot evropskim državljankam in državljanom čestitala ob dnevu Evrope in želela, da bi v družbi evropskih narodov hitro spet dosegali dobre gospodarske rezultate, predvsem pa 6 togetherness 2011 13. maj 20ii DOMŽALE, DUBUANA, 18. - 21. APRiL 2011 Četrti Filmski festival Togetherness - v očeh gostov, obiskovalcev in sooblikovalcev Filmski festival Togetherness, ki ga je Muzejsko društvo Domžale do sedaj organiziralo štirikrat in temelji na filmski zapuščini enega največjih direktorjev fotografije v nekdanji Jugoslaviji, Nenada Jo-vičića, je z leti prerasel v festival prezrtih filmskih poklicev. Nekajdnevno festivalsko dogajanje, ki e bilo doslej posvečeno izključno Jovičičevemu delu ter filmskim snemalcem in direktorjem fotografije, se je letos podalo v vode scenaristike in filmskega jezika, naslednje leto pa bo tematiziralo filmsko glasbo in zvok. Janez Korbar komercialist »Filmski festival Togetherness je vsebinsko kompleksen in zelo zanimiv kulturni dogodek. Odlična se mi zdi povezava filma in fotografije, kar je vidno na fotografski razstavi Žige Koritnika v Knjižnici Domžale, ki pop leto zapored. Odlična organizacija, razširjanje filmskih vidikov in ustrezna družba zagotavlja-o temu festivalu dolgotrajnost. enad Jovičić pa ne le kot dobri duh festivala, temveč kot duh vse kinematografije nekdanje skupne države, varuje filmofile, ki žive ali gostujejo v teh čudovitih dneh v Ljubljani in Domžalah.« jNo domžalski prostor. Vsem, ki se do sedaj še niste udeležili festivala, je lahko samo žal za zamujeno posebno filmsko doživetje, z zanimivimi gosti s širšega balkanskega prostora, in ga v naslednjem letu toplo priporočam.« Žiga Valetič pisatelj, publicist in scenarist »Letošnji izvedbi filmskega festivala Togetherness je uspel korak naprej, tako po vsebinski, organizacijski in predvsem po strokovni plati. Doživel je in še vedno doživlja precejšen odziv strokovne javnosti, zadovoljni pa smo lahko tudi z obiskom. Posamezni večeri so bili intenzivni in dobro obiskani, tudi zato, ker nam je z idejo prezrtih filmskih poklicev uspelo privabiti druge ustvarjalce kakor prejšnja leta. Z zbornikom, posvečenim scenaristiki, smo prebudili zanimanje med slovensko filmsko stroko in si na široko odprli pot za kakovostno delo v letu 2012, ko bosta na sporedu filmska glasba in zvok.« Mitja Reichenberg skladatelj in filmski teoretik »Filmski festival Togetherness živi svoje nekajdnevno življenje že pomembna štiri leta. Kot festival »prezrtih filmskih poklicev« se pojavlja prav v trenutkih, ko se slovenska kinematografija javno sprašuje, kdo jo bo pravilno usmerjal in oblikoval - ali politika ali stroka. Očitno je, da je oboje težko združljivo. Pogled nazaj in naprej preko teh nadvse barvitih festivalskih dni je najlepši tedaj, ko vidim polne dvorane občinstva, ki točno ve, zakaj sledi ideji, ki jo Togetherness ponuja. To je razumevanje in sožitje s filmom v njegovi najmočnejši obliki. Na velikem filmskem platnu, seveda.« Daniel Rafaelić hrvaški filmski arhivist in dokumentarist, Zagreb »V veliko čast mi je biti gost festivala Togetherness že drugo Irena Debeljak mag. farmacije »Vsako leto z zanimanjem spremljam filmski festival Togetherness. Vesela sem, ko ob tem srečujem znane obraze slovenskega in nekoč jugoslovanskega filmskega področja. Ob tem se spominjam svojih otroških in mladih let, ko sem skupno s svojimi vrstniki spremljala fi me kot so Volk samotar, Ljubezen in moda, Pop Ćira in pop Spira in druge. To so bili naši jugoslovanski filmi, ustvarjalci in igralci, ki smo jih občudovali in spoštovali. Takrat si nisem niti v snu prestavljala, da bom nekoč imela srečo in osebno spoznala uspešnega in mednarodno priznanega umetnika, snemalca Nenada Jovičića in da bomo celo postali dobri prijatelji. V njem sem spoznala g obo-kega in srčnega človeka in hvaležna sem njemu in soprogi Veri za to prijateljstvo. Knjiga Film je življenje in življenje je film mi je osvežila spomin na našo jugoslovansko filmsko umetnost, ki jo predstavniki naše generacije še posebej cenimo, saj je bila del naših sanj in naše mladosti. Ob spremljanju festivala se zavedam, koliko truda in volje je potrebno vložiti v nadaljnji razvoj in obstojfestivala in druženja, ki je povezano z njim. Posebna vrednost in poslanstvo festivala je v tem, da povezuje našo skupno, nekoč jugoslovansko filmsko kulturo, strokovnjake in njihove izkušnje z mlado generacijo. Tej omogoča pridobitev izkušenj in uveljavljanje preko natečaja kratkega filma. Želim si, da bi se filmski festival Togetherness še naprej uspešno razvijal in uveljavljal. Prepričana sem, da delim to svoje mišljenje z večino obiskovalcev. Pri tem pa želim članom Muzejskega društva Domžale in Občini Domžale še dovolj energije in volje za nadaljnje delo.« Borut Veselko filmski in gledališki igralec, nekdanji Domžalčan O filmu Operacija Cartier »Vesel sem, da so me organizatorji filmskega festivala Togetherness, ki jim čestitam za festival, povabili ob 20. letnici filma Operacija Cartier. To je bil prvi dogodek, ki me je dvignil iz povprečja, da sem ostal prepoznaven kot igralec. akrat so začeli govoriti, da se vozim z biciklom samo zaradi imidža, doma pa imam parkiranega BMW-ja. Žal temu ni ravno tako, slovenski film ni bil nikoli tako bogat. Film operacija Cartier je sicer postal mala ikona in še danes me na cesti kdo ustavi zaradi tega filma. Dogaja se še v prejšnjem režimu in je nek odmev časa, ki smo ga pred več kot dvajsetimi leti doživljali vsi in na katerega se tako ali drugače spominjamo z več ali manj sentimenta in več ali manj nevšečnosti. A kar dobre volje, saj smo bili mladi ^ Film mi je, kot način dela, izjemno všeč. Ne vem pa, če bi si želel delati samo na filmu. Če pa bi bil samo v gledališču in se filma nikoli ne bi dotaknil, bi gotovo zamudil veliko lepega.« O Domžalah »V Domžalah sem preživel najbolj divjaško obdobje otroštva in moram priznati, da sem imel čudovite prijatelje in prekrasne sošolce. Vsi skupaj smo bili nagajivi, nori in smo ušpičili cel kup neumnosti. A so se vse dobro iztekle. Tisto, kar pa je bilo treba narediti, smo opravljali kar resno. Nobenega od mojih prijateljev ni, ki ne bi naredil šole in ki danes ne bi spodobno živel. Kljub mladostni neumnosti smo bili resni in odgovorni do sebe. Še vedno rad vse vidim in vsakič se spominjamo skupnih lumparij. In rad imam pregovor, ki pravi: »Pri tem, da poskušamo živeti pametno, obstaja resna nevarnost, da zamudimo cel kup neumnosti!« In tega sem se vse življenje držal ^ V Domžalah sem se ukvarjal tudi s športom, bil sem član smučarskega kluba in plezal pri domžalskem odseku. Od tam imam tudi enega najboljših prijateljev, Silva Kara, ki je še vedno, čeprav ga redko srečam, eden od najsvetlejših ljudi, kar jih poznam. Z Ja J po T egličem sta sfrlela nekam v višavejaz pa sem ostal bolj pri tleh ^ Tako kot vsi Domžalčani sem tudi jaz postal satelit Ljubljane, a me je gravitacija potegnila in zdaj sem v Ljubljani. Upam, da se vidimo na naslednjem festivalu v živo in spet zaradi kakega novega filma.« Pavao Marinković v Pragi živeči hrvaški režiser in scenarist filma Ljubezensko življenje strahopetca, 2009, slovenska premiera v okviru 4. FF Togetherness: »Koncept filmskega festivala je neobičajen a zato zanimiv in ima v prihodnosti možnosti pridobiti še veliko širšo publiko. Odlični kino. Počutil sem se zelo ugodno in sem srečen, ker je sodeloval tudi naš film. /Ljubezensko življenje strahopetca - Ljubavni život domobrana, op. p./ Mislim pa, da bi festivalu koristile vsaj 3 slovenske premiere recentnih filmov.« Zoran Živulović, režiser slovenskega filma Vladimir, 2002 »Veseli me, da se je v sklopu 4. Festivala Togetherness po daljšem času javno spet zavrtel film Vladimir, ki smo ga za RTV Slovenija posneli avgusta 2001. Še posebej pa sem zadovoljen, da sem si ga ahko končno prvič ogledal na velikem platnu, kamor je bil pred leti namenjen.« Ruri Uran režiser dokumentarnega filma Ko je nebo previsoko in zemlja pretrda (trilogija o Srebrenici), 2008 »Z razliko od ostalih festivalov, na katerih sem sodeloval in bil prisoten, me filmski festival Togetherness navdušuje s svojo tematiko in usmeritvijo. Končno festival, na katerem so filmski ustvarjalci resnično v ospredju. Mislim predvsem v vsebinskem smislu. Tudi same okrogle mize so ponudile dobra izhodišča za poglobljen razmislek. Kar pa je zame še poseben presežek, je zbornik, ki s svojo vsebino resnično posega v prostor, ki je pri nas tako redko zap z domačo strokovno besedo. Hvala FFT.« Miomira Šegina dramaturginja, pisateljica in fotografinja O_ scenaristiki in okrogli mizi: »Četrti filmski festiva^l Togetherness je bil posvečen scenaristiki. Scenarij, kot osnova vsakega filma, temelji na zgodbi. Vendar dobra zgodba ne pomeni tudi dobrega scenarija. Pisanje scenarija je zahtevno početje, saj se v njem razdelajo dialogi, scene, liki, razvija se dramatični lok. Tako kot je scenarij težko brati, ker ne gre za leposlovje, ga je zahtevno tudi pisati. Ameriška filmska industrija deluje po preprostih principih kapitala: s filmom hoče dobiti več kot je vanj vložila. Posel pač, kot vsak drug, četudi gledalci in ljubitelji filmov raje verjamemo, da je film umetnost. Nekaj, kar te povzdigne nad materialni svet, v katerem ima vse svojo ceno in etiketo. V filmski industriji zahoda ne marajo presenečenj, vsaka minuta filma se odvija po utečenih praksah: določeno je, v minutah, kdaj nastopi zaplet, vrhunec in razplet zgodbe. Odtod menim, da so, v povprečju, ameriški filmi predvidljivi in neinovativni. Brez duše in tako želene katarze. Na okrogli mizi so se kresala taka in drugačna mnenja, v glavnem o tem kdo in kako izbira scenarije, pa tudi o tem, da se tudi pri nas televizijski programi naravnani po preizkušenemu receptu: veliko zabave, malo pameti. Humorja pa niti za ščepec. Slednjega naj bi nadomestila stand up blebetanja, ki so v modi.« O dokumentarcu Rudija Urana Ko je nebo previsoko in zemlja pretrda »Na srečo smo Slovenci veliko bolj nadarjeni kot si to upamo priznati. Pa tudi človeški, z občutkom za trpljenje drugega. Film Ko je nebo previsoko in zemlja Franci Gerbec kurator filmske dediščine NENADA JOVIČIĆA »Z veseljem ugotavljam, da se z letošnjim 4. filmskim festivalom Togetherness vedno bolj uspešno izpolnjuje zaveza Občine Domžale, sprejeta ob podpisu donator-ske pogodbe s takrat še živečim avtorjem - enim najboljših filmskih snemalcev nekdanje jugoslovanske kinematografije Nenadom Jovičićem, da bo njegova bogata zapuščina stalno predstavljena sedanjim rodovom gledalcev. Enako pomembno je, da je ta festival začel z organiziranim predstavljanjem t.i. prezrtih filmskih poklicev: snemalcev, scenaristov in drugih, ki v primerjavi z glavnimi igralci in režiserji običajno v javnosti bolj ali manj niso znani in sprejeti kot zelo pomembni soustvarjalci končnega produkta - filma. Na tem področju se naš festival postopno prebija iz anonimnosti s svojimi okroglimi mizami, posebnimi katalogi in brošurami ter si pridobiva življenjski prostor kot edini takšen festival v ožji in širši filmski sredini.« Elizabeta Petruša Štrukelj muzejska svetovalka, kustos pedagog, Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana: »V okviru festivala Togetherness pogledala ke,še ve- pretrda režiserja Rudija Urana je dokumentarec o otrocih iz Srebrenice. Menda je ta nesrečni kraj, (neza)varovan s strani Unproforja, postal prava filmska meka za scenariste in režiserje komercialnega kova, ki v njem iščejo bombastične in čimbolj grozovite motive za svoje zgodbe. Nihče pa se pred Rudijem Uranom ni posvetil mladim, ki so deset let nazaj bili še otroci, varni in srečni v krogu svojih družin dokler jih nacionalizmi vseh barv niso oropali otroštva. Brez odvečnih posnetkov bojišč, brez tankov in vrišča umirajočih žrtev smo, skupaj z mladimi iz Srebrenice, preživeli uro zgodovine o nesmislu sovraštva in vojn. Civilne žrtve, ženske, otroci in starci, ponavadi ostajajo v senci, ker imajo prednost zmagovalci. Ti štirje mladi ljudje so vsa ta leta skrivali svojo bolečino, potisnjeno v tišino duše, in jim je le stežka šla z ustnic. A to izpoved so potrebovali oni in tudi mi, zaverovani v svoje varno in lepo življenje. Rudi Uran se vedno znova vrača v Srebrenico. Pravi, da te ta kraj in ti ljudje zaznamujejo - še danes živijo, kljub vojni, v tistih moralnih okvirjih človeštva, iz katerih se mi, v svoji nadutosti, delamo O Živulovičevem celovečercu Vladimir: »Film Vladimir režiserja Zorana Živulovića je bil pravo presenečenje - dobra zgodba, prepričljiva igra, čisti kadri, skratka, film, ki ga lahko vidiš večkrat. A je bil, žal, na voljo samo na festivalski projekciji. Vladimir, tekst Matjaža Zupančiča, je bil z Grumovo nagrado nagrajena gledališka igra (2000) in šele kasneje (2002) celovečerni film. Film je nastal iz želje po povezovanju gledališča in filma. Odtod je filmska ekipa obdržala dva igralca iz Drame (Da-reta Valiča in Marka Mandića), Manco Dorrer in Davorja Janjića pa je k sodelovanju povabil Zoran Živulović. Film je posnet brez scenarija, na podlagi dramskega teksta. V tem se kaže virtuoznost režijskega ustvarjalca, ki je iz drame izluščil bistvo, iz iigralcev pa znoj in kri. Res je, Vladimir je film o nasilju, še več: to je zgodba o tem, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Vladimir hoče za vsako ceno svet urediti po svoji podobi, kar neizbežno pelje v nasilje. Svoje probleme imajo tudi trije mladi. Njihovo življenje je svobodnjaško, odprto, neobremenjeno - a tudi naivno in površno. Mladi se na začetku zgražajo nad nasiljem, ki se dogaja v belem svetu, a se z umorom na koncu soočijo doma. sem si z zanimanjem film Hitler iz naše soses dno aktualno vojno dramo, ki jo je v sedemdesetih letih posnel Ne e- inje film-festivala v Vsak resen film se, tako kot življenje, konča s smrtjo. Morda je to le mit. Kaj če bi scenarist in režiser, v najbolj vroči točki konflikta, našla pot do drugačne, nenasilne rešitve? Težak zalogaj za film, kot tudi za življenje, kaj ne?« nad Jovičić. Prikazovanje ske dediščine v sklopu organizaciji Muzejskega društva Domžale je le ena od aktivnosti, ki jo društvo opravlja in vsa pohvala gre zagotovo organizatorjem, ki se tega lotevajo z veliko zagnanostjo, dinamiko in strokovnostjo. To vsekakor kaže že tretji zbornik, ki nas letos seznanja s prezrtim filmskim poklicem scenarista, o čemer je tekla beseda tudi na osrednjem dogodku v Cankarjevem domu.« Peter Bizjak režiser zmagovalnega filma Nagradnega natečaja 4. FFT Finished Movie »Vesel sem, da je film nagradila tako strokovna žirija kot je ta. Upam, da to pomeni, da naši filmi niso več všeč samo našim prijateljem. Upam tudi, da nagrade ne bomo porabili samo za mamila. Hvala festivalu, hvala staršem, hvala učiteljem in hvala Bogu. Dijana Vukojević igralka v filmu Finished Movie »Zmaga na Togetherness festivalu mi je osebno zelo ljuba, kajti to je zmaga prvega igranega filma, pri katerem sem sodelovala. Peter si je vsekakor zaslužil zmago, saj nenehno živi v svetu filma in njegov um brez prestanka premleva in razvija nove ideje. Mislim, da mu bo denarna nagrada, ki jo je prejel v veliko pomoč pri snemanju nadaljnjih zanimivih projektov, za katere upam, da se bodo prav tako pojavili na katerem od prihodnjih festivalov. Hvala.« Boj Nuvak igralec v filmu Finished Movie: »Ko je Petrov Finished movie dobil prvo nagrado, sem bil zelo vesel za svojega prijatelja. In hkrati sem si štel v čast, da sem lahko bil del tega filma. Najbolj sem užival ob komentarjih in odzivih, ki sem jih slišal ob gledanju filma ob podelitvi nagrad, in iskrene čestitke, ki nama jih je s Petrom zaželel fotograf. Denarna nagrada je dobra vzpodbuda za mlade ustvarjalce, da še naprej snemajo dobre filme. In Bizjakov film je dober. Vsak njegov film. Peter bo snemal še velike filme. Hvala za vašo podporo.« Aleš Sazonov koordinator Nagradnega natečaja kratkega filma »Pri festivalu sodelujem drugo leto in super je, da je Nenad živel v Domžalah, kjer se ga lahko spominjamo s filmi na tak ali drugačen način. Delo majhne ekipe je adrenalinsko in, upam, vedno bolj profesionalno. Togetherness pa je tudi skozi nagradni natečaj vsako leto bolj odmeven festival med mlado publiko Taja J. Gubenšek Foto: Žiga Koritnik 13. maj 20ii društva 7 V ORGANIZACIJI KS JARSE-RODICA Tradicionalni pohod na Rudnik Prvi maj je mednarodni praznik dela od konca 19. stoletja, v spomin na veliko delavsko stavko 1. maja v Chicagu. Tega dne delavci niso šli na delo, temveč z družino in prijatelji na shode, v naravo, z rdečimi nageljni v gumbnicah. Je pa 1. maj veljal za nekakšen ljudski praznik že v davnini. Ljudje so se veselili, da so preživeli zimo in vse turobne mesece, ki še niso dali pridelka. Do tedaj so morali gledati na vsak grižljaj, da jim ne bi zmanjkalo hrane in bi trpeli lakoto; 1. maj so zato slavili kot praznik življenja, veselja, zelenja in cvetja. Tako veselo je bilo tudi na našem že tradicionalnem pohodu na Rudnik, saj se ga je na lepo sončno nedeljo udeležilo preko 70 poho-dnikov. Zbrali smo se pri gasilskem domu v Jaršah in z zastavo ter nageljni v gumbnicah smo se podali na pot skozi vas do gostilne Bunkež, kjer so nas pogostili z okrepčilnim napitkom, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Ob čudoviti, iz zimskega spanja prebujajoči se naravi in ob prijetnem kramljanju smo kar pozabili na že številne prehojene kilometre, saj smo imeli časa za obujanje spominov, za pogovore o sedanjosti in o pričakovanju v prihodnosti dovolj. Maj je tak mesec, ko se narava odene v najbolj sveže zelenje in najlepše cvetje. Zato je človek z njo še s toliko večjim užitkom kot sicer; do narave se moramo odgovorno ravnati. Zato bodimo prijetni učitelji zlasti svojim otrokom in vnukom, ki so v svojem otroštvu najbolj dojemljivi za zglede. Iskrenost in zaupljivost, ki sta sicer tipični lastnosti otrok, odpirata pot do srca in sta temelj, iz katerega raste prijateljstvo. Po prihodu na Rudnik so nas pri spomeniku žrtvam okupacije in v NOB padlim borcem (spomenik je bil odkrit 25. septembra 1960. leta) s partizansko pesmijo pričakale ljudske pevke Predice, s harmonikarjem Jožetom Jagodicem. Predsednik KS Jarše-Rodica Peter Verbič je s slavnostnim govorom počastil spomin našim padlim v vojni. Pavla Matičič, predstavnica Društva za ohranjanje vrednot NOB, je položila venec 30 padlim borcem, med katerimi so tudi padli politični delavci kamniškega okrožja. Za opisom dogodkov se skriva vrsta človeških usod, skrivajo se življenja mladih ljudi, ki so polni optimizma zrli v prihodnost, ki se je za večino od njih končala 6. januarja 1945. Zaradi njih, njihovega trdnega prepričanja, da pride čas, ko bo njihova domovina osvobojena zaradi njihove želje, da pri tem darujejo tudi svoja življenja, če bo potrebno, se jih vsako leto vedno znova spominjamo. Ponosni smo na dneve 2. svet. vojne, ko smo tudi Slovenci prispevali k zmagi nad fašizmom, zato jih ne smemo nikoli pozabiti. Vsem žrtvam v boju za osvoboditev smo dolžni vse spoštovanje. Nanje ostajajo hvaležni spomini, iz katerih črpajmo moč za prihodnost. V teh majskih dneh se to gotovo dogaja tudi s spominom predvsem tistih, ki so pred več kot 65 leti, po vseh grozodejstvih druge svetovne vojne, le dočakali svobodo. Veselja, radosti, vzhičenosti in dogodkov ob koncu vojne ni mogoče izbrisati iz individualnih spominov in prav je, da ostane tudi v kolektivnem. Ne glede na žrtve, poražene in zmagovalne strani, ki so žalosten del zgodovinske resnice, je bila leta 1945 izbojevana zmaga nad nacizmom in okupatorjem. Zato je prav, da jo obeležimo na državni in na drugih ravneh. Za dobro kapljico in hrano so poskrbeli naši gasilci, ki že vrsto let organizirajo to srečanje, ki ga je za vse pohodn naša krajevna skupnost. Želimo si, da se ne bi nikdar vrnili časi vojne in da bi v naši domovini ohranili svojo zgodovino, hkrati pa nikoli ne bi pozabili na odgovornost za skupno prihodnost. Nevenka Narobe pohodnike finančno podprla VIDIMO SE NASLEDNJE LETO Praznovanje 1. maja s prižigom kresa tudi na Sv. Trojici Kot vsako leto je tudi letos zagorel kres na »Martinovčevem hribu«, ki so ga pripravili člani društva ŠRD Konfin - Sv. Trojica. Zgodovina praznovanja prvega maja pravzaprav izvira še iz poganske Evrope, ko so praznovali začetek poletja in rodnost. Vendar se je s širjenjem moči krščanske vere začelo takšno praznovanje preganjati v začetku 17. stoletja, ko so praznik preimenovali v dan svetnikov. Kljub temu se je prvotno bistvo praznika, zla- sti na podeželju, kjer so močneje povezani z naravo, ohranilo, pravzaprav celo okrepilo. Takšna tradicionalna praznovanja so bila polna petja in plesanja, ki so trajala vso noč. Čez čas je kapitalistična revolucija zbrisala mitološko vsebino, ki je izgubila na pomenu, vendar ostal je duh praznovanja. Vse do danes, le z drugačno vsebino. Praznik dela (znan tudi kot prvi maj) je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznu- -iù é Prvomajsko kresovanje ŠRD Konfin - Sv. Trojica jejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom Hay marketski izgred, pa tudi največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zaradi politično levega navdiha, ki ga nosi praznik, je bil prvi maj skozi vso svojo zgodovino izstopajoči dogodek za demonstracije različnih socialističnih, komunističnih in anarhističnih skupin. Pri nas je mlajsimbol rasti, pokončnosti in moči delavskega gibanja. Podobno je s kresovi, ki zagorijo na predvečer praznika. V sklopu prvomajskih dogodkov kličejo k zbiranju delavcev in njihovemu združenemu delovanju za zaščito delavskih pravic. Razna društva in delavci po Sloveniji in svetu so s številnimi prireditvami, kresova-nji, budnicami in postavljanjem mlajev simbolično praznovali pra- znik dela - 1.maj. Prav tako smo člani društva ŠRD Konfin - Sv. Trojica ob 20.30 zvečer, ko je bil napovedan prižig kresa, pripravili prireditveni prostor z ozvočenjem, kjer se je zbrala številna množica ljudi. Ker je bil kres zelo velik, so ga prižigali kar na treh koncih. Nato so suh les počasi začeli zajemati plameni, ljudje pa so lahko stali še precej blizu. Segali so vedno višje, dokler niso dosegli samega vrha. Ko se je ogenj malo polegel, smo se posedli za mize, ki so bile razvrščene okrog kresa. Tudi na letošnjem kresovanju je bil krasen ognjemet, ki sta ga pripravila Klemen in Filip K. Tokrat nam je bilo vreme res naklonjeno, tako da se je videla cela ljubljanska kotlina in okoliški hribi. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo, ki se je slišala daleč naokoli. Druženje je bilo zares prijetno, živel 1. maj, se vidimo naslednje leto. Marija Ravnikar DR. MIRO CERAR: O spoštovanju Spoštovanje pomeni, da pri nekom drugem pozitivno ovrednotimo ter prepoznamo oziroma pohvalimo neko njegovo lastnost ali dejanje. Sposobnost spoštovanja je sposobnost preseganja lastne egocentričnosti in je, če je pravična in iskrena, znak pozitivnega razvoja posameznika na poti njegove samoreali-zacije. S spoštovanjem namreč v sebi in drugih spodbujamo dobre lastnosti in ravnanja. Ob tem se moramo zavedati, da je v vsakomur in v vsem vedno mogoče najti kaj, kar je vredno spoštovanja. Nasprotje je nespoštovanje. Spoštovati ne moremo nečesa, kar je slabo, destruktivno ipd. S takšnim nespoštovanjem ni nič narobe. Celo prav je, da jasno razločujemo med tem, kar spoštujemo, in tem, česar ne. Toda pri tem si moramo prizadevati, da ne zaidemo v skrajne oziroma najbolj intenzivne oblike nespoštovanja, med katere sodita predvsem prezir in sovraštvo. Gre namreč za negativni čustvi, ki prizadeneta ne le tiste, zoper katere ju usmerimo, marveč tudi nas same, saj kot magnet privle-četa v našo sfero negativna čustva drugih ljudi. Prav je, da naše spoštovanje in nespoštovanje izrazimo navzven. Z iskrenim izražanjem spoštovanja spodbujamo tiste, ki si to zaslužijo, kar dene dobro tudi nam samim, z izražanjem nespoštovanja v obliki kritike pa drugim pomagamo k pozitivni preobrazbi, pri čemer moramo kritiko izraziti na spoštljiv (kulturen, toleranten) način. Slednje je zelo pomembno, saj lahko le tako - tj. z lastnim zgledom -pozitivno prispevamo k dobrim medčloveškim odnosom. Ker imamo vsi napake, je še posebej pomembno, da se medsebojno spodbujamo tam, kjer lahko drug v drugem najdemo kaj dobrega. V Sloveniji je spoštovanja premalo, tako na osebni kot kolektivni in institucionalni ravni. Namesto da bi se (bistveno bolj) veselili naše lepe domovine, njenih naravnih lepot, uspehov, ki jih je dosegla naša mlada država, naših znanstvenih, kulturnih, športnih in drugih svetovnih prebojev in uspehov, mnogih inovativnih pobud in praks, našega socialnega in humanitarnega čuta ter še marsičesa drugega, se najpogosteje raje ukvarjamo z medsebojnimi prepiri na vseh mogočih ravneh. Enostavno ne znamo (dovolj) spoštovati sami sebe! S tem slabimo svojo individualno in narodno samozavest ter seveda tudi svojo politiko, gospodarstvo, pravni red, kulturo in vse ostalo. Razlog za to, da se premalo spoštujemo, je na površinski ravni v naših sebičnih in zmotnih predstavah o tem, da lahko priznanje, ki ga namenimo drugemu, kakorkoli škoduje nam samim, naši (samo)pomembnosti. Na globlji ravni pa gre enostavno za naše temeljno nerazumevanje sveta. Ne zavedamo se povezanosti vseh bitij in celotnega stvarstva, zato se tudi ne zavedamo, da z odsotnostjo spoštljivega odnosa ali z neupravičenim nespoštovanjem, pogosto celo s prezirom in sovraštvom, neposredno ali posredno prizadene-mo vse in vsakogar. Seveda nikakor ne želim reči, da kritično soočanje mnenj ni primerno. Nasprotno, je nujno in zelo koristno, vendar le, če znamo biti, kot rečeno, tudi v svoji kritiki in pri različnih mnenjskih soočenjih dovolj kulturni in tolerantni. Da torej svoje nespoštovanje izrazimo na spoštljiv način. Da se potrudimo v sogovorniku, tekmecu, nasprotniku videti tudi (potencialno) dobro in ne le slabo. In da po možnosti svojo kritiko usmerimo bolj ad rem (v napačne misli, besede in ravnanja) in manj ad personam (v človeka), kajti tako pustimo drugemu in sebi več prostora za konstruktivno in častno priznanje, umik ali ustrezno preobrazbo. Več o tem in drugih razmišljanjih dr. Mira Cerarja v njegovi novi knjigi: Pamet v krizi (Razmišljanja o miselnih, čustvenih in duhovnih izzivih sodobnega človeka), Tempo trade, Škofja Loka, december 2010 (www.tempogro-up.si, tel.: 04/513 04 59). turistično društvo turnše-cešenik Oj, lepo je res na Boču Na povabilo Branke in Marka Kotnika, zelo pridnih članov Turističnega društva Turnše-Češe-nik, smo se letos že tretjič po vrsti člani društva odpravili na pohod na Boč, kjer imata Branka in Marko svojo zidanico. Kar precej zgodaj zjutraj se je več kot 40 članov in članic Turističnega društva Turnše-Češenik odpeljalo proti Štajerski. Na poti od Celja proti Ptuju smo se ustavili na majhni vzpetini nad naseljem Makole in si ogledali dvorec Šta-tenberg. Konec 17. stoletja ga je dal zgraditi grof Ignaz Attems, ko se je družina odločila, da se iz srednjeveškega gradu nad Makolami, od katerega so danes ostale samo še ruševine, preseli v dolino. Dvorec Štatenbere je zgrajen v baročnem slogu. Sestavlja ga osnovni trakt in trije nižji, ki tvorijo okvir dvorišča, katerem smo si lahko ogledali ostanke baročnega vrta. Naslednja postaja prijetne druščine je bila Kostrevnica, kjer smo se pred začetkom enournega pohoda okrepčali z odlično obaro. Glede na telesno pripravljenost smo se pohodniki odločili za različne smeri: tako so nekateri osvajali vrh Boča, drugi so se napotili do koče pod Bočem, par pa se jih je odločilo, da se do naših gostiteljev zapeljejo. Prijetno utrujeni smo se popoldne posvetili druženju, med katerim smo se lahko okrepčali z vrsto dobrot, katere sta, ob pomoči nekaterih članov našega društva, pripravila gostitelja Branka in Marko, za kar se jima iskreno zahvaljujemo in obljubljamo, da naslednje leto spet pridemo. Obisk pri prijaznih gostiteljih smo izkoristili predvsem za prijeten klepet, v katerem so našle mesto aktivnosti društva v prvem polletju. Posebej smo nekaj besed namenili že opravljeni čistilni akciji ter opravljenim pohodom, beseda pa je tekla tudi o 2. letnem nastopu Mešanega pevskega zbora TD Turnše-Češenik. Skupajz našo zborovodkinjo, Polono Hribar, vas vabimo, da se nam na našem prireditvenem prostoru v Turnšah pridružite 19. maja 2011, ob 19. uri. Mojca Pohodniška sekcija Društva Sožitje Mengeš Pohodniki Društva Sožitje Mengeš poskrbimo, da zdrav duh ostaja v zdravem telesu. Vsak mesec enkrat se podamo na pohodno pot, da ohranjamo kondicijo in se nadihamo čistega zraka. V soboto, 9. aprila 2011, smo se skupaj s planinci Planinskega društva Moravče ter učenci in učitelji OŠ Krtina odpravili na Gorenjsko. Že v jutra- njih urah je vse pozdravilo toplo sonce, pred nami se je obetal lep, topel in sončen dan. Z avtobusom smo se zapeljali do Rateč, kjer so prvi, zmogljivejši pohodniki, začeli svojo pot proti Tromeji, ostali pa smo pot začeli pri velikanki v Planici in jo pogumno krenili do Koče v Tamarju. Po dobri uri hoje smo vsi veseli prispeli na cilj ter si Turistično društvo Rača spodbuja krajane KS Krtina - vasi Krtina, Brezje, Škocjan, Studenec, Zalog, Kokošnje, Rača in Račni vrh, da ob 20-letnici samostojnosti Slovenije ponosno izobesijo zastave Nudimo možnost nakupa zastave po ugodni ceni. Naročila sprejemamo do 31. maja 2011, na tel.: 724 92 05 in 724 94 90. Ob nakupu bo vsak prejel brezplačno lončnico -sadiko za zunanjo okrasitev doma. BODIMO PONOSNI IN DOMOLJUBNI DRŽAVLJANI SLOVENIJE. Turistično društvo Rača Ana Šlibar, predsednica TD Rača privoščili okrepčilo. Ko smo bili ponovno združena ekipa, smo se na poti domov ustavili v Zelencih pri Kranjski gori, kjer izvira Sava Dolinka. Neokrnjena narava, topli žarki in prvi znanilci pomladi so nas dodatno razveselili. Ponosni, da smo osvojili nove zmage, smo se v popoldanskih urah utrujeni vrnili domov, polni vtisov in dobre volje. Mag. Tatjana Novak, predsednica društva Balkonsko cvetje s slovensko zastavo 8 društva 13. maj 20ii V Domžalah 43 novih gasilcev V marcu smo v Gasilski zvezi Domžale pričeli s tečajem za gasilca. Udeležilo se nas ga je kar 43 pripravnikov iz 9 društev iz celotne Občine Domžale. V dveh mesecih, kolikor je tečaj trajal, smo se udeleženci udeleževali različnih predavanj. Preda- Zahvala Še vedno srečujem ljudi, ki zamahnejo z roko ob besedi gasilec.« Ah ja, veselica, pa malo špri-cajo«, je njihov odgovor. Sploh ne vejo, kako daleč od resnice so!! Danes se od gasilca pričakuje in zahteva veliko več! Gasilstvo je vse bolj vpeto v splošno reševanje vsemogočih težav, zaščite premoženja ter reševanje človeških življenj. Za vse to, pa je potrebno veliko tehnično in strokovno zna- atelji i ribližal približali gasilske naloge in predavanja začinili s svojimi izkušnjami. Pouk smo prenesli tudi ven, na prosto, kjer smo pobližje spoznali opremo in se učili posredovanja ob različnih nesrečah. Pridobljeno znanje smo dokazali na izpitih in nje, predvsem pa velika mera potrpežljivost,i ter moralne vrednote, na katere v naši družbi vse prevečkrat pozabljamo. Premalo se zavedamo, kako vsa tehnologija in dobrine, ki nas z dneva v dan razvajajo lahko v danem trenutku postanejo naš največji sovražnik, nam vzamejo vse, tudi življenje. Na tečaju smo se spoznali z osnovami tehničnega reševanja, nevarnimi snovmi, gradbeništvom in preskrbo z vodo, s taktiko in načini pristopa, nudenjem prve pomoči in seveda gašenjem in sanacijo nesreč. zaključni vaji na podjetje Tosama. V torek, 26. aprila 2011, pa smo zaključili tečajs podelitvijo diplom in spričeval. Iz rok predsednika in poveljnika Gasilske zveze Domžale pa smo prijeli tudi prve čine, ki kažejo, da smo tečaj uspešno zaključili. Na pomoč! Špela Hribar Osebno menim, da bi moral to poznati vsak član naše družbe, saj le tako lahko preprečiš nesrečo ter pomagaš sebi in drugim. Vesela sem, da se je tečaja udeležilo toliko mladih, še posebej deklet. Zato v imenu tečajnikov PGD Vir in ostalih sodelujočih društev najprej zahvala za organizacijo GZ Domžale, predvsem pa vsem predavateljem in inštruktorjem HVALA, ker ste bili pripravljeni z nami deliti Vaše znanje in izkušnje. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč Alenka Paternost Dan Zemlje v Radomljah Letos so Radomlje na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, postale bogatejše za dve novi drevesi na otroškem igrišču pri Kulturnem domu. Prireditev s sajenjem je potekala dopoldan, ob 10. uri, na pobudo staršev in v organizaciji Turističnega društva Radomlje, vrtca Mlinček Radomlje ter pod pokroviteljstvom KS Radomlje. Otroci iz vrtca, skupini Ptički in Ribice, so v kači prišli do igrišča in peli Naša četica koraka. Navzoče in otroke je pozdravil Igor Jeretina, predsednik KS Radomlje. Predstavil je namen in pomen dreves na igrišču, za senco in kisik seveda, in potem prepustil delo saditve gozdarju Anžetu Knificu. Ta je takoj vključil otroke, ki so navdušeno sodelovali. Najprej so odgovarjali na vprašanja o drevesih, o njihovih izkušnjah s sajenjem, nato pa so dodajali hranilo - kompost in zemljo. Sadilni jami za rdečelistni javor in lipo sta bili pripravljeni že vnaprej, z gozdarjem Anžetom je aktivno ves čas sodeloval novi predsednik TD Radomlje, Peter Zvonc. Ko sta bili drevesi posajeni in privezani h koloma, so ju otroci eden za drugim zalivali s svojimi kanglicami. To bosta ra-stli! Za otroke iz vrtca Mlinček je bilo to še posebno doživetje, saj so imeli možnost zaključiti celoletni projekt Naravoslovje z začetkom novega življenja. Vsako drevo je seveda dobilo tudi botra, ki se je zavezal, da bo v imenu otrok za drevo skrbel in ga redno zalival. Tako je rdečelistni javor dobil botro, sosedo Nastjo Kajiš, lipa pa botra, Igorja Jereti-no. Simbolično sta zalila vsak svoje drevo in se z njim slikala. Otroci pa so ob zaključku zaplesali v pa- Prvi pohod Pohodno-kolesarskega društva Vir V nedeljo, 17. aprila 2011, je Po-hodno-kolesarsko društvo Vir organiziralo prvi pohod članov društva in drugih ljubiteljev poho-dništva. Za prvi pohod smo izbrali bližnje pohodniške točke, in sicer Mengeško kočo in Dobeno. Nekaj čez dvajset pohodnic in po-hodnikov se je zbralo ob 10. uri pri lokalu Bernardi na Viru. V veselje nam je bilo, da smo bili starostno zelo raznolika družba, ki je skupaj prehodila začrtano traso. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj nas je celo pot spremljalo sonce in pri- jetna temperatura za ta letni čas. Po začetnem gasilskem fotografiranju smo se odpravili ob pešpoti Kamniške Bistrice čez železniški most pri Papirnici do Mengša, k'er smo se povzpeli na Mengeško kočo na Gobavici. Malo pod vrhom Gobavice smo imeli prvi postanek za krajši počitek in okrepčilo. Pot smo nadaljevali po gozdni poti proti Domu na Rašici. Za mnoge je bila to prvič hoja po tej prijetni in nam blizu gozdni poti. Pot je vseskozi lepo označena in nas je po slabih dveh urah hoje Kviz gasilske mladine GZ Domžale 2011 V petek, 8., in v soboto, 9. aprila, je potekalo tradicionalno tekmovanje v kvizu GZ Domžale v dvorani na Viru. Tekmovanje so začele mladinske ekipe. V okviru GZ Domžale je nastopilo pet ekip. Tekmovanje je potekalo v sledečih tematikah: drži - ne drži, zgodovina gasilstva požarna preventiva, gasilska znanja ter praktično v vezanju vozlov in spoznavanje gasilskega orodja. Predsednik obračunske komisije je po zaključku tekmovanja objavil rezultate, ki so bili sledeči: prva tri mesta so osvojili mladi PGD Rova, PGD Homec in PGD Domžale - mesto. Prvi dve ekipi sta se uvrstili na regijsko tekmovanje. Naslednji dan v soboto je potekalo tekmovanje mlajših in starejših pionirjev. Pri mlajših pionirjih je nastopilo 9 ekip, pri starejših pa 11 ekip. Pred pričetkom tekmovanja sta navzoče pozdravila podžupan Občine Domžale mag. Lovro Lončar in predsednik mladinske komisije Sašo Rojc. Vsem tekmovalcem sta zaželela športne sreče na tekmovanju. Tekmovanje je potekalo v istih disciplinah kot prejšnji dan. Pohvaliti velja celotno organizacijo tekmovanja, saj je kljub številnih ekip potekalo tekoče. Poleg ekip GZ Domžale so tekmovali tudi ekipe GZ Mengeš in gostje iz Dekanov. Pri mlajših pionirjih sta se na regijsko tekmovanje uvrstili ekipi PGD Radomlje in PGD Dob, pri starejših pionirjih pa ekipi PGD Žeje-Sv. Trojica in PGD Vir. Po končani podelitvi smo naredili še gasilsko fotografijo, ki nas bo spominjala na tekmovanje v letu 2011. Mladinska komisija GZ Domžale Obisk slovenske večnamenske ladje Triglav rih Ob bistrem potočku je mlin in zapeli pesem Drobna vijolica. Na koncu se je Igor Kuzmič zahvalil otrokom in vzgojiteljicam za sodelovanje in pomoč, gozdarju za skrbno pripravo in potek ter prisotnim vaščanom za obisk. Dan Zemlje je tako prispeval nekaj več kisika in bodoče sence na otroškem igrišču in poučil najmlajše o ravnanju z naravo in okoljem, v katerem živimo. Otroci so še izredno mirno in zbrano pojedli flan-cat in popili sok pri Zlati Kaplji, sponzorju te prireditve, in se nato zadovoljni vrnili v vrtec. Zlatka Levstek Fotografija: Marjan Levstek Veterani vojne za Slovenijo in častniki iz domžalskih območnih združenj smo se odpravili na Triglav. Na tistem, ki je tam gori v Julijcih, smo bili že mnogokrat, a tokrat smo izbrali najnovejšo pridobitev Slovenske vojske, VNL-11 Triglav. Ime ladje in simbolika Ladja se imenuje Triglav, po najvišji slovenski gori in starodavnem troglavem slovanskem božanstvu, gospodarju vode, zemlje in zraka. Tako sta na simboličen način, z imeni dveh plovil SV, Triglav in Ankaran, povezana dva simbola državnega grba, naša najvišja gora in morje. Poreklo plovila Triglav VNL-11 je bila izdelana v sanktpeterburški ladjedelnici Almaz in je del klirinškega dolga nekdanje Sovjetske zveze, nekdanji SFRJ in s tem del tudi naslednici državi Sloveniji. Ladja brez dodatne oborožitve in usposabljanja posadke je stala slabih 35 milijonov klirinških dolarjev. Oborožitev ladje Slabih 50 m dolga ladja je široka skoraj deset metrov, ki doseže največjo hitrost 27 vozlov. Oborožena je stopom AK-306, dvema mitraljezoma 14,5 mm, protiladij-skim raketnim sistemom, protiz-račnimi raketami in protiraketno zaščito. Posadka ladje šteje 24 članov (štirje častniki, ter dvajset podčastnikov in mornarjev). Namen ladje Pobliže nas je z njo seznanil ladijski poročnik Ražman, povedal je tudi, da imajo vsak mesec kar nekaj rednih vaj, ki jih izvajajo na odprtem morju v mednarodnih vodah Jadranskega morja. Najdlje so z njo pluli s Črnega morja, odkoder je ladja prišla v Luko Koper, kjer ima svoj privez. Sicer z njo dlje kot do Otrantskih vrat še niso bili. S polnimi zalogami goriva premaga tudi Atlantik. Plovilo je namenjeno predvsem nadziranju slovenskega akvatorija, poleg tega pa bo nudilo podporo potapljačem in sodelovalo z pri iskanju in reševanju na morju ter pomagalo pri naravnih in drugih nesrečah na morju. Med drugim bodo oprema in zmogljivost ladje v pomoč pri čiščenju in zajezitvi večjih onesnaženjmorja ter ob morebitnih požarih na trgovskih ladjah. Ladja bo namenjena tudi pripeljala do Doma na Rašici, kjer so se nekateri povzpeli na bližnji razgledni stolp, drugi pa so pot nadaljevali do vrha Dobena, kjer nas je že čakal spremljevalni kombi z okrepčilom. Sledil je še zadnji del poti, in sicer spust do Mengeškega polja in čez Grobeljski drevored do zaključka naše poti, kjer smo pohod tudi začeli. Kot se za prvi pohod spodobi, smo druženje zaključili s skupno pogostitvijo, kjer smo že kovali načrte za naslednje pohodne in kolesarske podvige. Vsi pa smo bili veseli, da smo prvi pohod tako uspešno izpeljali. Ob izvedenem pohodu se zahvaljujemo vsem pohodnicam in poho-dnikom, hvala Mihu Klančarju za spremljanje pohoda z najnujnejšo opremo (kombi s hrano in pijačo), lokalu Bernardi za gostoljubnost ob zaključku pohoda ter Goranu Kasagiču za peko ob koncu pohoda. Hvala tudi Občini Domžale za pomoč pri izvedbi pohoda. Vse, ki ste se želeli pohoda udeležiti, pa se nam niste utegnili pridružiti, in vse druge ljubitelje pohodov in kolesarjenja, pa vabimo na našo naslednjo aktivnost. Za informacije smo dosegljivi na tel.: 041/694-245 (Miran Vovk). Miran Vovk Pohodno-kolesarsko društvo Vir prevozu opreme in ekip za gašenje ter za prevoz ponesrečenih na kopno. Na ladji bodo prakso opravljali dijaki pomorske šole in študenti pomorske fakultete. Nekateri so vendarle upali da ^ Red je red in kot tak velja tudi za posadko ladje in tako ni bilo nič s plovbo do Pule in preizkušanjem potrpežljivosti naših južnih sosedov ^ Trdno smo ostali na privezu in kasneje na kopnem ob pomolu koprske luke. TIGR in spomenik v Ospu Iz Kopra smo se odpeljali v Osp (ker ni plovne poti med krajema smo morali z avtobusom). Tajnik društva TIGR Primorske, Lucijan Pelicon nas je popeljal v zgodovino, v daljne leto 1921, ko so italijanski fašisti izvajali pritisk nad Slovenci, tedanjimi prebivalci Julijske krajine. Bližale so se parlamentarne volitve in fašisti so z vso vnemo širilo svojo propagando po slovenskih vaseh. Ljudje so se temu po svojih močeh upirali, tako je padla tudi prva žrtev med našimi rojaki v Osapski dolini. Kasneje je iz tega uporništva leta 1927 nastala organizacija TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). To je bila prva antifašistična organizacija v Evropi. SMRT FAŠIZMU - geslo, ki ga je za časa druge svetovne vojne prevzela vsa uporna Evropa. Da so bili to prvi in zares izjemni patrioti in domoljubi, ki so se izogibali civilnim žrtvam, nam pove dejstvo, da so že leta 1938 načrtovali atentat na Mussolinija, ki je obiskal Kobarid, vendar ga niso izvedli, ker bi morali žrtvovati tudi skupino šolskih otrok. Tigrovci so svoje poslanstvo nadaljevali tudi leta 1941, ko so se pridružili partizanskemu boju. Zato spoštujmo državni praznik 15. September - dan vrnitve Primorski k matični domovini. Za izjemno gostoljubnost v Ga-brovici in Ospu, neposredno pod Kraškim robom, se zahvaljujemo tudi našemu rojaku Stanetu Vol-majerju in Dariju iz Ospa. J. Gregorič OZVVS Domžale JP CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA DOMŽALE - KAMNIK Dan odprtih vrat z naslovom: »Življenje je v kapljici vode« Sobota, 21. maj 2011 od 9.00 do 12.00 v prostorih Centralne čistilne naprave Domžale- Kamnik na Študljanski 91 v Domžalah Prepričajte se na lastne oči: • Kako deluje Centralna čistilna naprava? • Kakšni so načrti za prihodnost? • in še mnogo več ... Program: • predstavitev čistilne naprave • voden ogled po čistilni napravi • pogled v kapljo vode skozi mikroskop • zanimiv spremljevalni program Vabljeni! 13. maj 20ii domžale 9 UMIRANJE JE POMEMBEN IN VELIČASTEN CAS Odprto srce Urške Lunder Unikatna oblikovalka izdelkov iz testa in lecta, Marina Lenček, zna vedno pritegniti obiskovalce, tokrat jih je navduševala s svojimi dobrimi mislimi. Predstavitveni prostor je obiskala tudi Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja Občine Domžale, ter enako kot številni drugi občudovala dobre in kvalitetne suhomesnate izdelke Kmetije odprtih vrat Pr' Sold iz Zagorice. FOTO REPORTAŽA Z 20. RAZSTAVE TULIPANOV, CVETLIČARSTVA, DREVESNICARSTVA, VRTNE opreme, CVETLIČARSKEGA SEJMA ... Občina Domžale se je predstavila v Arboretumu Volčji Potok Med številnimi presenečenji, ki so jih vsako leto v času razstave tulipanov, cvetličarstva, drevesničar-stva, vrtne opreme in vrtnarskega sejma deležni številni obiskovalci Arboretuma Volčji potok, so bili tudi letos ob jubilejni, 20. razstavi, številni obiskovalci in obiskovalke deležni predstavitev posameznih občin, ki so se predstavljale pod geslom Ljudsko izročilo - nesnovna dediščina. V okviru PODJETNE REGIJE so se med 23. aprilom in 1. majem 2011 predstavile občine Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki so pripravile vsaka svoj dan, hkrati pa so poskrbele tudi, da je bil poseben dan namenjen predstavitvi vseh občin, ki so izda-e tudi posebno zloženko. Sicer pa se je Občina Domžale predstavila 1. maja 2011. Pomlad, življenje, prebujanje, ljubezen Občina Domžale se je letos v okviru teme ljudska duhovna kultura predstavila pod sloganom pomlad, življenje, prebujanje, lju- Društvo čebelarjev Domžale sta tokrat s prijaznimi nasveti in pokušino medu ter medenih izdelkov predstavljali Martina Klinkon in Veronika Lap iz Čebelarske družine Homec. bezen in bila deležna velike pozornosti. Tako je Godba Domžale pod vodstvom Damjana Tomaži-ča s svojimi koncerti 1. maja 2011 igrala od zgodnjih jutranjih ur in se po povorki ter krajših koncertih v Domžalah in okolici napotila v Arboretum Volčji Potok, k'er tradicionalno nastopa že vsa leta. Tudi tokrat je razveselila številne obiskovalce in obiskovalke po celem parku, še posebej pa smo godbenikom zaploskali na nastopu ob šotoru, v katerem se je predstavljala Občina Domžale, ob šotor pa je bila postavljena tudi razstava Domžale - med nebom in zemljo avtorja Primoža Hien-ga. Poleg številnih informativnih publikacij, kjer je bilo mogoče dobiti tudi vse informacije o naši občini, so se obiskovalci radi ustavljali ob razstavi umetniških del umetnice - unikatne oblikovalke izdelkov iz lecta in testa Marine Lenček, ki je bila številnih pohval deležna tudi zaradi delitve dobrih misli, marsikdo pa je pogledal tudi v njeno čudovito knjigo Kruh ljubezni. Čebelarsko društvo Domžale je tokrat zastopala Čebelarska družina Homec. Martina Klinkon in Veronika Lap sta prijazno pojasnjevali obiskovalcem vse v zvezi z medom in njegovimi izdelki ter njegovim pomenom za zdravje, jih tudi pogostile z medenimi izdelki ter bili deležni številnih pohval, ki jih ni manjkalo tudi predstavnikom Kmetije odprtih vrat Pr' Sold iz Zagorice, ki se je predstavljala SLOVENCI SMO SLOVENCI ZARADI SLOVENSKEGA JEZIKA Kriza jezikovne morale? Narod si bo pisal sodbo sam in ali ne tako tudi jezik? To je posebna formula za ohranjanje treznosti. Prvega maja leta 2000 je bil ustanovljen vladni urad za slovenski jezik. Dve leti kasneje je prišlo do ukinitve urada in ustanovitve sektorja za slovenski jezik, nato do vključitve skrbi za jezik v direktorat za kulturni razvoj in mednarodne zadeve, ki je s prvim marcem letos postal ena od služb Ministrstva za kulturo. In sedaj se razpisuje delovno mesto Službe za slovenski jezik. Dalje razmišljamo o statusu jezika in njegovi uveljavitvi v več jezikovni skupnosti. Ob sobivanju z globalno angleščino in drugimi velikimi jeziki Evropske zveze je način obstaanja slovenskega jezika v prihodnosti še kako umesten. Treba je določiti in spremljati rabo slovenščine v mednarodnem prostoru ter določiti mesto slovenskega jezika pri učenju drugega tujega jezika. Ali ni prav to eno izmed ključnih vprašanj, ki bo odločilno vplivalo na položaj slovenščine v slovenskem prostoru. Skrb za enakopraven jezik v skupnosti je zagotovljena le ob dobri zakonodaji in uresničevanju vseh dogovorov, tudi v vsakdanji praksi in ne le deklarativno. Skrb zbujajoče je dejstvo ukinjanja sektorja za slovenski jezik, ki je deloval v okviru Ministrstva za kulturo. Zakaj je moralo priti do te degradacije? Ali je slovenski jezik za državljane republike Slovenije sploh vrednota, je pravzaprav prvo in glavno vprašanje. Drugo pa je vprašanje o potrebnosti ustanove, ki bi imela usmerjevalen značaj tudi zaradi tega v javnosti priznan status. Delo tega urada mora biti nujno vezano na stroko, ne na politiko. Predvsem se moramo zavedati, da urad, ki se ukvarja s slovenskim jezikom v Sloveniji, ne more biti kakor koli rahitičen. In naposled se vprašajmo, zakaj pa imajo drugi narodi urad za svoje jezik. Ali se njim splača? Svetovni vrh knjige - kršitev ZJRS? Svetovni vrh knjige je bil mednarodni dogodek in potrjen pri štirih mednarodnih organizacijah pred tremi leti v Parizu, s katerimi smo usklajevali program in tudi Ljubljansko resolucijo o knjigi. Že takrat je bilo dogovorjeno, da je jezik Svetovnega vrha angleški, dodatno smo res zagotovili simultano prevajanje vseh plenarnih zasedanj, toda prof. dr. Boža Krakar Vogel z Oddelka za slovenistiko FF in predsednica Slavističnega društva Slovenije je v Delu 5. aprila 2011 opozorila, da se je v okviru Svetovnega vrha knjige v Cankarjevem domu udeležila sekcije Branje, kjer pa so govorili v angleščini, brez prevodov, povzetkov in pojasnil. Na njeno vprašanje, ali ni to kršenje Zakona o javni rabi slovenščine, bi morali enoglasno odgovoriti pritrdilno. Po 24. in 25. členu Zakona o javni rabi slovenščine se mora na javnih prireditvah, tudi če so mednarodne, uporabljati slovenski jezik, dodatno pa se lahko uporablja tuj jezik, če so prireditve namenjene predvsem tujim udeležencem. Dogodek še toliko bolj bode v oči, ker je v okviru istega projekta v soorganizaciji Ministrstva za kulturo in Unesca potekal regionalni forum v angleščini s prevajanjem v slovenščino, torej v obeh jezikih. Ciril Baškovič, vodja po pooblastilu Službe za slovenski jezik, je dejal, da je le ta vesela javnih opozoril in seveda utemeljenih pripomb glede rabe slovenščine in zelo umestno bi bilo, če bi se tudi naši občani tozadevno odzivali s svojimi suhomesnatimi izdelki, kot so: konjski pršut in prekajene konjske klobase, svinjske klobase in salame, hamburška slanina, panceta, bržola, domača slanina, ocvirki in zaseka, še posebne pozornosti je bil deležen domžalski šobelj, marsikdo pa je poskusil tudi pravo domačo krhlovko. Kot že zapisano, je predstavitev naše občine temeljila na kulturni dediščini, ki so jo posebej dobro predstavljale Ljudske pevke KD Domžale pod vodstvom Mare Vilar, pa tudi obe folklorni skupini: Folklorna skupina Groblje ter Otroška folklorna skupina KD Domžale. Obiskovalci pa so se razveselili tudi kotaljenja pirhov, starega običaja, ki je tudi v Arboretumu Volčji Potok razveseljeval staro in mlado. Vera Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 3. junija 2011. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 26. maja 2011, do 10. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. v tej smeri. Koliko časa bomo še ohranjali jezik svojih prednikov? Ali nas bo posrkal globalizacijski vrtinec? Britanski jezikoslovec in član Britanske akademije David Crystal je napisal približno 90 knjig, med drugim tudi Smrt jezika in pravi, da obstajajo trije temeljni vzroki za izumiranje jezikov. Prvi je »fizično uničenje« neke skupnosti: lahko gre za naravne katastrofe, kot vulkanski izbruhi, potresi, dalje velike epidemije ali človeško nasilje, drugi je politični - bodisi gre za grobo zatiranje manjšinskih jezikov ^ Najpomembnejši vzrok pa je tretji - kulturna asimilacija, globalizacija; številne skupnosti so prostovoljno začeli uporabljati nov jezik, ker da jim ta omogoča večjo socialno ekonomsko stabilnost. In za konec Za obstoj vsakega jezika so odgovorni vsi, ki ga govorijo. Seveda je večjezičnost dobrodošla, a želeti si moramo, da materin jezik preživi, saj je pomemben za identiteto posameznika in naroda. Obenem se je dobro zavedati in podpirati jezikovno raznolikost, sajnam omogoča drugačen pogled na svet z literaturo, kulturo, izročilom in nas tako bogati. Najkončam z besedami dr. Janeza Drnovška: »Slovenci smo Slovenci zaradi slovenskega jezika«. Ivan Kepic Aprila sem na pogovor v Knjižnico Domžale povabila zanimivo gostjo, ki je pred kratkim izdala knjigo Odprto srce, izkušnje in spoznanja ob umiranju in smrti. Urška Lun-der je zdravnica, ki se je po izkušnji ob umirajočem očetu začela ukvarjati s paliativo. Paliativna medicina je novo področje medicine, pri nas še skromno razvita, a postaja vse pomembnejša, saj se pričakuje, da bo kar okoli 80 odstotkov ljudi umiralo po dolgotrajnih boleznih. Ob tem potrebujejo prav posebno nego, zdravstveno pomoč in tudi osebno obravnavo. Leta 2000 je ustanovila Zavod za razvoj pali-ativne oskrbe, izkušnje s tega področja je nabirala po svetu (od Kanade, Anglije, ZDA). Pred dvema letoma je končala specializacijo iz paliativne medicine v San Diegu, zdaj pa vodi oddelek za paliativo na Golniku in poučuje predmet Umetnost zdravljenja na Medicinski fakulteti. Dejstvo je, da slovenska medicina, stroka in nasploh zaposleni v zdravstvu niso primerno usposobljeni in imajo preskromno vedenje o vodenju bolnikov ob koncu življenja. In svojci še manj. Zaradi strahov pred neznanim in slabih izkušenj. A z znanjem in voljo je mogoče urediti miren in spoštljiv odhod, kjer vsakdo lahko ogromno pridobi, izkušnja umiranja pa ostane neizbrisna v spominu svojcev. To je tudi v veliko olajšanje umirajočemu, saj ob tem lahko le še dopolni in nadgradi zavedanje o polnosti in radosti življenja. Žal dandanes preveč ljudi beži od tega, zato vse več ljudi umira osamljeno in pozabljeno v bolnišnicah. Treba se je potruditi, da se ustvari čim več možnosti in pogojev za umiranje doma, usposobiti primerne storitvene in strokovne službe, pa tudi domače. »Spremljanje umirajočih na domu nudi priložnost množici ljudi za njihove dobre izbire in napredek.« To je največja in dragocena izkušnja. O takšnih primerih govori Lundrova in nas vse opogumlja in spodbuja, kako se na to pripraviti. Žal je uradna, znanstvena medicina zelo izgubljena na tem področju in izgubila pristen stik s človekom. Maximilian Gottschlich je zapisal, da bo medicina prihodnosti komunikacijska medicina ali pa bo izgubila ljudi, zaradi katerih je pravzaprav tu. Bolniki, še pa posebej umirajoči, pogrešajo več človečnosti, neposrednosti in pogovora. A žal je res, da se delu in stiku z umirajočim mnogokrat izmikajo tudi sami zdravniki. Za Lundrovo pa je to, kot pravi: » ^ izziv za neprestano samorefleksijo, za učenje o življenju, o vrednotah, o bistvenem v človeštvu. Smrt je lahko naša največja učiteljica, ob njej lahko zorimo, rastemo, se spreminjamo. Pogovarjaš se lahko le še o pomembnem, ceniš iskrenost in pristnost.« Pri njej je zaznati neverjetno in presenetljivo ljubeznivost, sočutje in poglabljanje v sočloveka. Kot zdravnica govori ob opazovanju starega, bolnega človeka, o lepoti njegovih zgubanih rok, prosojnosti kože, zgubanih dlaneh, ki so počele marsikaj v življenju, o modrikastih venah. To kaže na izjemno povezovanje in sprejemanje sočloveka, sočutje in ljubezen do bližnjega. Seveda pa je pri tem potrebna velika psihološka stabilnost, ki jo zahteva neprestano srečevanje s smrtjo. »Postajam drugačna. Ostri me v občutljivosti neprestano brati počutje - svoje in ljudi okoli sebe. Način, ko gre skozi mene vsako občutje drugih in pri tem sijem tudi jaz neka posebna razpoloženja, čutenje,« opiše v knjigi. Ob zdravljenju žal pride tudi do trenutka, ko mora zdravnik priznati:zdaj se pa ne da več nič narediti - in to je velika travma za zdravnika. Težko si prizna, da je nemočen, zato se zdravniki temu izogibajo, so v zadregi, težavah, ne upajo tega izraziti, ne bolniku, ne svojcem, ne sebi, da ne bi koga prehitro opredelili za neozdravljivo bolnega. Zdravnik, ki se sooči in sreča z umrlim bolnikom, ko je konec, to lahko opredeli kot neuspeh. Zato se veliko zdravnikov temu čustvu izogne, se umaknejo, se oddaljijo. Ne želijo pokazati sočutja, prizadetosti, ne želijo pokazati, da se jih je to dotaknilo. Za Lundrovo je to daleč od slabosti, je pač dejstvo in tudi del zdravKenja. In takrat, ko ni več cija ozdravitve, je še polno drugih in drugačnih pomembnih stvari, ki jih je treba narediti bolniku - od lajšanje težav na čim manj boleč način, do pomoči svojcem. »Takrat je potrebna najboljša kakovost življenja vsakega trenutka.« V Uvodu h knjigi je napisan prvi stavek: »V mnogih pogledih je znanost preteklega stoletja naredila življenje udobnejše, umiranje pa težje.« Simptomi hude bolezni kot so težko dihanje, slabost, utrujenost, nemir, bolečine, strah, bruhanje ^ Znanost, medicina in farmacija ponujajo veliko sredstev za lajšanje umiranja, sredstva za lajšanje bolečin in pripomočkov, treba pa jih je znati prav uporabljati. Smrt je tabu tema, vse je preplavljeno z ideali lepote, mladosti, akcije, uspeha ^ Izrinjamo jo, se je bojimo, se o njej ne pogovarjamo, se odmikamo od bolnih, jih pošiljamo umirat v bolnice, domove za starejše ^ Treba je iskati načine za premagovanje strahu, nelagodja, odpora in obupa. V Uvodu v Mahabharato vprašajo modreca, kaj je od vsega najbolj osupljivo v življenju. In dobijo odgovor: To, da človek, ki vse naokoli druge vidi umirati, nikoli zares ne pomisli, da bo tudi sam umrl. Lundrova svetuje: »Za tisto notranjo moč, da smo v zadnjih dneh in urah v polni zavesti, dovolj bistrih misli in z dovolj energije, se naj bi trudili vse življenje.« Pravijo, da je ob umirajočem neka posebna milost, ki vse preveva. Sama občuti to nenavadno lepoto, spokojnost na obrazu, ljubezen in milino zadnjega trenutka, spravnost s seboj in drugimi. »Umiranje je pomemben in veličasten čas.« Urška Lunder je veličastna osebnost in zdravnica. Pesnik Josip Osti, njen prijatelj in partner, je o Urški posvetil svojo zadnjo pesniško zbirko haikujev in o njej napisal: Iz tvojih rok je/tudi prazen kozarec/prepoln ljubezni. Pesnik Boris A. Novak pa pravi: »Urška Lunder je napisala knjigo o žareči ljubezni, je navdihujoča osebnost, dela izjemno poslanstvo, umirajočim vrača njihovo človeško dostojanstvo«. Cveta Zalokar-Oražem Pevski zbor Turističnega društva Turnše-Češenik VEČER LJUDSKIH PESMI POD KOZOLCEM v četrtek, 19. maja 2011, ob 19. uri, na prireditvenem prostoru v Turnšah. Dobrodošli! 10 domžale 13. maj 20ii KRAJEVNA SKUPNOSTI DRAGOMEU-PSATA O akdji Oastimo Domžale 2011 ^ WWW.SRCE-SLOVENIJE.SI/PODJETNISTVO Javne spodbude za podjetnike v Sloveniji Za razvoj podjetništva v Sloveniji je v letu 2011 namenjenih 46 ukrepov javnih finančnih spodbud v skupni vrednosti 1,4 milijarde evrov različnih ugodnosti. Pri izvajanju ukrepov sodeluje 10 institucij, od tega štiri mini-podpornih ins strstva in šest po institucij. Mnogo slovenskih podjetij in posameznikov še vedno ne ve, za katere investicije je mogoče pridobiti nepovratna sredstva, Kje dobiti informacije o razpisih in kakšne so njihove osnovne značilnosti. Podjetniški sklad Slovenije je v marcu 2011 izdal publikacijo Pregled razpisov in seznam produktov ministrstev in podpornih institucij, v kateri je predstavljenih vseh 46 spodbud in je dosegljiva tudi na podjetniškem portalu Srca Slovenije (www.srce-slovenije. si/podjetnistvo). Vse javne spodbude pokrivajo zelo širok spekter razvoja podjetij, tj. od raziskav in razvoja v podjetjih, vlaganja v posodobitve podjetij, obnove, širitve, ekološke pridelave, zaposlovanja, gradnje individualnih energetsko varčnih hiš itd. Razpisi in ukrepi za podjetnike so ciljno usmerjeni in namenjeni podjetnim osebam, institucijam in gospodarskim družbam vseh velikosti, na vseh področjih in na vseh lokacijah, vendar je poudarek na razvojno, inovativno, ekološko in socialno naravnanemu razmišljanju, razvoju podeželja ter tudi manjšim podjetjem. Večina javnih spodbud ni odprtih vse leto, ampak obstajajo določeni roki oddaje prijav. Zaradi tega vsako podjetniško idejo ni možno takoj prijaviti na razpis, ampak je v določenih primerih potrebno počakati celo leto, da se javni razpis ponovno odpre. V tem času se lahko pripravi kvalitetno prijavo projekta, z investicijo na projektu pa se ne sme pričeti. Podjetja se še vedno premalo zavedajo, da javne podjetniške spodbude sodijo pod skupna evropska pravila za dodeljevanje tovrstnih pomoči. Zato opozarjamo na eno izmed bistvenih pravil, ki določa, da mora biti državna pomoč nujno potrebna in je nihče ne more koristiti za nazaj. Torej investicija, ki se že izvaja in je že načeta, ne more biti podprta in sofinancirana. Z javnimi spodbudami naj bi bili ustvarjeni tudi širši gospodarski učinki, kot so nova delovna mesta in večja povprečna dodana vrednost na zaposlenega. Ustvarjanje rasti in ra-zvoia podjetja pa zahteva od podjetnikov zrelost, strokovnost, profesionalizacijo poslovanja in pravo mero podjetniške odgovornosti. Včasih so podjetniki premalo ambiciozni glede nadaljnjega razvoja podjetja in netolerantni glede skupnih evropskih pravil o dodeljevanju državnih pomoči podjetniškemu sektorju. Pravila so za vse države članice enaka in jih je potrebno upoštevati. Sankcije so namreč visoke - tudi vračilo državne moči z zamudnimi obrestmi vred. sako pravilo pa je hitro povezanoz birokratskimi postopki. Kako slediti razpisom? V kolikor se zanimate za domače razpise, boste zagotovo zasledili vse, če boste redno pregledovali razgla-sni del Uradnega lista Republike Slovenije. Lahko iščete tudi na spletnih straneh institucij, ki sredstva razpisujejo (ministrstva, agencije, sp je ba po Vs TURISTIČNO DRUSTVO JARŠE-RODICA vabi na ribiški praznik v nedeljo, 29. maja 2011 ob 12. uri pred Kulturni dom Groblje Uživali boste ob ribiških specialitetah, bogatem srečolovu in lepem vremenu. Lepo vabljeni. skladi). Glede tujih razpisov lahko dobite informacije v Uradnem listu EU, vendar vsekakor priporočamo iletni portal Enterprise Europe etwork na http://www.een.si. Objave razpisov redno objavljamo tudi na podjetniškem portalu Srca Slovenije (www.srce-slovenije.si/pod-etnistvo), kjer se lahko vpišete tudi v azo prejemnikov spletne publikacije Moj spletni priročnik, preko katerega vas tedensko obveščamo o razpisih in zakonodajnih novostih na področju podjetništva. Več informacij lahko dobite tudi na točki VEM v Domžalah v času uradnih ur, ki so v ponedeljek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 17. ure in v petek od 8. do 13 ure. Vabljeni tudi na podjetniško delavnico Podporno okolje za podjetništvo, ki bo v sredo, 18. maja 2011, ob 17. uri, kjer bomo na kratko predstavili tudi javne spodbude za podjetništvo. Center za razvoj Litija v okviru delovanja vstopne točke VEM Domžale vabi na delavnico z naslovom Kako ustanoviti podjetje in kaj potrebujem. otekala bo v sredo, 18. maja 2011, ob 17. uri, v prostorih Domžalskega doma (rdeča soba). Program delavnice: • Ustanoviti s.p. ali d.o.o. -Razlike med oblikama • Kako ustanoviti podjetje? Ali to kaj stane? • Kaj je potrebno še storiti ob registraciji? • Kaj potrebujem za opravljanje dejavnosti? • Katere finančne spodbude so na voljo? • Katere postopke lahko opravimo na VEM točki? Prijave na brezplačno delavni-po tel.: 083 892 418 ali e-ovu domzale@razvoj.si. Točka VEM Domžale Zavožena država Ko smo se osvobodili, smo močno se veselili, mislili smo, da bolje bo, a se zelo motili smo. Vsi, ki vodstvo ste prevzeli, ste le za sebe poskrbeli, zakone takšne ste pisali, da državljane ste obrali. Tajkunom ste odprli pot, banke pognali v bankrot, tovarne več nobene ni, na cesti imate zdaj ljudi. Zdaj, ko vse ste zavozili, prav vse naj bi ljudje rešili, TAJKUNI krivi so za to, nazaj denar naj vrnejo. Marija Jenc Občina Domžale vsako leto organizira čistilno akcijo na področju celotne občine, posamezne krajevne skupnosti pa nato organizirajo čiščenje v okolici svojih vasi. Krajevna skupnost Drago-melj-Pšata se je na akcijo Očistimo Domžale 2011 temeljito pripravila. Nosilci aktivnosti, izpostaviti je treba Marjana Kopača, ki je pripravil osnutek scenarija, in Jožeta Rožmana, vodje Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata, so nekaj dni pred organizacijskim sestankom prehodili in ogledali okoliške travnike, vodotoke in gozdove, poiskali divja odlagališča, pa tudi naseljena področja te krajevne skupnosti. Scenarij je poleg prebivalcev vasi vključeval tudi gasilce, lovce in celo potapljače društva EDEN SUB. S predstavniki organizacij je Marjan Kopač opravil kar nekaj dogovorov in sestankov. Na osnovi opazovanj so na organizacijskem sestanku 29. marca, v prostorih KS Dragomelj-Pšata, obravnavali in dopolnjevali organizacijski načrt oziroma scenarij, kako bodo čim bolj učinkovito izpeljali zastavljen program. Scenarij je obsegal zaščitna sredstva, določitev zbirališč udeležencev, njihove naloge pobiranja odpadkov in drugih materialov, ki ne spadajo v naravo, transport nabranega materiala na skupno odlagališče, sortiranje, nalaganje v posebne zabojnike in pripravo za odvoz na uradno deponijo. Za prevoz s priročnih odlagališč do centralne začasne deponije pred gasilskim domom Pšata so bili predvideni traktorji s prikolicami kmetovalcev, s katerimi so se predhodno dogovorili. 9. aprila so se dobro uro pred pričet-kom akcije organizatorji zbrali pred picerijo Slovenc, kjer so zadolženi prejeli vsak za svoje področje primerno količino pripomočkov, predvsem vreč različnih barv in rokavic. Na zbirališčih so na njih ob določenem času že čakali prostovoljci, od otrok, mladincev pa vse do starejših vaščanov. Nosilci akcije so udeležence obvestili o področjih in poteku čiščenja, ciljih akcije ter razdelili zaščitna sredstva. Medtem, ko so vse skupine čistile celotno področje krajevne skupnosti, so člani Prostovoljnega gasilskega društva Pšata-Dragomelj z gasilskimi brizgal-nami dobro oprali okolico ekoloških otokov celotne Krajevne skupnosti. Za čiščenje vasi in okolice vasi Pša-ta je bilo določeno zbirališče pred Êasilskim domom na Pšati, kjer je )rago Hafner razdelil področja čiščenja in odgovorni vodje. Zvone Goropečnik in Gregor Babič sta očistila desni breg reke Pšate od ič do a Iročje ob avtocesti do nadvoza proti gostilne Janežič do avtoceste ter področje ob avtocesti do nadvoza proti Podgorici. Alojz Krivec je očistil po- dročje ob cesti, ki povezuje Pšato in Podgorico, ter odpadke s svojim tradicionalnim prevoznim sredstvom - cizo - transportiral do gasilskega doma. Traktorska ekipa Janez Slapar in Matjaž Jemec pod vodstvom Metoda Sonca so očistili tradicionalno odlagališče - Sončevo in Zajčevo jamo, ter zemljišče ob cesti, ki povezuje Pšato z Beričevem na južnem področju Pšate. Jože Rihtar in Tone Pirnat sta očistila levi breg Pšate od usnjarne Grčar do posestva Zaic na Pšati. Marko Bolta, Marko Kralj in Aleš Krivec so skupaj z okrog dvajset pripadniki mlajše generacije očistili igrišče, pobarvali iigrala in uredili živo mejo. Zvone Bolta e vodij čiščenje področja ob cesti ^šata-Sentjakob vse do semaforizi-ranega križišča z Zasavsko cesto. Ob cesti so tudi delno porezali grmičevje. Nabran material sta na centralno zbirališče vozila tudi traktorista Urban Mivšek in Jernej Zunič. Čeprav vasi Bišče in Mala Loka organizacijsko spadata v krajevno skupnost Ihan, smo vaščani teh dveh vasi sodelovali pri čistilni akciji krajevne skupnosti Dragomelj-Pša-ta. Pri organizaciji je bil v veliko pomoč iniciativni odbor za izboljšanje infrastrukture vasi Bišče. Vaščani obeh vasi so se skupni akciji čiščenja okolice z veseljem pridružili. Nekaj dni pred samo akcijo je nekaj članov odbora pregledalo okolico in ugotovilo, da je v gozdovih in na travnikih stanje precej boljše kot lansko leto, a se je kljub temu nabralo dovolj različnih vrst odpadkov - od raznih plastičnih posod, ostankov bele tehnike in drugih nerabnih železnih in pločevinastih izdelkov, izdelkov bele tehnike, plastičnih folij, embalaže iz stiropora in drugih materialov, vse do delov avtomobilskih karoserij ter avtomobilskih in traktorskih gum, ki v to okolje ne sodijo. Na parkirnem prostoru tovornjakov Starina ob transformatorju v Biščah se je zbralo preko trideset vaščanov, med njimi tudi nekaj otrok. Udeležence je Marko Frece razdeli v tri skupine. Prva skupina, ki jo je vodil Roman Kos, je očistila področje južno od vasi, omejeno s cesto preko mostu proti vasi Sela, od desnega brega Kamniške Bistrice preko polja do ceste proti Feliksovem mlinu, vse do gozda na jugu. Druga skupina, ki jo je vodil Edvard Rojc, je temeljito očistila polje, travnik in gozd med Biščami in Malo Loko. Večjih odpadkov ni bilo, saj so bili odstranjeni ob lanskoletni akciji. Delo je opravila skrbno in odgovorno. Ker je prva skupina predčasno dokončala delo, se je pridružila tretji skupini, ki jo je vodil Dejan Lunar. Skupaj so očistili obsežen južni del področja vasi med Kamniško Bistrico in Pšato, delno pokritega z gozdom in livadami. Vse tri skupine so skupaj nabrale več kot tri polne traktorske prikolice odpadnega materiala. V akciji so sodelovali dva velika in en manjši traktor s prikolico. Prostovoljni traktoristi Drago Anžič, Edo Anžič in Dejan Lunar so na lastnih traktor- jih ob pomoči prostovoljcev opravili nakladanje vseh zbranih odpadkov s priročnih odlagališč in jih odpeljali na centralnega zbirališča. Na področjulMale Loke se je čistilne akcije pod vodstvom Janeza Kokalja, udeležilo nekaj malega manj vašča-nov kot lani, in sicer sedem odraslih in osem otrok, vendar so s prizadevnostjo nadomestili pomanjkanje delovne sile. Prva skupina je očistila področje ob cesti Mala Loka-Dra-gomelj, druga med bregoma Kamniške Bistrica in Mlinščice vse do njunega sotočja. Tam so našli največ smeti. Skupaj so jih nabrali skoraj za traktorsko prikolico. Največ je bilo pločevink, plastenk in praznih cigaretnih zavojčkov. Največ dela so opravili prostovoljci na področju Dragomlja. Pred lepo novo osnovno šolo Dragomelj se jih je zbralo okrog šestdeset. Člani enote za reševanje iz vode, EDEN SUB pod vodstvom Silvestra so skupaj s štirimi potapljači in še sedmimi prostovoljci iz KS Simon Jenko, so čistili strugo in na-brežino reke Pšate od pričetka vasi Dragomelj do avtoceste. Skupina štirih gasilcev s kombijem je pod vodstvom Jureta z motornimi žagami čistila nabrežino reke Pšate ter opravljala prevoze. Enota Marjana je skupaj s še šestimi prostovoljci kot uigrana ekipa opravila čiščenje in nakladanje ter prevoz oziroma odvoz zbranih smeti s traktorjem celotnega območja Dragomlja. Tri skupine, skupno 27 učiteljev - §edagogov, zaposlenih v Osnovni oli Dragomelj, pod vodstvom gospe Gabrijele, so prevzele čiščenje vzhodno od osnovne šole v smeri proti avtocesti, ob cesti iz smeri Podgorica ter v gozdičku ob daljnovodih, zahodno od osnovne šole. Skupina pod vodstvom gospe Zdrav-ke je na področju Jelševca z rožami zasadila cvetlični koriti, ki sta postavljeni na obeh koncih cestnega hodnika, pri kmetiji Kepic in potokom Gobovšek, uredila tudi okolico. Vodstvo skupine, ki je čistila področje med reko Pšato, avtocesto in usnjarno Grčar - področje Okrogelke, je prevzela gospodična Urška. Franc je vodil skupino, ki je čistila področje Jelševca, ob potoku Gobovšek ter meteorni kanal ob avtocesti v smeri DARS-a. Skupina pod vodstvom Davida se je z gasilskim vozilom odpeljala do križišča ceste v Domžale z makadamsko cesto v ekonomijo Pšata ter v povratku očistila področje ob cesti do Osnovne šole Dragomelj. Pred gasilskim domom je nekaj va-ščanov Pšate pod vodstvom predsednika krajevne skupnosti Jožeta Rozman odpadno blago sortiralo po sestavinah in ga spravljalo v za odvoz namenjene kontejnerje. Pri delu so uporabljali tudi težko gradbeno mehanizacijo, ki jo je upravljal Janez Mivšek, saj so bili nekateri deli pretežki za nakladanje. Ker je bilo zbranega materiala veliko, so imeli ves čas precej dela. Vse udeležence akcije je treba pohvaliti, saj so vsi prostovoljci s seboj prinesli veliko dobre volje in delovne vneme. Vseeno pa žal velja tudi naslednje, da čeprav je akcija Očistimo Domžale 2011 na področja Krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata zelo uspela, želimo v prihodnjem letu v naravi najti bistveno manj odpadkov. Skrajno neodgovorno je namreč, da nekateri nevestni ljudje odlagajo svoje odpadke kar v naravo, češ, saj se tako ne vidi, pa še poceni je. Za take ljudi, ki tako neodgovorno ravnajo z naravo, bo treba pripraviti in uporabiti posebne ukrepe, saj tako ravnanje ne vodi nikamor, eni čistimo, drugi, oprostite izrazu, svinjajo. Poleg tega je na področju naše občine organiziran tudi letni odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, ki omogočajo prebivalcem, da se na pravi način takih odpadkov znebijo, brez škode za okolje. V bližnjem Dobu je veliko odlagališče smeti in odpadkov, kamor bi tak material verjetno tudi lahko vsak odpeljal in odložil brez plačila. Vse večja pripravljenost vaščanov za sodelovanje v takih akcijah kažejo na to, da se odnos med njimi in do narave izboljšuje. Morda se bomo v prihodnje ob čistem in urejenem okolju lahko pohvalili, kdo je zbral manj odpadkov in ne obratno, kdo ve? Marjan Kopač, Drago Hafner, Janez Kokalj in Marko Frece Program Angleščina v gibanju Sportno atletsko društvo Mavrica jeseni prične z izvajanjem popolnoma novih programov na področju gibalne vzgoje otrok in mladine. Vrtec Urša, Vrtec Domžale, OŠ Venclja Perko in OŠ Mengeš so že pokazali zanimanje za tovrstno dejavnost, ki bo otrokom teh institucij in tudi okoliškim otrokom prinesla svežino in veselje do gibanja. Skupaj bomo vzgojili otroke, ki se nas bo glavni del vadbe večkrat pogostil z poligoni, kjer bodo otroci spoznavali besede dejanj kot. nap. to pull (povleci - nap. blazino, klop zaključni del vadbe pa bo namenjen sproščanju (to relax) ^ Otroci, stari oc 1 6 do 8 let, pa bodo ta znanja nadgradili tudi z bolj dovršenimi izrazi. Vadba bo temeljila na rekreativni vadbi z usmeritvijo gibanja v vse športne panoge. Programe bodo vodili usposobljeni vaditelji, ki so v svojem maturitetnem znanju dose-visoko stopnjo znanja jezika. Tako mo lahko raven učenja in poučevanja angleščine v ranem otroštvu lahko premaknili iz sedečega položaja v pokončnega. V SAD MAVRICA pripravljamo še veliko zanimivega, trenutno že vemo, da bodo predzadnji teden v avgustu atletsKE počitnice, ki bodo vsebovale bogat program (8 ur/dan, cel teden, cca. 100 eur). Vse informacije v zvezi z vadbo, počitnicami in vpisom lahko dobite na tel. št.: 031/413-870 ali na e-naslo-vu: sad.mavrica@gmail.com. Mavrične dogodivščine vam želi tim športnih sodelavcev ŠAD Mavrice. Mojca Grojzdek,.predsednica SAD Mavrica bodo v naslednjih letih svojega življenja razvijali v spretne, samozavestne, pogumne, iznajdljive otroke, z obogatenim znanjem angleščine. Tako že v naprej čestitamo odgovornim v teh institucijah za posluh. Angleščina v gibanju je program, ki je skrbno načrtovan z lDN, tako da otrok skozi gibalno igro spoznava tudi jezik. V ospredju je še vedno GIBANIE, ki pa ga z dodatno motivacijo vadtelja/ice spremljajo tudi z jezik. Tako bodo otroci v skupini od 4 do 6 let spoznavali angleške besede za barve, števila, predmete, dejanja. Primer igre: Atomčki : Otroci tečejo, skačejo, se vrtijo, hodijo ^. po prostoru, vaditelj izreče število, npr. pet- five. Otroci se formirajo v skupine petih otrok, preštevamo otroke vsake skupine s štetjem in tako utrjujemo znanja s področja matematike in jezika, poleg tega pa otroci vzpostavljajo pozitiven socialni stik. Takšne in podobne igrice bodo sledile v ogrevalnih h delih, seveda 13. maj 20ii storejsi 11 50 LET SKUPNEGA ZIVUENJA Vinko in Amalija Kavka z Brda pri Ihanu Zadnji četrtek v mesecu aprilu je bilo pri Matijevih na Brdu zelo veselo. Sosedje so Vinku in Amaliji, za 50 let skupnega življenja, postavili visoke mlaje. Ni manjkalo ne pesmi ne dobre volje, odlično pripravljen odojek pa je poskrbel, da vrli možje niso omagali. Bogato obložena miza je pričala o skrbni gospodinji in radodarnem gospodarju. Oči so žarele od sreče in veselega pričakovanja. V sobotnem jutru sta se kočijaža, s štirimi črnimi, ozaljšanimi vranci ter dvema zloščenima zapravljivč-koma in harmonikarjem, odpravila po ženina in nevesto. Glas harmonike je vabil svate. V lahnem diru so se vranci bližali cerkvi in ponosno stopali po klancu navzgor. Ženin je vzravnano sedel in nas pozdravljal z roko, nevesta je žarela od zadovoljstva. Točno ob desetih sta v spremstvu svatov vstopila skozi vrata ihanske župnijske cerkve in ob spremljavi poročne koračnice, za ministranti in duhovnikom, skupaj s pričama, stopila pred oltar, z namenom, da potrdita obljubo, ki sta si jo dala pred petdesetimi leti, ko sta si pred Bogom in ljudmi, z blagoslovom duhovnika, podarila zakrament svetega zakona. Prav tako, kot sta pred petdesetimi leti, pred zbranimi svati, drug drugemu izrekla obljubo večne zvestobe, ljubezni in spoštovanja, v vseh danostih življenja, v dobrem in slabem, v bolezni in zdravju, sta to obljubo ponovila tudi zadnjo aprilsko soboto. Simboli moke, vode, kvasa, soli in peči, ki jih je župnik, dr. Andrej Marko Poznič, uporabil v svojem nagovoru, za prikaz življenja zakoncev in iz njiju izvirajoče družine, so žive prispodobe njunega življenja. Tako kakor moka in voda ob združitvi postaneta testo, ki mu gnetenje prinaša voljnost in mehkobo, dodani kvas rahlost in naraščajočo količino, vgnetena sol okus in polno vrednost, vroča peč pa užitnost in hrano za druge, tako sta Vinko in Amalija postala eno telo, družina. Na jesen 1961 leta sta k sebi stisnila svojo prvo hčerko, Rozko. Veselje in srečo so kmalu zagrnile skrbi, saj je morala Rozka v bolnišnico, od koder se je vrnila šele čez leta. Ljubezen do Rozke ju je vsak teden gnala v Ljubljano, kamor sta se odpravila s kolesom, da sta za nekaj minut lahko v svoje naročje stisnila malo deklico. Amalija je to pot ponovila še med tednom. Pogosto je na uro določeno za obiske počakala v cerkvi sv. Petra. Mir in tišina sta blagodejno vplivali na njeno razbolelo srce. Molitev ji je dajala moči. Primež življenja ni mogel streti ljubezni, čeprav ju je preizkušal in gnetel na vse načine. Pogosto je bila teža dneva velika, a mreža stkana iz ljubezni, vere, zaupanja in upanja, ju je obvarovala hudega. Dve leti za Rozko se je rodila Minka. Bila je živahen in zvedav otrok, Helena, njuna tretja hči, pa je na svet prijokala 1969. leta. Vinko in Amalija sta bila skromna in pridna, delavna in poštena, znala sta ceniti življenje in mu nista postavljala nemogočih zahtev. Vinko je tako kot pred poroko še naprej hodil v službo v Termit, kjer so ga imeli sodelavci radi in so cenili njegovo natančnost, doslednost ter točnost, Amalija je ostala doma. Gospodinjila je na novem domu in si prizadevala opraviti čim več kmečkega dela. Kmalu je postala rejnica. V svojih 30 letih rejništva je skrbela za šest otrok. Nekateri se še danes z veseljem vračajo k mami Malki. Vinko je bil v jesenskih in zimskih dneh pogosto zdoma, saj je skrbel, da so imeli skorajda pri vsaki hiši v vseh bližnjih vaseh koline. Trdna notranja vez, ki se je iz leta v leto rasla in krepila, je kazala svoj obraz tudi v nene hnem obnavljanju in razvoju domačije. Amalija je rada šno prepričevala, naj vendarle opravi pela, pevovodje so slišali njen glas in jo vabili v zbore, a se jim zaradi oddaljenosti in preobilice dela ni pridružila. Z velikim veseljem pa je prepevala pri sveti maši. Dekleta so rasla in se kmalu poročila. Vinko in Amalija sta ostala sama. Življenje je pustilo pečat na Amalijinem zdravju, tako da je morala pogosto k zdravniku. Vinko, ki je bil že od malih nog navajen, da mora sam poskrbeti za se in svoje najbližje, se je pri 55 letih, na prigovarjanje prijatelja Jureta odločil, da opravi vozniški izpit. Še danes je prijatelju Juretu neskončno hvaležen za dano spodbudo. »Od kar je avto pri hiši, je življenje mnogo lažje«, ugotavlja Vinko. Amalija se le nasmehne; spominja se namreč, koliko let ga je neuspe-vendar izpit. Pa se nikakor ni mogel odločiti za to pot. Kar ni uspelo njej, je uspelo prijatelju. Danes se lahko kadarkoli odpeljeta od doma in gresta na obisk k svojim desetim vnukom in dvema pravnukoma. Pa tudi tukaj je življenje zarezalo globoko. Dva sinova najmlajše hčere Helene sta bila smučarska skakalca. Ko so se vračali s treninga, se je zgodila huda prometna nesreča. Srci obeh sinov sta prenehali biti. Usoda je še enkrat preizkusila ljubezen, vero in upanje. Vse troje se je zlilo v nepremagljiv plamen resnične Ljubezni in iz bolečine rodilo nova življenja; danes v Helenini družini živi pet prelepih cvetov; štiri deklice in sin. Kljub temu, da Vinko in Amalija živita sama, dejansko nista nikoli sama. Njune tri hčere s svojimi dru- žinami prihajajo domov in pomagajo pri vseh velikih kmečkih opravilih. Ata Vinko in mama Amalija pa poskrbita za odlično pogostitev, resnični in pravi agape. Moč ljubezni se kaže v tesni povezanosti src, v mišljenju, ki se zedini v eno misel, v hotenju, ki se zlije v hrepenenje srca, v čutenju, ki presega vidni svet. Vinko in Amalija pravita, da jima pogosto začete izrečene misli niti ni treba dokončati, ker tisti, ki jo posluša, že ve, kaj mu tisti, ki govori, želi povedati. Ko ju gledam pred seboj, bodisi v cerkvi, kjer se priporočata Mariji in častita Gospoda, ali pa za široko družinsko mizo v sobi, v kateri na osrednji steni visi slika Srca Jezusovega in desno od njega fotografiji obeh pokojnih vnukov, na drugi steni pa njuna, petdeset let stara, črno-bela poročna fotografija, na kateri slonijo tri barvne poročne fotografije njunih hčera, začutim, kako iz njiju veje zrel in spokojen mir, tista ljubezen, ki sebe podarja drugemu in nikoli ničesar ne zahteva nazaj, ampak vse, prav vse sprejema s spoštovanjem in nedopovedljivo široko odprtostjo od Stvarnika ustvarjenega bitja. Veselje do življenja, ki ga nosita v sebi, sta na svojo petdeseto obletnico poroke, ki sta jo praznovala v gostilni Mngan, prelila na vse zbrane. Kdo bi se lahko uprl plesu, ki ga je začel ženin? Kdo povabilu, ki ga je izrekel? Da o pogostitvi in vseh slastnih dobrotah, ki so jih napekle hčere in vnukinje sploh ne govorim. Spoštovana Vinko in Amalija! Ob vajinem visokem jubileju vama želim, da bi še dolgo živela v tej prečudoviti povezanosti ljubezni, vere in upanja, v veselju sreči in radosti. Jana Poljanšek GODBA DOMZALE Mednarodni festival, Split 2011 Na tekmovalnem odru. do Godba Domžale se je od 14 17. aprila mudila v Splitu na Hrvaškem, kjer se je udeležila mednarodnega tekmovanja godb in pihalnih orkestrov iz Hrvaške, Slovenije (ti so bili najštevilčnejši) in Avstrije. Tekmovanje, katerega uradni naziv je Mitteleuropa Bla-smusikfestival 2011, najbi bilo pravzaprav festival pihalnih orkestrov, katerega cilj je po navedbah organizatorjev popularizacija tovrstne glasbe, razvoj medsebojnega sodelovanja pihalnih orkestrov in dvig kvalitete dela z amaterskimi glasbeniki v srednjeevropski regiji. Kljub temu, da naj bi bilo tekmovanje bolj postranskega pomena, pa je na koncu od celega festivala glasbenikom ostalo samo to, saj so bili zaradi demonstracij ob obsodbi hrvaškega vojnega zločinca An-teja Gotovine zaradi nevarnosti incidenta odpovedani vsi prome-nadni koncerti in podobni dogodki na prostem. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah (A, B in C), ki so se razlikovale glede na program in ne glede na težavnost, kakor je v navadi na podobnih tovrstnih dogodkih. Godba Domžale se je udeležila tekmovanja v A kategoriji, ki je bila resne narave in je predpisovala obvezno skladbo (Philip Sparke: »A Klezmer Kar-nival«) in dve skladbi po lastni izbiri. S tekmovanja v Splitu se je godba vrnila s povprečnim uspehom, saj je v svoji kategoriji zasedla 8. mesto in dosegla 76 točk. Tekmovanje je za godbo pomenilo uvod v priprave na slovensko državno tekmovanje godb, ki bo konec maja na Vrhniki. Tudi zasedba v Splitu je bila zelo okrnjena, manjkali pa so poleg nekaterih rednih godbenih umetnikov tudi »substituti«, ki bi dopolnili manjkajoče inštrumente. Seveda ne iščemo opravičila za takšno uvrstitev, saj nas je vendarle ocenjevala strokovna in neoporečna žirija, sestavljena iz štirih akademsko izobraženih glasbenikov. Vsekakor pa uvrstitvi in nasploh tekmovanju samemu težo zmanjša očitna dezorientacija vodstva festivala, ki je dirigentom in predsednikom godb povzročila kar nekaj sivih las. Med mnogimi pripetljaji bi izpostavil dva, ki dovolj nazorno pokažeta razmere, v katerih je tekmovanje potekalo. Prvo je dejstvo, da organizator ni priskrbel tolkal, ki jih je sicer dolžan in so šele na licu mesta zaprosili Godbo Domžale, če bi jim jih le-ta odstopila. Godba je pokazala dobro voljo in jih po dogovoru za en dan odstopila. Tudi sicer je bilo na dan tekmovanja, pa tudi kasneje opaziti mnogo nezadovoljstva ob vseh logističnih težavah (pomanjkanje stolov in pultov v pomožnih sobah, kjer naj bi se orkestri »ogreli« za tekmovanje), za katere je kriv izključno organizator. Drugi primer je zaključna podelitev, ki se je iz svečanega dogodka v nekaj minutah spremenila v farso, tragikomedijo (glavna vloga gre zopet organizatorju), kar je po-trd ilo tudi glasno posmehovanje večjega dela tujega občinstva in le nejeverno odkimavanje z glavo članov hrvaških pihalnih orkestrov, ki bi se od sramu najrajši jogreznili v zemljo. Konec koncev se bomo udeležbe na tekmovanju kljub vsemu spominjali z dvignjeno glavo. Bilo nam je lepo, obiskali smo dva bisera Jadranske obale (Split in Trogir, kjer smo bili v Hotelu Medena nastanjeni skupaj z ostalimi orkestri) ter v teh štirih dneh imeli sproščen oddih, kjer smo se predvsem veliko družili ter zvečer ob kakšni žlahtni kapljici še utrdili naše prijateljske vezi in se spoznali z ljudmi iz Avstrije, Hrvaške in drugih slovenskih godb, ki delijo podobno usodo kot mi. Po gostovanju v Italiji, kamor je Godba Domžale odšla pred slabimi desetimi leti, je bil ta dogodek ob vseh častitljivih obletnicah zagotovo največji projekt zadnjih let in ga lahko brez pomislekov označimo kot uspešnega. Mihael Kozjek Godbenice in godbeniki na sproščenem ogledu Trogirja. Godbo Domžole: »5,4,3,2,1 gremo« Tako je bilo videti odštevanje (vsaj nekaterih) domžalskih godbenikov, godbenic. Vsi zelo zaspani in polni pričakovanj smo se zbrali v četrtek 14. aprila 2011 ob 7.00 pred godbenim domom. S polnimi rokami prtljage, glasbil in uniform smo čakali na avtobus marelične barve, ki nas je popeljal v nepozaben Split. Nepozaben je bil zaradi zabave in smeha, ki smo ga doživeli, prav tako pa tudi zaradi tekmovanja, ki je potekalo v petek, 15. aprila 2011. Kakorkoli, vožnja je bila dolga a smo jo izkoristili za igranje kart, s pogovarjanjem, poslušanjem glasbe, spanjem ^ Nekoliko osamljen hotel sredi Trogirja smo kmalu napolnili z našo dobro voljo in zabavo. Tako se je npr. nezanimiv predtekmovalni pogovor organizatorjev in predstavnikov godb kmalu spremenil v zelo ''zanimiv'' pogovor, kjer smo ugotovili in spoznali, da je bila celotna organizacija tega pomembnega dogodka milo rečeno zanič. Bile pa so še bolj zanimive stvari, ki jih ne bi omenjali na tem mestu. Lakoto smo vsakodnevno gasili z ogromnimi obroki v naši »menzi«. Čas pa smo si zapolnili z druženjem in sproščenim igranjem prelepih melodij. Na tekmovanju ni bilo ravno rožnato, a smo kljub temu smo ostali nasmejanih ust. Večere smo razvedrili z nočnim kopanjem (kopali so se le najbolj pogumni godbeniki) in igranjem narodnozabavnih melodij. Javnega igranja smo imeli odločno premalo, saj so bile zaradi demonstracij prepovedane kakršne koli javne prireditve, s tem pa tudi naš predviden koncert sredi Splita. K sreči smo kmalu po prihodu domov nadoknadili primanjkljaj igranja, saj imamo v mislih še veliko vaj do tekmovanja, ki bo konec maja na Vrhniki. Več informacij si lahko preberete na spletni strani Godbe Domžale, kjer pa si lahko bolj natančno ogledate in preberete še kaj o nepozabnem doživetju v Splitu: www.godba-domzale.si. Lep godbeni pozdrav Polona Mežnar KONS:S Toplo sonce polno godb obrazi polni lepih nasmehov glasba gasilni aparat priznanje za sodelovanje pogovori morje Flavta in Annemarie skupaj združeni za 4 dni!!! SPLIT Predsednik godbe Matej Primožič-Pato in dirigent Damjan Tomažin 12 iz življenja in dela političnih strank 13. maj 20ii LDS DOMŽALE O AKTUALNIH DOGODKIH Z občinskim proračunom 2011, 2012 nismo zadovoljni Za nami je že skoraj pol leta novega mandata občinskega sveta in končno sprejem vsajenega konkretnega sklepa - občinskega proračuna za leti 2011 in 2012, vendar brez vizije in strategije nadaljnjega razvoja Občine Domžale vsaj za pet let. Županovo pisanje (memorandum?) smo prejeli na seji in ga nismo mogli niti dobro prebrati. Že večkrat posredovan predlog LDS, da se proračun sprejme zgolj za eno leto - 2011, po sprejetju vizije in strategije nadaljnjega razvoja Občine Domžale pa za nadaljnji dve leti, s strani pozicijske liste Tonija Dragarja in »opozicije« ni bil uslišan, sprejet pa ni bil niti predlog dodatnega sklepa LDS, da se občinsko upravo in župana zadolži, da do konca junija 2011 (poudarjam dvatisočenajst!) pripravi program izdelave občinske strategije z nosilci aktivnosti, programom strategije in terminskim planom aktivnosti in sprejemanjem strategije. Zavrnjeno! Pa se strategija menda pripravlja že celoten prejšnji mandat in sedaj že pol leta. Tudi SDS in njegov županski kandidat že ves čas govorita samo o strategiji - pa celo za to niso, da se do 30. 6. 2011 izdela program teh aktivnosti!! Enako se je nemogoče dogovoriti, da se do 30. 6. 2011 izdelata dodatka k investicijskemu programu ali nova programa za naložbo v Halo komunalnega centra in Vzhodno tribuno na nogometnem stadionu, čeprav je treba naložbi po tolikih letih »delanja« in »govorjenja« dokončati in končno začeti z novimi razvojnimi projekti in objekti. Nihče noče slišati kakšen investicijski program je bil sprejet in kako se je delalo (v nasprotju s sklepi!!). Pozicija in »opozicija« sta bili tudi proti, da bi v proračun vključili obnovo obstoječega odprtega bazena (zgrajenega pred 60 leti od takrat naprednih Domžalčanov in župana g. Habjana) ter pripravljalna dela za pokriti bazen na kopališkem kompleksu. Torej ni vse tako lepo, kot se v medijih (občinskih in drugih) radi hvalijo župan, podžupan in podžupanja. Kdor to bere, bi mislil, da v občini še nikoli ni bilo tako lepo - vse od njene ustanovitve. Svetnika LDS s petimi ali več podpisniki sta podala še več amandmajev, kjer bi jemali upravi (osebni dohodki, materialni stroški, Slamniku, nakupi nepre-pr. prometni koristnejšim namenom, vendar niso bili podprti. Najbolj vesel svetnik bi bil, če bi končno res kmalu podpisali dogovor - pogodbo z Mercatorjem, mičnin ...) in dajali n varnosti in drugim banko in občino ter pričeli s konkretnimi akcijami v coni Že-lodnik, če bi pričeli že letos graditi kompleks TUŠ na lokaciji Alko, kar vehementno obljublja vodstvo občine. No, po naravi sem bolj pesimist kot optimist, dopustite mi, da o tem iskreno dvomim. Pravijo, da ni prava politična strategija kritizirati! Rad pohvalim, kar je dobrega, žal sem ob sprejemu dvoletnega proračuna razočaran! In to kljub državni statistiki, da smo kot Občina Domžale skoraj »najboljši« po vseh kriterijih, žal zanesljivo ne po delovnih mestih. Srečo imamo, da nas veliko dela v Ljubljani, živi pa v Občini Domžale - da bi ustvarili nova delavna mesta pri nas - tega pač ne znamo, niti ne poskušamo, niti ne znamo definirati naše strategije -želja, potreb, ciljev ... Sicer pa kaj dosti od naše pozicije in »opozicije« nisem videl niti na Žejah na proslavi ob dnevu upora ter 70. obletnici ustanovitve OF ter 20-letnici vojne za osamosvojitev Slovenije, čeprav je bil čudovit program in čudovita govornika. Zahvaljujem pa se občinski upravi in županu, da so končno, po naši (LDS-ovi) večkratni odbiti ponudbi še v prejšnjem mandatu, zagotovili mesečne subvencije za otroke, ki čakajo na vključitev v organizirano predšolsko vzgojo. Mi smo že takrat izračunali, da bo letos zavrnjenih med 200 in 300 otrok, za naše občinske službe in županstvo pa je bilo to hudo »presenečeno«. Predsednik OO LDS Domžale Anton Preskar CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Ali potrebujemo zavod za starejše? Na zadnji seji občinskega sveta smo poleg proračuna obravnavali tudi odlok o ustanovitvi Zavoda za starejše. Pri tem smo se strinjali, da je to dobra zamisel, da pa je potrebno dobro premisliti o načinu organiziranosti, vodenja, usklajevanja in nasploh o vsem, kar lahko vpliva na delo bodočega novega zavoda. Pri tem sem se spomnila na številne pomisleke in dileme, ki smo jih imeli pred več kot 15 leti ob ustanavljanju Centra za mlade. Tudi takrat so bili prisotni mnogi kritični glasovi, da gre za novo organizacijsko obliko, nove stroške in nove zaposlitve. Na srečo se je skozi leta delovanja pokazala vsa upravičenost in poslanstvo Centra za mlade. Prisoten je na številnih področjih delovanja v občini, aktiven in v pomoč mnogim, mladim, pri njihovem preživljanju prostega časa, mladostnikom, ki se T RAČUnaWODSYWO mWLIHA prispevamo k vašemu dobičku Zvami Že 15 let I ' Računovodstvo Pavliha m: 041/682-727 www.pavliha.org Pahor: Dokler obstaja možnost ne bomo popustili Premier in predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor je na strankarskem posvetu ob začetku referendumske kampanje danes znova izpostavil pomen pokojninske reforme ter ob tem člane stranke pozval, da stojijo za njim, dokler ima mandat premiera in predsednika SD. Pri odgovornih ljudeh v stranki vidi občutek politične strasti, da uspejo v nečem, kar se zdi ta hip skoraj nedosegljivo. »Ko bo stranka ocenila, da je čas za nekoga, ki ima drugo vizijo, drug pogled in drugo ambicijo, ko se bomo odločili, da potrebujemo novega voditelja, bom skupaj z vami stal za njim, ker ga bodo kali težki časi. Toda dokler imam kot predsednik vlade in SD mandat, mi pomagajte, da naredimo kolikor je mogoče dobrega za narod,« je Pahor pozval predsednike in tajnike mestnih in območnih organizacij ter občinskih odborov SD. Po njegovih besedah obstaja majhna možnost, da uspejo s pokojninsko reformo, »toda dokler obstoji ta možnost, ne bomo popustili niti za milimeter«, je odločen. Nasprotnike pokojninske reforme z njihovimi argumenti bodo po Pahorjevih besedah pričakali zelo mirno. »Ne bomo jih strašili s padcem pokojninske reforme«; za ta primer se pripravlja tudi interventni zakon, toda Pahorja skrbi, da ga bodo določene interesne skupine dale na referendum. In tedaj, opozarja, bomo imeli sistemsko blokado. Na novinarsko vprašanje po posvetu, ali bo na interventni zakon vezal svojo zaupnico, pa Pahor odgovarja, da natančno ve, kaj bo storil. Ob tem upa, da bo za odločitev dobil tudi podporo kolegov v stranki, s katerimi se bo »pred koncem še posvetoval«. Socialni demokrati Zdaj pa ... AKCIJA! Moram priznati, da sem glede na predhodne pogovore in dogovore pričakoval več razprave in debat okoli Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012. Iz teh debat je bilo slutiti, da bo zasedanje mukotrpno in naporno. Vendar pa sem bil na licu mesta - torej na 6. seji Občinskega sveta izredno pozitivno presenečen. Poleg šestih amandmajev uprave je bilo na »meniju« le še peščica amandmajev svetniških skupin. Prizadevanja in energija, ki smo jo župan in LTD vložili za dosego čim širšega konsenza okoli dvoletnega proračuna, so se obrestovala. Proračun za leti 2011 in 2012 je bil potrjen soglasno z vsemi glasovi prisotnih svetnikov in svetnic Občinskega sveta Občine Domžale. Neverjetno, ampak resnično. S tem smo dokazali, da je na domžalski politični sceni zavel nov veter, ki verjame, da bo pihal do zaključka mandata. To pa pomeni mnogo dogovarjanja, tehtanja in sprejemanje premišljenih odločitev. Zdaj je na vrsti AKCIJA, v LTD bomo težili k temu, da se sprejeti in definirani projekti izvajajo po lanu, kot je zastavljen. aj se dotaknem še memoranduma in nastajajoče strategije. Memorandum župana grobo ori- pNl suje zastavljene projekte v skladu s proračunom in načrti razvojnih programov ter je akt, ki sam po sebi ni sestavni del proračuna, je pa del širšega koncepta in podlaga za pripravo strategije razvoja Občine Domžale. In strategija? Močno izpostavljana in opevana ter želena strategija razvoja občine. (Pre) Večkrat omenjena na Občinskem svetu in eden izmed temeljnih razlogov za negodovanje nekaterih ob postopku priprav proračuna. Menim, da se je potrebno strategije lotiti premišljeno in z visoko mero modrosti ter preudarnosti, saj bo le ta zaznamovala razvoj in kvaliteto življenja v naši občini. K pripravi je potrebno povabiti in vanjo vključiti širok krog strokovne in zainteresirane javnosti. Vsekakor se bomo v LTD še naprej zavzemali za pozitivno in dobro delovanje Občinskega sveta ter težili, da se zastavljeni projekti izvajajo v skladu s predvidenim planom. Kamal Izidor Shaker, vodja svetniške skupine LTD SDS DOMŽALE Sprejem proračuna občine Domžale za leti 2011 in 2012 SDS Na zadnji seji domžalskega Občinskega sveta je bil med drugim sprejet občinski proračun, in sicer za leti 2011 in 2012. V njem so zajete tudi prioritete SDS Domžale, ki smo jih izpostavili v naši volilni kampanji ter v našem programu. Pri sami pripravi proračuna ter njegovemu sprejemu smo se v SDS Domžale zavzemali za razvojno naravnanost. Ob tem moramo ponovno poudariti, da še vedno vztrajamo na čim prejšnjem (še v letošnjem letu!) sprejemu Strategije Oobčine Domžale, saj bomo le na ta način prišli do ustreznih informacij o dejanskem stanju, kar bo pomenilo, da se bomo lažje odločali o potrebah in prioritetah, ki jih bo preko proračunskih postavk potrebno prenesti v samo realizacijo in dokončanje projektov ter potreb in želja občanov. V SDS Domžale smo pri pripravi proračuna upoštevali do sedaj nam znane potrebe, nekatere tudi povsem konkretne, npr. zagotavljanje investicij in naložb v vseh KS v domžalski občini (kolikor je pač možno, glede na višino proračunskih sredstev), najnujnejše naložbe v šolstvo in v vrtce, gradnjo pokopališča na Viru, mrliške vežice na Rovah, nakup prostorov za potrebe KS Dob v novem gasilskem domu, zagotovitev sredstev za dodatnega ortodonta v Domža- lah, ureditev brezžične internetne povezave po občini, nadaljevanje projekta izgradnje Obrtno-indu-strijske cone Želodnik, ureditev ceste Krumperk-Domžale, zagotovitev sredstev za vzdrževanje in obnovo kulturnih domov po KS, če naštejemo le nekatere. Proračun je torej sprejet, sedaj je čas za realizacijo projektov, ki so zajete v okviru posameznih proračunskih postavk. Pričakujemo njihovo čim prejšnjo realizacijo, seveda pa tudi sprejem ali spremembe morebitnih potrebnih ustreznih pravnih podlag oz. aktov, če se bo to izkazalo za potrebno. Ob tem pa nikakor ne moremo mimo dejstva, da nas je negativno presenetilo visoko število odklonjenih otrok v vrtce. V bodoče bo ena od naših prioritet, za katero se bomo zavzemali, vsekakor zagotovitev ustreznih lokacij in finančnih sredstev za izgradnje vrtcev v vzhodnem delu občine, saj bomo le na ta način ustrezno rešili problem predšolskega varstva. Ne smemo pa pozabiti tudi na uresničitev projekta v centru Domžal (Tuš center), njegovo realizacijo pričakujemo v letu 2012 Kot lahko vidite, je že sedaj zelo opazna razlika v načinu dela med adajočo politično koalicijo prej-mandata ter sedanjim pro- jektnim sodelovanjem v občin skem svetu, saj sedanji način dela kaže na več rezultatov in hitrejše odzivanje na potrebe občank in občanov naše občine. Lovro Lončar, SDS Domžale www.domzale.sds.si Televizija od 10 €/mesec popusti za plačilo več mesecev hkrati Internet od 18 €/mesec za hitrost 1Mb/256k, do 40 € za 10/4Mb Telefonija 4 €/mesec v paketu dvojček int+tel +pogovori 20 €/m, Trojček 30 €/mesec z vključenimi 25 minutami pogovorov 040/997 007, itifoOe 322IK5CD3 znajdejo v stiskah, staršem, ki marsikdaj ne vedo, kako vzgajati in biti v oporo svojim otrokom, nenazadnje pa pripravljajo tudi vrsto dragocenih in nepogrešljivih dogodkov, razstav in prireditev. Pri tem sem prepričana, da je v največji meri vse odvisno od ljudi, ki delajo in vodijo takšne ustanove. Morda ne veste, a v Centru za mlade, ki ga zavzeto in s polno idej vodi Lili Jazbec, so zaposleni le trije. To je sicer pohvalno in varčno, seveda pa bo za prihodnost Centra prav gotovo potrebno premisliti tudi o širitvi - prostorski, kadrovski in vsebinski, saj lahko tako zagnana ekipa prispeva še veliko več. To bo naloga, ki nas čaka v občinskem svetu in ne sme nam biti škoda za nekaj več denarja, ki ga bomo namenili Centru, saj se nam povrne večkratno, skozi številne bolj ali manj odmevne vsebina. Vsekakor pa je to tudi pomembno izhodišče za prihodnost Zavoda za starejše. Zavedati se moramo, da že zdaj obstajajo in delujejo številne organizacije, društva in skupine, ki povezujejo ali pa pripravljajo programe za starejšo populacijo. Zato nič ne sme nastati na silo, pač pa z njihovo vključitvijo, sodelovanjem in sokreiranjem bodočega zavoda. Ob tem pa bi lahko razvijali tudi še nove oblike in načine delovanja, novih storitev in vsebin, ki bodo v pomoč starajoči se populaciji, ki želi ostati aktivna, koristna in vključena v vse pore življenja. Dajmo ji možnost in priložnost. Poiščimo prave ljudi za vodenje in organiziranje takšnega dela. Naj jih vodi solidarnost, medsebojna pomoč in tovarištvo, saj si le tako lahko polepšamo in obogatimo tretje življenjsko obdobje. Sama bom ustanovitev zavoda podprla, prepričana, da je vse v naših rokah in močeh. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA »Potrebujemo enotno in kredibilno vlado« Pogovor s predsednikom SLS mag. Radovanom Žerjavom tako o aktualnih notranjepolitičnih razmerah kot tudi o načrtovanem statutarnem Kongresu SLS - Politiki spreminjamo predznak, ki se bo odvijal v soboto, 14. maja 2011, na Bledu. V zadnjih tednih je bilo notranjepolitično dogajanje v Slove- niji kar pestro. Najprej odstopi in izstopi v aktualni vladi, pa napovedi odstopov in na koncu še pozivi k predčasnim volitvam, Vaš komentar k vsemu temu? Res je, v času, ko državo še vedno pesti primež gospodarsko-finanč-ne krize in tudi gospodarstvu ne kaže nič bolje, se aktualna Vlada RS ukvarja predvsem sama s sabo. Pozdravljam poziv predsednika RS dr. Turka k premirju in k predčasnim volitvam, kar smo v SLS že dalj časa poudarjali kot edino racionalno rešitev za politični položaj, v katerem se trenutno nahaja Slovenija. Pokomentiral bi še eno izjavo predsednika, in sicer tisto, naj opozicija naredi korak nazaj in se osredotoči na reforme. V SLS, torej enem delu opozicije, smo že naredili korak nazaj in to bi za dobro države pri pokojninski reformi morali storiti vsi, o tem ni dvoma. Zakaj menite, da so predčasne volitve trenutno edina prava rešitev za Slovenijo? Država potrebuje enotno in kredi-bilno vlado, če želimo sprejemati resne reforme. In resne reforme moramo sprejeti, to je dejstvo, ki ga ne smemo niti ne moremo več zanikati. Jasno, za sprejemanje reform mora imeti vlada močno podporo, česar aktualna vlada zagotovo nima. V SLS vidimo edino rešitev, da so predčasne volitve čim prej oz. realno gledano, nekje jeseni. Pred nami so res težke odločitve, ki pa so potrebne, in sprejme jih lahko zgolj kredibilna vlada s podporo večine državljank in državljanov Republike Slovenije. Sicer pa se SLS pripravlja tudi na statutarni Kongres SLS, ki bo prav ta konec tedna. Zakaj sprememba statuta? Že dalj časa, kar nekaj let, smo govorili, da bomo »Statut SLS posodobili na naslednjem Kongresu SLS, pa na naslednjem Kongresu SLS in tako dalje«, in ta naslednji Kongres SLS nikoli ni prišel. Zdaj smo se pač preprosto odločili, da vendarle oblikujemo nov, sodoben Statut SLS, ki nam bo omogočal nadaljnjo rast. Obenem bomo statutarni Kongres SLS izkoristili tudi tako za obeležitev 23. obletnice ustanovitve SKZ v Unionski dvorani, ki se je zgodila 12. maja 1988, kot tudi za napoved dela in vsebinskega programa SLS v prihodnjih letih - do leta 2020. O novostih s kongresa ter pripravah na prihajajoče izzive in aktivnosti se bomo članice in člani SLS Domžale pogovarjali na svojem rednem letnem občnem zboru, ki bo v nedeljo 22. maja 2011, ob 11. uri, na turistični kmetiji Pr' Soud. Rok Ravnikar 13. maj 20ii iz življenja in dela političnih strank 13 Memorandum 2011-2012 Na aprilski seji Občinskega sveta smo svetnice in svetniki med gradivom dobili tudi županov memorandum za leti 2011-2012. Mnenje večine svetnikov je bilo, da bi morali dobiti gradivo kakšen dan prej, kar bi omogočalo boljšo pripravljenost na razpravo. Takšnega mnenja smo tudi v svetniški skupini Peter Verbič - Lista za Domžale. V samem memorandumu je omenjeno povečanje števila prebivalstva in odziv na povečanje rasti na posameznih področjih. Ugotavljamo, da imajo Domžale močno dnevno migracijo, saj je večina zaposlenih v Ljubljani ali okolici. V sami občini pa je možnosti za zaposlitev vedno manjša. Večina svetnikov zavzema stališče, da je osveščenost v sami občini slaba in neustrezna. Na seji smo posebej izpostavili problematiko neobveščenosti med priseljenci. Predlagamo, da se predstavijo aktivnosti, ki se odvijajo v občini in da se povabi med novo priseljenimi zainteresirane posameznike k različnim aktivnostim in dejavnostim, ki se v občini odvijajo. S tem vsekakor zmanjšamo občutek, da so Domžale spalno naselje. Predstavniki Liste Peter Verbič smo mnenja, da bi morali nove prebivalce seznaniti z aktivnostmi, ki potekajo v sami Občini takoj ob njihovi vselitvi - preko upravnikov posameznih stanovanjskih sosesk. Sočasno jih tudi povabimo, da se vključijo v aktivnosti in dejavnosti, ki že potekajo. Priložnost imamo že sedaj, saj je naselje Bistra v zaključni fazi. Ze »Kdor druge straši, sam v strahu živi!« Ljudska modrost v naslednjih tednih in mesecih pa pričakujemo nove občane. Običajno si ljudje po napornem dnevu zaželijo tudi razvedritev in ostale oblike sproščanja, med katere spada sprehod ob Kamniški Bistrici ali obisk katere od kulturnih prireditev, ki jih v naši občini ni malo. Iz gradiva je razvidno, da bo župan za dokončno strategijo občine k sodelovanju povabil tudi ostale predstavnike svetniških skupin, pri katerih bo zagotovo sodelovala tudi Lista Peter Verbič - Lista za Domžale - s konstruktivnim in aktivnim sodelovanjem in dajanjem koristnih predlogov. Florjan Zabret, občinski svetnik Peter Verbič - Lista za Domžale N.SI DOMŽALE N.Si vpeta v dogajanje v Sloveniji - zaščitimo Kras t N.Si je zelo aktivna na veliko področjih, tako imamo med drugim v Novi Sloveniji organizirane zveze in gibanja, v katera vključujemo interese in potrebe državljanov, kot na primer: Mlada Slovenija, Zenska Zveza seniorjev Klub župa- nov in svetnikov, Kmečka zveza N.Si Združenje delavcev in Gospodarski klub. Najbolj odmevni pa so Zbori za vrednote, ki jih N.Si organizira po celi Sloveniji. S tako organiziranimi razpravami o vrednotah in o tem, kakšno državo si želimo in pomagamo iskati izhode iz te krize. K razpravam na teh zborih za vrednote vabimo ugledne osebnosti, strokovnjake in državljane, ne glede na politično barvo. Naše aktivnosti in tekoče informacije lahko najdete na spletu www.N.Si.si. Zadnji tak Zbor za vrednote z naslovom Zaščitimo Kras je potekal aprila v Sežani in je bil zelo odmeven, kjer je ta problematika zelo prisotna. Gosti zbora so bili akademik in pisatelj tržaški slovenec Boris Pahor, predsednica N.Si Ljudmila Novak, predsednik Civilne inicijative za Kras Robert Rogič in vodja vlasne medresorske skupine z zahtevo po zaščitni klavzuli, Rok Šteblaj. Skupno stališče vseh sodelujočih je bilo, da je Kras potrebno zaščititi, saj je kulturno in geografsko edinstven. Ob tem so poudarili, da je potrebno sprejeti zaščitno klavzulo za trg nepremičnin na Krasu. Pisatelj in akademik Boris Pahor je v svojem nagovoru dejal, da moramo o Krasu govoriti kot o kulturnem spomeniku, ki ima veliko edinstvenih zanimivosti. Tako kulturnih, etnioloških kot tudi geografskih. »Zato je potrebno sprejeti zaščitno klavzulo, saj bomo le tako zaščitili Kras kot celoto. Morebitno naselje-vane naših zahodnih sosedov bi za seboj potegnilo širše posledice, ki bi nadvomno vplivale na bogastvo kraško kulturno dediščino«. Akademik Pahor je v svojem nagovoru še nadaljeval o narodni zavesti: »Narodna zavednost ni nacionalizem in obramba naroda ni slabo dejanje. Zato je domoljubje potrebno ločiti od nacionalizma«. Poudaril je še, da njegovo nasprotovanje kupovanju kraških nepremičnin s strani zahodnih sosedov ne izhaja iz sovraštva Mlada Slovenija ima 10 let! 21. aprila letos mineva 10 let od ustanovitve Mlade Slovenije, podmladka Nove Slovenije. Podmladek aktivno sodeluje pri soustvarjanju politične klime v Sloveniji, člani in članice stranke pa so prisotni tudi na srečanjih v tujini. Člani in članice so vpeti pri političnih, mednarodnih, družabnih, športnih, izobraževalnih aktivnostih, poleg tega pa so prisotni tudi na kongresu stranke. Podmladek med drugim skozi leta izraža svoja stališča glede političnega dogajanje z organizacijo okroglih miz, mirnimi protesti, pojavljanjem v medijih ^ Mlada Slovenija je v do Italijanov, ampak predvsem iz tega, da smo Slovenci dolžni braniti slovenstvo in slovensko kulturo. Dejal je, da je narodno zavednost potrebno gojiti že v osnovni šoli. Predsednica N.Si Ljudmila Novak je dejala, da mora vsak, ki se po lastni želji preseli v drugo državo, sprejeti tudi njena pravila in se naučiti jezik prebivalstva. »Vsak priseljenec ima pravico ohranjati svojo identiteto in je prav, da jo ohranja, vendar na svoje stroške. Vsak priseljenec pa ima tudi določene dolžnosti do države, v katero se je priselil, in se mora ravnati po njenih zakonih in običajih«. Tudi N.Si Domžale je del doganja v Sloveniji in trudimo se, da bi bila naša Slovenija bolj srečna in uspešna. Peregrin Stegnar Predsednik OO N.Si Domžale Mlada^ slgvgnyk teh letih izvedla mnogo projektov, ki so bili medijsko bolj ali manj odmevni - naj jih naštejem le nekaj: predaja peticije županu MOL Zoranu Jankoviču, javna tribuna s Tonetom Krkovičem, vložitev ustavne presoje o Titovi cesti, odbojka na mivki v Strunjanu, obdaritev mater z cvetjem (ob materinskem dnevu) Mlada Slovenija še na mnoga leta! Mag. Dominik Janez Herle DESUS DOMŽALE Turbulenca Svet stranke DeSUS je sprejel odločitev o odhodu iz vladne koalicije. Na'višji organ stranke se je tako odločil zato, ker so koalicijske stranke ves čas nastopale po formuli SD-LDS-ZARES+ DeSUS. Analiza dela stranke v vladni koaliciji potrjuje, da je bil DeSUS dobrodošel samo takrat, kadar ga je trojček potreboval, sicer so sami snovali politiko vladanja. Zaradi takšnega odnosa so se porajala nesoglasja, predvsem pa je bilo očitno, da stranki DeSUS ni bilo omogočeno uresničevanje s koalicijskim sporazumom dogovorjenih nalog. Obseg izpolnjenih nalog, dogovorjenih pred volitvami, je povezan s finančno in gospodarsko krizo te koalicije in kot resna politična stranka smo presodili realne možnosti zapisanega v koalicijskem sporazumu v razmerju z možnostmi izvedbe v času krize. Pa kljub temu znotraj koalicije nismo uspeli uresničiti niti ene koalicijsko dogovorjene naloge. Najbolj pomembno pa je, da nismo uspeli s predlogi k pokojninskemu zakonu, ki bi zagotavljal vsaj sedanji nivo pokojnin. Matematično se ne izide obljuba ministra, da bodo pokojnine višje, če pa je glavni cilj reforme prihraniti 300 milijonov EUR. Svet stranke je po oceni triletnega mandata v Vladi RS ugotovil, da ne more uresničevati zastavljenih ciljev, zato je sprejel sklep o odhodu iz vladne koalicije. Poslanski skupini je predlagal, da do konca mandata pri sprejemanju odločitev v Državnem zboru deluje državotvorno in glasuje za vse predloge vlade, ki so v skladu s programom stranke in zagotavljajo večjo pravno in socialno varnost države. Tako bodo poslanci še naprej delovali konstruktivno v dobro vseh državljanov. Delovali bodo kot samostojna poslanska skupina in se ne bodo vključili v sedanjo opozicijo. Zakaj je stranka proti pokojninski reformi? Zato, ker ni bil upoštevan niti eden predlog stranke k njegovi vsebini. Zakonsko predlagana valorizacija pokojnin ne ohranja njihove vrednosti, uskladitev bo nižja od ugotovljene rasti življenjskih stroškov (kako mizerne so sedanje pokojnine, pove podatek, da je približno 45 odstotkov nižjih od 500 EUR in le 8,2 višjih od 1.000 EUR). Naše plače bodo težile k izravnavi z evropskimi, cene življenjskih potrebščin pa so že nekje tam, zato se DeSUS zavzema za večje usklajevanje pokojnin z rastjo plač. Prav tako je jasno, da za rešitev države ni odločilna pokojninska reforma, Saj preprost človek resnično ne ve več, komu naj v tej naši ljubi Sloveniji sploh še verjame. Toliko zlonamernega sprenevedanja in brezobzirnega laganja, tako samemu sebi, kot vsem drugim (vse z enim samim, brezsramnim ciljem: za vsako ceno ohraniti oblast!), kot smo jih priča pri današnjih trenutnih oblastnikih, zlepa ne najdeš skoraj nikjer v svetu! V javnosti nekateri ministri in sam predsednik Vlade RS navajajo brez ustreznih podlag različne ocene, ki da jih bo prinesel padec pokojninske reforme. Tako minister Svetlik navaja, da bo padec reforme prinesel 300 milijonov evrov stroškov, minister Gaspari pa je pred časom govoril o 250 milijonih evrov negativnega finančnega učinka. Navajanje različnih zneskov pomeni , da Vlada RS ne razpolaga z enotno metodologijo (če sploh s katero) o finančnih učinkih reforme in o finančnih učinkih padca pokojninske reforme. Od ministrov in od predsednika Vlade RS bi bilo popolnoma upravičeno pričakovati, da bodo za vse spremembe pokojninske zakonodaje, ki imajo neposreden finančni učinek - ob upoštevanju prehodnih obdobij za posamezne rešitve in predpostavk glede obnašanje zavarovancev (ali se bodo odločili, da gredo v pokoj, ali bodo raje izkoristili 20 odstotkov pokojnine in delali dlje) ter učinkov uveljavitve ostale zakonodaje, ki vpliva na pokojninsko reformo - natančno prikazali izračune in jih vsebinsko obrazložili. Ob tem je nujno ugotoviti, da je pritisk na pokojninsko blagajno povzročila Vlada RS sama. Ljudje so izkoristili vse možnosti za odhod v pokoj. Samo lani se je število starostnih upokojencev povečalo za 15.000, kar je tretjino več kot običajno. Katastrofalne posledice za pokojninsko blagajno ima tudi stanje brezposelnosti, ki dosega število 120.000 ljudi. Če bi se zagotavljalo pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest, bi lahko polovica brezposelnih našla zaposlitev, kar bi pomenilo najmanj 300 mio EUR novih pokojninskih prihodkov. Podatki o pokojninski blagajni prikazujejo, da se bodo odhodki za pokojnine v letu 2011 povečali za 105,7 milijonov evrov, hkrati pa se bodo za 46,9 mio EUR zmanjšali odhodki za socialne transferje. Povečali se bodo prihodki od prispevkov in sicer za 87,5 mio EUR, za 8,1 mio EUR pa se bodo zmanjšali transferni prihodki. Država bo v letu 2011 za pokrivanje tekočih in dodatnih obveznosti pokojninske blagajne iz proračuna RS v pokojninsko blagajno prispevala 45,5 mio EUR več kot v letu 2010. Ti podatki ne prikazujejo številk, ki jih navaja minister Svetlik. Ni tudi jasno, zakaj se zmanjšujejo obveznosti Kapitalske družbe do pokojninske blagajne? V letu 2010 je KAD prispeval 100 mio evrov, v letu, 2011 »le« 50 mio evrov. Očitno je še nekaj finančnega prostora. Dejstvo je, da je zaradi neustrezne finančne, gospodarske in socialne politike Vlade Boruta Pahorja prišlo do zmanjševanja prispevkov zaposlenih, povečevanja obveznosti države za nezaposlene in povečanja obveznosti za pokojnine nakazane v bivše republike SFRJ. Predvsem nadpovprečno rastejo odhodki za starostne pokojnine, ki bi bili bistveno manjši, če se ljudje ne bi upokojevali zaradi destruktivnih, pesimističnih in na strahu temelječih vladnih napovedi. Ob tem pa je nesporno dejstvo, da bosta glavna razloga za propad pokojninske reforme ošaben in aroganten odnos vlade do tistih, ki so predlagali izboljšave besedila pokojninskega zakona ter avtokratsko delovanje Vlade RS, saj je pokojninsko reformo sprejela brez soglasja socialnih partnerjev in brez soglasja koalicije. Dokler ne bodo predloženi natančni in obrazloženi izračuni, gre upravičeno dvomiti v korektnost in strokovnost podatkov, ki jih navaja minister Svetlik. Do takrat ta številka in ti podatki temeljijo na ugibanju in pomenijo primitivno politično propagando, s katero se skuša ustrahovati preproste ljudi. Robert Hrovat, poslane SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si temveč so za to potrebni drugi vzvodi. S takim ravnanjem država kaže svojo resnično nesocialno plat. Posledice špekulativnih poslov v finančnem sektorju vlada prenaša izključno na delavce, upokojence, mlade in socialno šibke. Tudi ni uresničen bistveni cilj reforme, da so le vplačani prispevki lahko osnova za pokojnino, ampak se je vlada zapletla v kupčije z SLS. Trajnostne rasti in finančne vzdržnosti pokojninskega sistema ne bo več mogoče zagotoviti le s prispevno stopnjo, ker ta ni samo demografske temveč čedalje bolj ekonomske narave - prerazporeditev dobička, pravičnejša razdelitev prihodkov in bogastva, doseganje večje zaposlenosti ^ Kljub obljubi vlade, da bo uvedla osebne račune o vplačanih prispevkih, sedaj o tem ni ne duha ne sluha več, na to je enostavno pozabila, namenoma, seveda. Zadnje čase vlada »prepričuje« celo z zastraševanjem o zamrznitvah vseh vrst, ne pa s poštenimi izračuni izhajajočimi iz določil zakona. To pa je nevarno, nedostojno in žalostno! Mija Pukl Spoštovani! Najlepši pomladni mesec se vsako leto začne s tradicionalnim praznovanjem. Dober teden po prvomajskem praznovanju pa v zadnjih letih proslavljamo tudi 9. maj kot dan Evrope. Ze nekaj let po drugi svetovni vojni v prejšnjem stoletju so ljudje v številnih državah po Evropi spoznali, da si želijo predvsem mir, ustvarjalno povezovanje in graditev večjega sodelovanja. Prvi koraki evropskega povezovanja segajo prav na dan 9. maja leta 1950, ko je francoski zunanji minister Robert Schuman izjavil, da je združena Evropa bistveni pogoj za svetovni mir, in predlagal tesnejše sodelovanje evropskih držav v gospodarstvu. Združevalni procesi so potem stekli že v petdesetih letih s šestimi državami, ki so podpisale Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Nekaj let kasneje sta ji sledili še Pogodba o Evropski gospodarski skupnosti ter pogodba o miroljubni uporabi jedrske energije Euratom. Skozi naslednja destletja se je sodelovanje med državami zahodne Evrope vse bolj krepilo in dajalo vse boljše gospodarske rezultate. Zanimanje še nepovezanih držav za pridružitev evropski družini je naraščalo. Posledice so bile širitve v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih, ko je pri četrti širitvi prvič prišlo do uporabe izraza Evropska unija, ki je danes ime naše širše skupnosti. Padec berlinskega zidu in velike politične spremembe, ki so sledile, so število držav interesentk za pridružitev Uniji le še močno povečale. Tako se je v letu 2004 v največji širitvi v zgodovini Unije tej pridružilo deset novih držav. Ponosni smo lahko, da je bila med njimi tudi Slovenija. Tri leta kasneje je s pridružitvijo Romunije in Bolgarije Evropska unija dobila sedanjo obliko. Tako je postala širitve-na politika ena izmed najuspešnejših evropskih politik. Prizadevanja za širjenje demokratičnega razvoja, sodelovanja ob spoštovanju različnosti ter priznavanje človekovih pravic pa s tem niso zaključeni. To so osnovne vrednote, ki jih zagovarjamo preko evropskih meja, hkrati pa naša vrata ostajajo priprta za nove potencialne države članice. V obdobju svetovne globalizacije se namreč močna, združena in sodelujoča Evropa neprimerno lažje vključuje v svetovno konkurenčnost, kot bi to lahko uspevalo posameznim državam članicam. Procesi globalizacije so prinesli tako pozitivne kot tudi nekatere negativne posledice in postavili številna nova vprašanja. Eno izmed področij, ki zadeva ves svet, so gotovo podnebne spremembe. Z njimi povezana vprašanja moramo obravnavati kot trajnostna in pri iskanju odgovorov nanje upoštevati več vidikov, tako glede varstva okolja kot tudi razvoja in konkurenčnosti. Evropska unija je pri iskanju prehoda v nizkoogljično družbo vodilna v svetu in tu se od- pirajo tudi številne podjetniške priložnosti. Prepoznati jih in izkoristiti pa je že bolj vprašanje posameznih držav članic in naših lokalnih okolij. Tudi pri reševanju gospodarsko-fi-nančne krize, ki je zajela ves svet, je Evropska unija pozitivno odigrala svojo vlogo. Uvedla je številne ukrepe za blažitev krize in za povečanje gospodarske rasti. Nekatere države članice so ukrepe uspešno prenesle v prakso in tam kriza že močno poje-njuje. Druge, med njimi žal tudi Slovenija, niso izkoristile priložnosti - in tu se kriza le počasi poslavlja ali pa še sploh ne. Evropska unija, morda predhodnica nekoč v prihodnosti združene Evrope, se ves čas spreminja. Temelji na skupnih vrednotah, na spoštovanju različnosti narodov in njihovih kultur, na solidarnosti. To nas plemeniti. In iz tega se lahko veliko naučimo. Pozitivne rešitve in dobre prakse drugih držav članic moramo znati prenesti tudi v domače okolje. Marsikatera članica bi se sama mnogo teže zo-perstavila tem kriznim časom. Zato so skupni okvirji in skupne evropske politike na številnih področjih dobra popotnica za skupni razvoj in napredek. Veliki izzivi, na katere bomo morali odgovoriti v tem in naslednjem letu, so pred nami. Oblikovati moramo večletni evropski proračun, ki bo posredno odgovoril na vprašanje, ali mislimo resno s trajnostnim razvojem. Njegova struktura bo pokazala, ali se bomo lotili sprememb nekaterih politik, ki izvirajo iz začetkov združevanja. Ali pa si zavoljo ljubega miru ne bomo upali močneje poseči v vpeljane inštrumente, pa čeprav so odlično odgovarjali zahtevam izpred 50. let, danes pa so zastareli. Slovenija je pred sedmimi leti z vstopom v Evropsko unijo široko odprla svoja vrata. Dobili smo možnost, da aktivno sodelujemo pri oblikovanju skupnih evropskih politik in v procesu skupnega razvoja in rasti, kajti Unija nudi številne skupne možnosti tako za obstoj kot za nadaljnji razvoj. Vse te možnosti in prednosti pa moramo najprej predvsem prepoznati v domačem okolju in jih izkoristiti. Na nekaterih področjih nam je že odlično uspelo, npr. pri uvedbi evra kot prvi izmed novih članic ali s predsedovanjem Svetu Evropske unije v letu 2008 ali s pridobitvijo sedeža evropske agencije za energijo v Ljubljani. S temi dogodki je Slovenija postala prepoznavnejša in uglednejša. Zdaj je naša dolžnost, da stanje in dosežke ne le ohranjamo, temveč nadgrajujemo. Državljanke in državljani Slovenije smo v preteklosti v številnih ključnih in prelomnih trenutkih dokazali, da se znamo pravilno odločiti. Odločitev za uresničitev dolgoletnih sanj o samostojni državi je bila veliko in po- fimno dejanje. Odločitev za vstop v vropsko unijo prav tako. Ni je večje moči, kot je složen narod. Zivimo v težkih časih, obremenjeni smo z globalnimi problemi finančne in gospodarske krize, z vedno pogostejšimi in močnejšimi vremenskimi pojavi, z industrijskimi nesrečami. K vsemu temu pa na nas pritiska še teža slovenske stvarnosti, ki se dotika osnovnih narodovih in občečloveških vrednot, kot so enakost pred zakonom, vrednotenje dela in ustvarjanja, solidarnost, resnicoljubnost, medge-neracijska odgovornost in skrb za naravo. Namenoma naštevam pozitivne vrednote in ne njihovih negativnih oblik, ki jih v slovenskem prostoru slišimo običajno. Tudi za članice EU pa še vedno velja »narod si bo pisal sodbo sam«. Sami si moramo odgovoriti, po kateri poti želimo kreniti kot država in v okviru pristojnosti, ki jih imamo kot državljani, to tudi uresničevati. Obstoječe elite, ki niso samo politične, ampak so tudi gospodarske, kulturne, znanstvene, so plod razmer, ki smo jih dopustili državljani sami. Demokracija je dober sistem, ki zahteva aktivno udeležbo, zahteva ljudi, ki jim je mar, ki ne zamahnejo z roko in rečejo, da se ni vredno izpostavljati. Negodovanje moramo preoblikovati v idejo o tem, kaj in kako, ideji moramo odpreti vrata v uresničitev. Kdaj nam bo to spet uspelo, je odvisno od nas samih, toda z veliko odprtostjo, ambicijami in izzivi nam to lahko in mora uspeti. Evropa nam ne bo postavljala ovir, ampak nam bo pomagala. Danes je tista sedanjost, ki smo jo sanjali včeraj. Evropska unija je trenutno eno najbolj zaželenih območij za življenje in ustvarjanje. Biti del tega sveta so želje številnih. Slovenci smo lahko zadovoljni, da živimo na tej žlahtni evropski zemlji, v katero so rodovitna semena sodelovanja in povezovanja polagale prejšnje generacije. Zdaj pa je čas za samozavestne ambicije in kreativnost, ki temeljijo na zaupanju. Na zaupanje v naš narod, v našo državo in v ljudi, ki v premorejo vizijo, pogum in znanje ter znajo povezovati in vzpodbujati plemenite vrednote. Ali kot je v pesniškem jeziku lepo za- Eisal naš pesnik Ciril Zlobec: očakati, uspeti, doživeti ... Zmerom spregamo jih le v prihodnjem času. Jutri je najlepši, ko postane danes, nihče prav ne ve, kaj včeraj v njem je videl. Stremite v prihodnost. Postanite to, kar lahko postanete. Kot evropskim državljankam in državljanom vam čestitam ob dnevu Evrope. Vsem nam želim, da bi v družbi evropskih narodov hitro spet dosegali dobre gospodarske rezultate, predvsem pa ustvarjali zadovoljno življenje za vse naše državljane. In da bi kot ena novejših članic v tej evropski družini znali ohraniti čar mladosti. Zelim vam ponosno in veselo praznovanje dneva Evrope. dr. Romana Jordan Cizelj poslanka SDS v Evropskem parlamentu 14 vrtci, šole 13. maj 20ii Na Jurčičevi Muljavi Policist v Vrtcu Urša V okviru celoletnega projekta Varno v prometu, pri katerem sodelujeta dve skupini otrok, starih 4-5 let (skupina Zajčki in skupina Žabe iz enote Češmin), spoznavamo in utrjujemo pravila varnega vedenja v irometu preko različnih dejavnosti. ajveč pozornosti pa namenjamo dejanskemu vključevanju v promet kot pešci z izleti in sprehodi, na katerih otroci nosijo odsevnike. Vabilu k sodelovanju pri tem projektu se je prijazno odzval policist Andrej Jordan, za kar se mu iskre- N no zahvaljujemo: obiskal nas je v vrtcu in otrokom na zanimiv in njim razumljiv način predstavil svoje delo ter jih spodbudil k aktivnemu sodelovanju; povabil nas je na Policijsko postajo, ger smo podrobno spoznali delo policista ter sredstva in opremo; pridružil se nam je pri popoldanskem srečanju s starši, kjer smo se najbolj posvetili varnemu prečkanju ceste. Otroci so pri vseh dejavnostih zavzeto sodelovali, pripovedovali o vtisih še naslednje dni, tako da bomo s projektom zagotovo nadaljevali še v prihodnjem šolskem letu. Mira Mlakar Korbar V okviru prometne vzgoje v Vrtcu Urša je 8. aprila 2011 potekal program Kolesarčki. Udeležilo se ga je 120 otrok, starosti od 5 do 6 let. To so otroci, ki bodo naslednje šolsko leto začeli obiskovati šolo, zato je nadvse pomembno, da so dobro pripravljeni na različne prometne situacije. Namen programa je, da otroke preko igre in na neprisiljen način poučimo, kako se vesti v prometnem okolju, tako da bodo postali bolj previdni in vestni udeleženci v prometu. Postavljeni so v vlogo voznika in doživljajo dogodke, kot jih opaža in zazna- va voznik v pravem prometu. Prav tako so otroci postavljeni v vlogo pešca, ki mora pravilno prečkati prometno cestišče na poligonu. 'zvedba programa je bila za otroke v celoti brezplačna, ker smo preko donacij zbrali dovolj finančnih sredstev. Veseli nas, da sta se našim prošnjam za pomoč odzvala AVTO CENTER ŠUBELJ iz Rado-meljin ZAVAROVALNICA TRIGLAV, kar pomeni, da se zavedata pomembnosti zgodnjega vključevanja otrok v promet. Tina Pančur, Vrtec Urša Češnja Pred našim vrtcem češnja je vzcvetela, se v belo cvetje je odela, oznanja nam, da je pomlad prišla. Z veseljem opazujemo cvetove bele. Sprašujemo se: »Kdaj bodo češnje zrele?« Se z njimi bomo posladkali, v zahvalo »Rdeče češnje« zaplesali. Žogice ter Marta in Sonja Vrtec Urša »Hop« na Križentaver Pomembno je, da že naše najmlajše navajamo na aktivno preživljanje prostega časa v naravi, smo se z najstarejšo skupino otrok iz vrtca Krtek odpravili na bližnji hrib, na Križentaver, ki je tudi sicer izredno priljubljena izletniška točka med domačini. V vrtcu smo se primerno obuli in oblekli. Otroci so kar prekipevali od energije, pričakovanja. V petek, 15. aprila 2011, smo imeli sedmošolci OŠ Dob kulturni dan. Cilj je bil spoznati življenje in delo avtorja prvega slovenskega romana, zato smo se odpravili v njegov rojstni kraj, Muljavo, kjer je preživljal mladostna leta in dobival navdih za pisanje. Opremljeni z delovnimi listi in navodili za delo smo po nekaj več kot polurni vožnji z učiteljicami slovenščine prispeli v to dolenjsko vasico. Na pešpoti do muzeja na prostem smo opazovali vas in okolico, saj je bila tudi to ena izmed nalog. Pred hišo nas je že čakal oskrbnik in nas najprej povabil k ogledu filma, ki je bil zelo zanimiv, z govornimi vložki oskrbnika, pisateljevih sorodnikov in etnologa. Pripovedovali so o pisateljevem življenju in literarnem ustvarjanju, o zgodovini in sedanjem razvoju Muljave, o letnem gledališču, kjer bodo domači igralci letos ponovno uprizorili Desetega brata, o posameznih sestavnih delih muzeja, o dejavnostih vaškega kulturnega in turističnega društva. Vse potrebno smo si vneto zapisovali, potem pa se podali na samostojno raziskovanje. Vstopili smo v Krjavljevo kočo in se čudili majhnosti ter skromnosti, v etnografski muzej, v rojstni hišo, kjer smo ugotavljali, kako se imenujejo posamezni prostori, v literarno sobo, kjer so se nam posebno zanimivi zdeli fotografije pisateljevih sorodnikov, njegova pisma prijateljem, prevodi in ostali dokumenti. Kako zanimiv in nekoliko drugačen pouk! Svoje zapiske smo nenehno primerjali s sošolčevimi, se dopolnjevali in si pomagali, če kdo česa ni našel. Ko smo s plošče na hiši prepisovali podatke o pisateljevem rojstvu, smo se čudili napisanemu, saj se je takratni slovenski jezik zelo razlikoval od današnjega in so nam določene besede čudno zvenele. Naš čas na Muljavi se je počasi iztekal in obisk smo zaključili s skupnim fotografiranjem pred pisateljevo hišo. Obogateni z novim znanjem smo se vrnili v šolo, kjer bomo v naslednjih urah nadaljevali z branjem besedil pisatelja Josipa Jurčiča. Sedmošolci OŠ Dob Šola na obisku v muzeju, muzej na obisku v šoli Zgodovinske teme je težko narediti zanimive in jih približati učencem. Zato sem z veseljem prisluhnila direktorici Medobčinskega muzeja Kamnik, ko je na neki občinski seji predstavila njihovo delavnico Življenje ob rimski cesti. In smo se odpravili obiskat muzej. Že pogled na grad Zaprice, kjer je muzej, je lep. Še lepši pa je bil topel sprejem, ki smo ga doživeli v gradu. Arheologinja Janja Železnikar je učencem na zanimiv in slikovit način predstavila muzejske zbirke in mesto Kamnik skozi čas. Marsikaj smo izvedeli. Med drugim tudi to, da so v bližini Kamnika našli fosile morskega konjička in da je bilo v Kamniku zdravilišče. Vendar pa je tudi naš Marko znal lepo povedati legendo o kamniški Veroniki. Spoznavanje življenja v Rimu je bilo še posebej zanimivo. Ob oblačenju toge so učenci ugotovili, da je bilo to dokaj naporno opravilo. Gibanje v njej pa še bolj. Najbolj všeč pa so jim bili seveda čevlji, ki so jih nosili rimski vojaki. Takšne bi pa tudi jaz imela, se je slišal kakšen vzdih iz dekliških ust. Tudi pisanje na voščene tablice ni bilo kar tako. Še težje je bilo seveda brisanje tablice. Pa računanje z rimskimi številkami? To je bil še posebej trd oreh. Eden od učencev je pripomnil, da so bili otroci v tistih časih kar pametni. Izvedeli smo tudi, kako so se otroci igrali. Podajanje dveh žog, ki potujeta v krogu v nasprotni smeri, ni mačji kašelj. Pri gospe Saši so nastajali lovor-jevi venci. Julij Cezar jih najbrž ne bi dal na glavo, nekateri naši učenci pa so se ob nošenju venčka očutili cesarsko. ez en teden nam je muzej vrnil obisk. Prišel je obiskat učence v posebnem programu in nižjih razredih. Gospa Janja je tokrat s seboj pripeljala še tri sodelavce. Vsi so se zelo potrudili, da so otrokom pričarali življenje v prazgodovini. so pšenico s kamni, delali nit iz prediva in tkali, gradili stene iz vej, delali mozaike, zapestnice in fibule. V peskovniku pa so se šli arheologe. Kopali so , iskali koščke, uživali, ko so jih našli in jih čistili s čopiči. Zataknilo pa se je, ko je bilo treba koščke sestaviti v celoto. Ni bilo enostavno. Zato so naši učenci izumili posebno tehniko -veliko selotejpa, da je posoda držala vodo. Uživali so učenci in se veliko naučili, uživali smo učitelji in uživali so arheologi, ki so se na delo temeljito pripravili in pokazali veliko empatije do naših otrok. Zagotovo se bomo še srečali. Danica Ujc, učiteljica na OŠ Ro e Domža e Med učenci OŠ Preserje pri Radomljah in kosovskimi učenci so se spletla prijateljstva Sam vzpon nam ni povzročal večjih težav. Med potjo smo opazovali naravo. Otroci so naju ves čas opozarjali na različne rože, različna drevesa, lubje, opazili so tudi markacije. Na vrhu smo prav vsi potegnili za vrvico zvonca in si zraven nekaj zaželeli. Jana Strojan Vrtec Domžale, enota Krtek V aprilu je Osnovna šola Preser-je pri Radomljah v sodelovanju s šolo s Kosova (Shkolla fillore Xe-majl Kada - Peja) uspešno zaključila mednarodni projekt organizacije ACES (Academy of Central European Schools) z naslovom: Oblikuj svojo rešitev! Soočanje s konflikti v šoli in naši okolici, na kar je še posebej ponosna vodja projekta Marta Nardin. Prva izmenjava učencev je potekala novembra v Sloveniji, druga pa marca na Kosovu. Učenci OŠ Preserje pri Radomljah so v projektu z naslovom Daj mi priložnost v novembru dali priložnost 27 kosovskim učencem. Dnevi v Sloveniji so bili za goste s Kosova polni različnega dogajanja. Ob prihodu jih je na šoli pozdravil albanski veleposlanik v Sloveniji, sledilo je prvo spoznavanje in mešanje različnih kultur ob izrazu telesa ob glasbi. Ogledali so si lepote Postojnske jame, predpraznični utrip šole, sodelovali v različnih delavnicah (umetnostna, gledališka, medijska, športna) ter odigrali prijateljsko tekmo v nogometu in odbojki. Zaključili so z zabavo in plesom tako polke kot kola. V tem času pa je na šoli potekala tudi zbiralna akcija igrač, katere so ob odhodu poklonili vrstnikom s Kosova. Že pa je bil tu marec, ko so se učenci OŠ Preserje pri Radomljah z vmesnim postankom v Beogradu odpravili na Kosovo. V Peji so jih pričakali predstavniki Slovenske vojske in učitelji kosovske šole. Med učenci je zavladalo neznansko veselje, saj so po nekaj ^mesecih srečali svoje prijatelje. Že prvi dan je bil pester, saj so bili na uradnem obisku pri županu Peje, si ogledi znamenitosti mesta, obiskali pouk na šoli, ki poteka v štirih izmenah, razredi so starinskega videza, opremljeni s klopmi, tablo in kredo, brez posebnih pripomočkov, v vsaki učilnici je peč na drva, s katero ogrevajo učilnico. Drugi dan so učenci preživeli v bazi Slovenske vojske, poklepetali s slovenskimi vojaki ter si ogledali pravoslavni samostan in cerkev v Dečanih. Vrhunec dneva pa je bil, ko so kosovskim učencem pripravili presenečenje. Z akcijo zbiranja starega papirja, pod vodstvom Saše Kosten Zabret, so vsi učenci OŠ Preserje pri Radomljah zbrali denar za nakup rabljenega pia-nina, nekaj finančnih sredstev je prispeval tudi frizer Tomaž Kve- der. Pri iskanju pianina za nakup so dobrosrčno priskočili na pomoč tudi vojaki Slovenske vojske. Ob predaji pianina ni bilo potrebno velikih besed, sama zase je govorila glasba, ki je spontano od rok kosovskih izp otrok. Sobotni večer obiska je bil name- S'en zabavi z lokalnim ansam-om. Učenci so plesali, peli in se neznansko zabavali. Čutiti je bilo izredno veselje, ki pa je ob koncu zabave prešlo v jok, saj so ob odhodu učenci čutili žalost. Z obiskom so učenci in učitelji spoznali drugo kulturo, način življenja in dela. Projekt se je zaključil v aprilu na Češkem, kjer je vodja projekta Marta Nardin izpostavila, da so mladi, ne glede na različnost, pripadnost religiji in kulturi, tisti, ki rušijo »mostove« med narodi, ki jih gradimo odrasli, in da s strpnostjo pripomorejo k razumevanju in sprejemanju drugačnosti. Tanja Kastelic Taborniki v boju nad smetmi Pogled v nebo ni obetal nič dobrega. A nas vreme, kot ponavadi, ni ustavilo. Taborniki Rodu skalnih taborov smo čistilno akcijo izvedli uspešno. Dober teden po vsesplošni domžalski akciji smo nad nesnago udarili tudi mi. Tri čete otrok vseh starosti so čistile v okolici Ihana, Trzina in Doba. Preostale tri, ki delujejo v samih Domžalah, pa so se zgrnile nad Šumberk s širšo okolico. Najmlajši so dobili energijo in voljo, ko smo jim razdelili rokavice in vreč- ke, starejši pa so že tako in tako dovolj motivirani. Nekaj vodov je čistilo levo stran ob Bistrici in Rači, nekaj jih je šlo na južni del pobočja, preostali so prečesali trim stezo. Rumene in črne vrečke so se po dveh urah čiščenja nagrmadile ob zbirnem mestu. Ko je prišla še zadnja ekipa otovorjenih smetarjev, se je malica lahko začela. V kategoriji »naj smet« je slavil komplet ženskih škornjev s pripadajočo jaknico in prazno torbico pred avtoradiom in ohišjem računalnika. Lito platišče z zimskim profilom pnevmatike se je moralo zadovoljiti s četrtim mestom. In še za konec: veseli nas, da smo del prostovoljcev, ki ukrepa! Naj čistilna akcija vseh občin postane tradicionalna! Z naravo k boljšemu človeku! ROKec 13. maj 20ii iz nosih sol 15 Dobrodelno prireditev Otroci zo otroke V četrtek, 7. aprila 2011, je v Kulturnem domu Groblje potekala dobrodelna prireditev Otroci za otroke, ki sta jo organizirala šolski sklad OŠ Rodica ter Turistično društvo Jarše-Rodica, izvedbo prireditve pa le podrlo tudi Kulturno društvo Groblje. a prireditvi smo zbirali denarna sredstva za učence tisti N družin, ki jim ekonomska stiska ni prizane-a jim življe vsakdan. Zbran denar bo namenjen predvsem plači- sla ali pa jim življenjska usoda žalostno kroji njihov lu šole v naravi in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola. Prireditev je bila uspešna in zelo odmevna. Program prireditve so oblikovali učenci OŠ Rodica. orjev ZLATI DONATORJI: ELTEN d.o.o. , CONTROLMATIK ABW d.o.o., MAKOP d.o.o., VERPEX d.o.o., LUKIČ-MERELA ANICA, PGD JARŠE-RODICA, AC LOVŠE d.o.o., SLAŠČIČARSTVO RAZPOTNIK d.o.o., KS JAR-ŠE-RODICA, OBLIKOVINA (darovane šolske potrebščine), EMI d.o.o. (darovane šolske potrebščine) in DELAVCI OSNOVNE ŠOLE RODICA. Srebrni donatorji: jUHANT d.o.o., IZOLACIJE PEVEC d.o.o., BALA-ŽIČ MATIJA s.p., ŠKOFJA LOKA, VISTRA d.o.o., ključavničarstvo JAVORNIK in SVEŽINA. Bronasti donato O, JANTAR TRADE lNA s.p. , DINIC JUR] ■ s.p., BARA OREHEK, MARTIN ZALOKAR, SKOK itorji: SVETLIN NIKO, JANTAR TRADE_d.o.o., MAR-OLGA, ZUPAN NO)pVAK BARBARA "s. KOVIČ MARJAN , DINIC JURE s.p., LOŽAR BAR- TONI - LESNA GALANTERIJA, OSENK STANE - ELPLIN, NEKTAR NATURA, JAGODIC, HRIBAR MATEJ CEZAR, BURGAR TOMAŽ in KOMPOSTARNA. Provljični polček v Knjižnici Domžole Pravljični palček je projekt družinskega branja, ki ga organizira Knjižnica Domžale v sodelovanju z vrtci in prvimi razredi osnovnih šol. Vanjo so vključeni otroci iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin in Lukovica. »Ne bojim se za prihodnost otrok, ki radi berejo knjige,« je citat Kristine Brenkove, vsestranske kul- premaga . Otrok, ki Dve zbirolni okciji V okviru projekta Revščina v svetu in pri nas smo se na OŠ Dragomelj odločili, da v tednu med 11. in 15. aprilom 2011 izvedemo dve zbiralni akciji. Prva je bila namenjena Slovenski Karitas. Zbirali smo živila. Odziv otrok je bil kar precejšen. Učence prve triade sta obiskala tudi predstavnika Karitasa, Mojca Urh in Jože Rovtar, ter otrokom predstavila dejavnosti te organizacije. Druga akcija je bila zbiranje denarja za nakup prenosnega računalnika za najboljšega učenca v šoli Dom Bosco v Angoli. Povezava med našo šolo in šolo v Angoli je bila Vesna Vilčnik, ki je imela na šoli predstavitev svojega prostovoljnega dela v tej afriški državi. Za to akcijo smo se odločili, ker je prava redkost, da gre sploh kdo od otrok iz te šole naprej na srednjo šolo. Zbrali smo 305,97 evrov. Mojca Grad Vodja projekta RevšJSina v svetu in pri nas na OŠ Dragomelj Tale pridna dekleta iz Osnovne šole Roje smo srečali ob Kamniški Bistrici, kjer so pobirala smeti. Velika pohvala šoli, posebej pa pridnim dekletom. V. Eko don V petek, 22. aprila 2011, ko je imela Zemlja svoj praznik, smo se učenci 1., 2. in 3. razredov OŠ Dra- Za svoj nastop so se temeljito pripravili in se predstavili zbranemu občinstvu. Igrali so na inštrumente, peli, plesali in recitirali pesmi. Program je povezovala Draga Jeretina Anžin. Prireditve se je udeležilo veliko obiskovalcev, dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, predvsem pa je prevladovalo prijetno razpoloženje. Člani turističnega društva so pred prireditvijo obiskali številne podjetnike in posameznike ter zbrali 1.500 € donatorskih sredstev. Na sami prireditvi pa smo zbrali še 784,82 € prostovoljnih prispevkov, delavci šole so prispevali 520 €, donatorji pa so nam poklonili za 250 € različnih potrebščin. Za uspešno prireditev se moramo zahvaliti vsem članom upravnega odbora Turističnega društva Jarše-Rodica, ki je poleg vsega poskrbelo tudi za pogostitev nastopajočih. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni dobrodelni prireditvi se najlepše zahvaljujemo. Prepričali so nas, da še imajo čut za sočloveka. Upravni odbor Šolskega sklada OŠ Rodica, Domžale turne osebnosti, ki je s svojim delovanjem in ustvarjanjem pustila neizbrisne sledi na mnogih področjih mladinske književnosti in bralne kulture. Letošnje leto praznujemo stoto obletnico njenega rojstva. Tudi sama se ne bojim za prihodnost otrok, ki radi poslušajo in berejo knjige. ^etos je Pravljičnega palčka zaključilo rekordno število otrok - 1.365. To dokazuje, da se starši, vzgojitelji, učitelji in knjižničarji zelo dobro zavedamo vloge zgodnjega branja. Trenutek, ko otroku beremo ali pripovedujemo, je neprecenljiv, ker pripadamo samo njemu. V teh trenutkih mu dajemo najdragocenejše, kar imamo, to je naš čas. Odrasli ob knjigi odložimo vsakdanje opravke in družinska rutina se umakne domišljiji. S knjigo v rokah in otrokom v naročju je življenje lepo, in vse, kar se na svetu godi, pa če še tako boli, je globoko smiselno. Kajti dobro lahko premaga zlo in drobna lučka premaga najhujšo temo. in z njim skupaj beremo, zaupa. Tako se stke intimno doživetje in močne vezi med otrokom in odraslim. Projekt smo zaključili v Kulturnem domu v Grobljah. S čarovnikom Gregom smo skupaj čarali, prepevali in se zabavali. Bilo nam je lepo. Pravljični pozdrav! Nives Podmiljšak OŠ Rodico in slovenski izseljenci v ZDA Življenje nam nudi ogromno priložnosti. Od nas pa je odvisno, ali jih bomo opazili in jih uresničili ali ne. Eno takih priložnosti so si zamislile Maša Marija Vrtačnik, Ana Lamberšek in Urša Štepec, učenke 8. razreda OŠ Rodica, in jo tudi uresničile. Izdelale so raziskovalno nalogo z naslovom Ohranjanje slovenskega narodnega izročila v ZDA. Ni prvič, da so mlade raziskovalke OŠ Rodica posegle preko meja naše države. Lani so, na primer, pisale vsem slovenskim misijonarjem v Afriki in ugotavljale, kakšno je njihovo humanitarno delo in v kakšnih razmerah živijo mladi v Afriki. Letos so izdelale anketni vprašalnik za slovenske izseljence in njihove potomce ter ga poslale v ZDA. 15. februarja 2011 je anketo objavil časopis Slovenski ameriški časi. V naslednjih dveh mesecih je na naslov OŠ Rodica iz Amerike prispelo 31 izpolnjenih anket, od katerih jih je bilo 8 od slovenskih izseljencev, starih nad 60 let, 23 pa so jih poslali potomci slovenskih izseljencev, stari večinoma 30 od 50 let. Mlade raziskovalke so odgovore analizirale in prišle do zanimivih ugotovitev. Posebna zahvala gre prevajalki Niomi Rosec, ki jim je pomagala pri prevajanju. Predvidevamo lahko, da so nam izpolnjene anketne vprašalnike vračali predvsem tisti slovenski izseljenci in potomci slovenskih izseljencev, ki so najbolj ponosni na svoje slovenske korenine. Edi- Û i-: n 'i . â I Avtorice zanimive raziskave o slovenskem narodnem izročilu v ZDA. no v tem pogledu lahko razumemo presenetljivo ugotovitev, da jih ima kar polovica (52 %) doma slovensko narodno nošo, ki jo oblečejo ob raznih slovesnostih, npr. ob obletnicah slovenskih društev. In kolikšen odstotek Slovencev v Sloveniji ima doma narodno nošo? Razlika je ogromna! Večina anketirancev oz. njihovih prednikov se je izselila iz političnih razlogov (nad 60 %), zaradi vojnih razmer v času prve in druge svetovne vojne ali komunistične politike, ostali pa gospodarskih in družinskih razlogov. Zakonski partnerji slovenskih izseljencev so vsi Slovenci, zakonski partnerji potomcev slovenskih izseljencev pa so večinoma druge narodnosti (68 %). Vsi otroci slovenskih izseljencev znajo govoriti slovensko, vsaj malo. Med otroki potomcev slovenskih izseljencev jih samo 23 % ne zna govoriti slovensko. Vsi izseljenci so vključeni v slovenska društva v ZDA. Med potomci slovenskih izseljencev je vključenost v slovenska društva manjša; 43 % jih ni vključenih, a slovenskih prireditev ne ude- se ležuje le 17 anketirancev slovensko pesem. Vsi potomci slovenskih izseljencev znajo ple- potomcev. Večina zna zapeti kakšno Vsi sati slovenske plese, predvsem polko in valjček. Vsi izseljenci in otomci slovenskih izseljencev razen enega) imajo doma stensko okrasje in druge spominke iz Slovenije, najpogosteje slike slovenske pokrajine. Izseljenci še pripravljajo slovenske jedi, med potomci slovenskih izseljencev pa je takšnih polovica (52 %). Samo trije potomci slovenskih izseljencev (ali 13 %) še niso bili v Sloveniji. Nekateri potomci slovenskih izseljencev Slovenijo obiskujejo zelo pogosto; kar 48 % jih je bilo Sloveniji desetkrat ali večkrat. Slovenski izseljenci danes ne razmišljajo o tem, da bi se preselili v Slovenijo, dobra polovica potomcev slovenskih izseljencev (55 %) a je o tem že razmišljala. hranjanje slovenske kulturne dediščine je za slovenske izseljence in potomce slovenskih izseljencev v Zda zelo pomembno. Mnogi so na koncu ankete pripisali, da spoštujejo državo, v kateri živijo, obenem pa imajo radi tudi svojo rojstno domovino oziroma domovino svojih staršev. Ponosni so na slovensko dediščino, ki je postala del njih in si želijo, da bi jo posvojili tudi njihovi otroci. Mentorica: V. V. Merčun pOa Regijsko tekmovonje mlodih tehnikov no OŠ Roje Tekmovanje je bilo dobro organizirano in je nemoteno potekalo. Učenci so radi tekmovali, se med seboj družili in se razveselili tako priznanj kot tudi lepih nagrad. Slavko Lenaršič Učitelj TIT, OŠ Roje mu pripovedujemo tekmovanje mladih tehnikov. Tekmovalo je movalcev iz devetih osnovnih šol z nižjim izobrazbenim standardom ljubljansko- gorenjske regije, ki so se pomerili v osmih tekmovalnih panogah. Štiri panoge so obdelovalne narave, in sicer so tekmovalci obdelovali les, kovino, papir ter tekstil/usnje. Izdelovali so lesene ptičje hišice, ki služijo kot obešalnik za ključe, kovinske ptičje hišice, pletene koške iz papirja ter peresnice iz tekstila in usnja. Preostali tekmovalci so se pomerili v tehničnem risanju z računalniškim programom CICICad ter sestavljanju heliodroma iz LEGO kock. Tekmovalci posebnega programa vzgoje in izobraževanja pa so barvali in sestavljali lesene igrače - gosenice. Učenci OŠ Roje so na tekmovanju dosegli velik uspeh, saj sta se dva tekmovalca (v obdelavi kovine in v tehničnem risanju) uvrstila na Državno tekmovanje mladih tehnikov, ki bo v maju na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. gomelj odločili, da bomo praznovali z njo. Zbrali smo se v večnamenskem prostoru in si v uvodu ogledali kratek film o podnebnih spremembah. Pogovarjali smo se, kako lahko mi kot posamezniki pripomoremo k manjšemu uničenju planeta (ločujemo odpadke, da jih reciklirajo in iz njih izdelajo uporabne stvari; po nakupih, v knjižnico se odpravimo peš ali s kolesom; zapiramo vodo, ko si umivamo zobe; ugašamo luči, da ne svetijo po nepotrebnem; posadimo lahko rastline in smeti ne mečemo po tleh). V pogovor so se lepo vključevali in povedali veliko rešitev. Delo smo nadaljevali z ekološkimi delavnicami. Iz odpadnega materiala smo izdelovali glasbila, družabne igre, igrače, lutke, knjige, športne pripomočke Na koncu dneva smo se zopet zbrali v večnamenskem irostoru, kjer smo si og edali predstavitev skupin vsaka skupina je predstavila svoje delo). Pripravili smo tudi razstavo, ki je na ogled pred prvima razredoma na naši šoli. Gabrijela Visenjak Počitnice so blizu, kje bo moj otrok!? Poletne počitnice že trkajo na vrata. Marsikateri starš se v tem času že sprašuje, kako bo njihov otrok preživel poletne počitnice. Dejstvo je da starši nimamo dva meseca dopusta, otroci pa imajo preveč energije da bi jih babice in dedki pazili. Seveda, si rečemo, saj je otrok že dovolj star da bo nekaj ur sam, a nam še vedno rojijo črne misli po glavi, kaj če zapade v ''slabo družbo''. Da bi otroci kar se da, najbolje izkoristili poletne počitnice, smo v Plesni Metropoli organizirali počitniško varstvo otrok na bazenu v Domžalah. Počitniško varstvo je namenjeno otrokom od prvega do petega razreda. Vpišete jih lahko v devet terminov, ki so vam na voljo, in sicer, enega v juniju, štiri v juliju in štiri v avgustu. Varstvo bo potekalo od 7. do 17. ure, ter bo izvedeno tudi v slabem vremenu, takrat bodo otroci nameščeni v pokriti del. Poskrbljeno je za vse. Tako za kopanje, zabavo, ustvarjalne delavnice, kot tudi za prehrano in usposobljeno osebje. Torej, če ste se spraševali kako bo vaš otrok preživljal čas med poletnimi počitnicami, imate sedaj odgovor na dlani. Ker se bomo imeli lepo, veliko čofotali in plavali, ter se zabavali, svojemu otroku rezervirajte termin še danes. Število mest na določen termin je omejeno. Več informacij na www.plesnametropola.com. EKO KNJIGA IZDALA PRVO REPORTAŽNO KNJIGO OD SAMSA DO BAKUJA Celoten dobiček od prodaje društvu Humanitas! Pri Eko knjigi je izšla prva reportažna knjiga pisateljice Alenke Od Samsa čič z nas Klopč do Bakuja, Celoten dobiček od knjižnega projekta bo namenjen društvu Humanitas, ki se zavzema za manj priviligirane skupine prebivalstva v Sloveniji in po svetu, obenem pa izvaja projekt o odgovornem turizmu »Nova destinaci-ja: odgovornost«. Kot svojevrstna »poslovna popotnica« je avtorica spoznala marsikateri kraj in mesto, samo v zadnjih dveh letih pa je prepotovala vse od danskega otoka Samso do azerbajdžanske prestolnice. Vtise iz obiskanih krajev, ki so se ji utrnili, je sproti beležila v obliki reportaž, ki so bile objavljene v revijah Rina in Horizont, izbrane reportaže pa je sedaj združila v knjigi Od Samsa do Bakuja. Alenkin »reportažni prvenec« pa ne le spodbuja zanimanje v bralcih po odkrivanju novosti, ki jih posamezni kraji ponujajo, ampak izkazuje tudi družbeno odgovornost - celoten dobiček od prodaje knjige bo namreč namenjen društvu Humanitas, ki izvaja projekt o odgovornem turizmu »Nova destinacija: odgovornost«, skrbi za šolanje otrok v nekaterih afriških državah (Kenija, Gana, Burkina Faso) in se nasploh zavzema za manj priviligirane skupine prebivalstva v Sloveniji in po svetu. Ne zamudite! Predstavitev potopisne knjige Od Samsa do Bakuja, ki jo organizirata avtorica knjige Alenka Klopčič in Humanitas. Skupaj se pomenimo, kaj pomeni biti zares odgovoren turist! Atrij ZRC SAZU, 18. maj ob 17. 16 kulturni koledar 13. maj 20ii Petek, 13. maja 2011 KDAJ: ob 10. uri KJE: Knjižnica Domžale KAj: Uporaba informacijske tehnologije v knjižnici - brezplačno izobraževanje Brezplačno izobraževanje vodita: Janez Dolinšek in Gorazd Jesihar Vsak drugi petek v mesecu vam bibliotekarja Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek nudita brezplačno izobraževanje o uporabi informacijske tehnologije v knjižnici. Izobraževanje je namenjeno začetnikom na področju informacijske tehnologije in daje poudarek predvsem vsebinam, ki uporabnikom omogočajo bolj samostojno uporabo knjižnice, kot je npr. iskanje po katalogu COBISS in uporaba storitve Moja knjižnica. Naučite pa se lahko tudi osnovne uporabe spletnih iskalnikov, kot sta Najdi in Google, si ustvarite elektronski naslov ter osvojite osnove še kakšnih drugih uporabnih vsebin informacijske tehnologije. Če vas tovrstno izobraževanje zanima, vas prosimo, da nas pokličete na telefonsko številko 01/724-12-04 in se prijavite -prijave sprejemata Gorazd Jesihar in Janez Dolinšek. Vabljeni! Vsak ponedeljek in četrtek v mesecu maju in juniju KDAJ: od 17.00 do 18.30 KJE: Češminov park KAJ: S knjigo v zeleni travi - branje in ustvarjanje na prostem s Sandro Pakiž Vabljeni vsi otroci od 4. leta dalje na branje pravljic in ustvarjanje na prostem s Sandro Pakiž, ki bo v mesecu maju in juniju - ponedeljek v Češminovem parku, v četrtek pa na otroškem igrišču ob Športnem parku Domžale. Vsak ponedeljek in četrtek se ob 17. uri dobimo v Češminovem parku ali na otroškem igrišču ob Športnem parku Domžale, kjer bomo do 18.30 brali in ustvarjali. V primeru slabega vremena bo projekt potekal v Knjižnici Domžale. Ponedeljek, 16. maja 2011 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: Lothar Hirneise: Kemoterapija zdravi raka in zemlja je ravna plošča Lothar Hirneise, ki živi in dela v Nemčiji, je svetovni znani in priznani raziskovalec raka, predsednik nemškega združenja Ljudje proti raku in avtor velike knjižne uspešnice Kemoterapija zdravi raka in zemlja je ravna plošča, ki bo kmalu izšla pri založbi Orbis. V Nemčiji po svojem znanem E-3 programu vodi zdravljenje rakavih bolnikov. Ta nekdanji sodelavec nemške znanstvenice, biokemičarke in sedemkratne nominiranke za Nobelovo nagrado dr. Johanne Budwig je zdravljenje raka zasnoval na njeni uspešni oljno-proteinski pre-hranski terapiji za bolnike, na razstrupljanju telesa, opustitvi stresnih dejavnikov, sončni svetlobi in sprostitvi energije po telesu. Prav stres, kot je prepričan, najbrž najpogosteje povzroča raka! Na predavanje vabljeni v ponedeljek, 16. maja 2011, ob 18. uri. Vstop je prost! KDAJ? ob 19. uri KJE? Center za mlade (Domžalski dom), Ljubljanska c. 58, Domžale KAJ? Predavanje v okviru Programa za odgovorno starševstvo - Obvladovanje stresa. Predava Lili Jazbec, prof. Predavanje je brezplač- Torek, 17. maja 2011 KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: Igralne urice Vstop je prost! Zaželena je predhodna prijava! Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 17. maja 2011, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni! Torek, 17. maja 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: Franc Habe - Feri: Kraljestvo kozoroga in Triglavski narodni park Prof. dr. Franc Habe - Feri je že zgodaj vzljubil naravo, našo pokrajino ter kmetijstvo. Prva znanja o fotografiranju narave je ob skupnih potepanjih po slovenskem krasu in slovenskih gorah dobil od očeta, znanega jamarja in fotografa. Fotografija ga kot zvesta prijateljica in kot učni pripomoček spremlja že vse življenje. Prireditelj: Knjižnica Domžale in Društvo Šola zdravja Vstop je prost. Vabljeni! Sreda, 18. maja 2011 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: Jane Bennett, Alexandra Pope: Tabletka - predstavitev knjige V knjigi avtorici razkrijeta mite in realnosti tabletke, raziščeta njen vpliv na spolnost, plodnost in odnose ter fizično in psihološko zdravje. Tabletka ima ogromen vpliv na ženske organe in telesni sistem, da proizvede učinek na plodnost. Avtorici na podlagi realnih primerov in znanstvenih raziskav spregovorita o pogosto podcenjenih stranskih učinkih. Knjigo predstavlja prevajalstvo Librum. Vstop je prost! Ponedeljek, 23. maj 2011 KDAJ: od 19. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: Dario Cortese, ob izidu nove knjige Nekaj divjega - pogovor bo vodila Cveta Zalokar-Oražem Dario Cortese je znani publicist, avtor številnih člankov in knjig o enostavni in naravni prehrani ter raziskovalec divjih rastlin in receptov za njihovo pripravo. Poleg tega piše tudi o zanimivih in preprostih izletih po Sloveniji, Evropski pešpoti ... Pravkar je izšla nova knjiga Nekaj divjega in to bo priložnost za pogovor, izmenjavo mnenj, novih idej. Veliko zdrave, poceni in hranilno bogate hrane raste po travnikih, gozdovih in naši okolici, naučimo se jo najti in pripraviti. Pogovor bo vodila Cveta Zalokar-Oražem Vstop je prost. Vabljeni! Četrtek, 26. maj 2011 KDAJ? Četrtek, 26. maja, ob 19. uri KJE? Center za mlade (Domžalski dom), Ljubljanska c. 58, Domžale KAJ? Potopisno predavanje Malavi in Mozambik. Na popotovanje nas bosta popeljala Tina Grčar in Matjaž Pirnat. Predavanje je brezplačno. Naj ne mine dan brez knjige Za študiozne in zahtevne bralce ponujam informaci'e, ki sem jih izbrala na straneh Študentske založbe iz Ljubljane. Ljudmil Dimitrov in Ljudmila Malinova-Dimitrova: Bagrjana in Slovenija Knjiga odstira skrbno varovano skrivnost o povezanosti največje bolgarske pesnice Elisavete Ba- grjane (1893-1991) s Slovenijo. Od leta 1932, ko je prvič obiskala Ljubljano, do leta 1940 je Slovenijo redno obiskovala in se družila z intelektualci, s katerimi je ohranila prijateljsko razmerje vse svoje dolgo življenje. Bralec se bo seznanil s težko dostopnimi arhivskimi gradivi: pismi, fotografijami, dokumenti in dejstvi o bolgarski pesnici in kulturni situaciji iz tiste- Prvomajska budnica »Živel 1. maj«. To so bili stejši vzkliki na prvomajski ci na kateri pa ni manjkala Godba Domžale. Prvomajske budnice se je tako udeležila že 52- tič. Z razliko od nekaterih, ki smo v 1. maj z Godbo Domžale vkorakali šele prvič. Zbrali smo se že kar zgodaj zjutraj pred AC Imperl. Pripenjali smo si nageljne, ki so za 1. maj značilni in čakali na začetek budnice. Prekora-kali smo kar dolgo razdaljo in tudi veliko igrali. Vsakemu je v spominu ostal kakšen postanek, meni osebno pa je ostal v spominu postanek pri Gostilni Keber, saj smo se okrepčali z odličnim golažem. Do tja nas je pospremil tudi župan Toni Dragar, ki je ravnoakr praznoval Abrahama. Bili pa smo kljub malo krajši budnici zelo, zelo pridni, saj smo takoj po odigrani budnici odšli v Arboretum Volčji Potok. Tam smo popestrili domžalski dan in ogled prelepega cvetja. Ljudje so bili veseli in navdušeni, predvsem tujci, saj smo jim ogled naše države še polepšali. Dan je bil zelo uspešen in rekorden - do sedaj na budnici ni bilo tolikšne udeležbe, kot letos. Našteli smo pri- Tipičen primer zadovoljnega a poročenega godbenika. bližno 50 godbenikov in godbenic^ Več godbenikov in godbenic, več smeha in veselja ^ Tako smo v veselju preživeli 1. maj in zdel se mi je odličen!!! Polona Mežnar foto: Fotostudio Majhenič ga časa, pa tudi o zgodovinskem kontekstu na Balkanu in o tesnem sodelovanju med Bolgari in Slovenci na področju umetnosti, ki je bilo kasneje prekinjeno zaradi političnih in ideoloških razmer. V knjigi je prvič objavljen tudi celotni slovenski lirski opus Elisavete Bagrjane, ene izmed najizvirnejših pesnic evropskega modernizma v obdobju med obema vojnama. Milan Balažic: Slovenski plebiscit Govori o plebiscitu za samostojno Slovenijo. Knjiga ob izjemni analitičnosti ponuja prvovrstni vpogled v zakulisje spopadov znotraj slovenske politike tistega časa, pa tudi v ozadja groženj z jugoslovansko državljansko vojno in spoprijeme s svetovno diplomacijo, ki je bila takrat enoznačno proti slovenski samostojnosti. Huiqin Wang: Kaligrafija kot umetnost Zahodnemu človeku pomenijo pismenke nerazumljivo uganko, občuduje lahko le njihovo obliko, pri tem pa je prikrajšan za pomen zapisa. Meja med kaligrafijo in slikarstvom je zabrisana, oba izraza se dopolnjujeta. Izkušnja slikarke Huiqin se plemeniti s kaligrafijo in kaligrafija je del njenega slikarskega rokopisa, pravi Lucijan Bratuš. Aksinja Kermauner: Na drugi strani vek Pisateljica in tiflopedagoginja predstavlja prvo tovrstno delo v Sloveniji. Knjiga opisuje dva poskusa, ki ju je opravila, da bi na lastni koži izkusila, kako slepoto do- življajo slepi. Kljub vsem težavam je avtorica prišla do pomembnih spoznanj in izkušenj, ki pripomorejo k razumevanju (kasneje) oslepelih in rušenju stereotipov. Knjiga pomeni obogatitev tiflo-pedagogike in celotne specialne rehabilitacijske teorije in prakse. Miran Štuhec: Slovenska esejisti- sejist I Ede ka od začetkov do leta 1950 Eden najpomembnejših slovenskih raziskovalcev esejistike, dr. Miran Štuhec, je pripravil analitičen in sintetičen esejističnozgodovinski uvid v obsežni korpus, ki je od 19. stoletja naprej sooblikoval duhovno in kulturno podobo Slovencev. Joachim Bauer: Princip človeškosti Avtor utemeljeno pokaže, da človek ni prvenstveno naravnan egoistično in konkurentsko, ampak na sodelovanje in ujemanje. Možgani nagrajujejo posrečene odnose med ljudmi tako, da izločajo snovi, ki povzročajo dobro počutje in zdravje. Kot pravi Bauer: »Najboljša droga za človeka je človek.« Tine Hribar: Ena je groza Knjiga govori o grozi in grozodejstvih 20. stoletja, obenem pa o navajenosti na ta grozodejstva v našem 21. stoletju. Groza, o kateri pripoveduje pesem Srečka Kosovela, ki je dala knjigi naslov, je brez časovnih določil in omejitev. Andrej Medved: Pictura poesis Avtor: galerist, teoretik in pesnik prinaša pregled čez slovensko povojno slikarstvo. Gre za poskus širše konceptualizacije vrhunskih vizuelnih poetik ter obenem njihovo širšo kontekstualizacijo, ki ni zamejena zgolj na slovenski kontekst, ne na medij vizuelne reprezentacije, marveč sega tudi na področje filozofije, literature in drugih umetnosti. Poseben poudarek v knjigi je namenjen mlajšim likovnim ustvarjalcem. Ključna knjiga o ključnih slovenskih slikarjih zadnjih 60 let. Rudiger Safranski: Mojster iz Nemčije To je biografija Martina Heide-ggerja, največjega in najbolj pre- vajanega nemškega filozofa 20. stoletja. Heideggerja spremlja vse od njegovega rojstva pa do njegove smrti v znamenju spokojnosti in sprave s svetom. Bralec skozi Heideggerjev osebni in filozofski razvoj spremlja miselna in politična dogajanja časa, v katerem je živel, in sveta, v katerega je bil kratko malo vržen, in od tod tudi podnaslov knjige: Heidegger in njegov čas. Tatjana Kokalj 13. maj 20ii kultura 17 ŠTUDIJSKI KROŽEK Bo razstava v Godbenem domu Domžale še letos? V aprilu smo se člani in članice Študijskega krožka, katerega namen je, da Občina Domžale dobi sla-mnikarsko zbirko in jo predstavi v Godbenem domu Domžale, če bo le mogoče, še letos, sestali kar dvakrat. Prvič smo skrb namenili pregledu vsega, s čimer na področju slamni-karstva razpolagamo - tako v občini, kot izven nje, drugič pa smo čas namenili pripravi scenarija, ki naj bi bil osnova za postavitev slamnikar-ske zbirke oz. razstave. Ob tem lahko zapišem, da se vsi člani in članice študijskega krožka zelo trudimo, da bi slamnikarsko zbirko oz. razpravo predstavili še v letošnjem letu, da pridno delamo domače naloge ter s predlogi in pobudami skušamo celovito opraviti svoje delo. Tako smo se že dogovorili, da bo razstava slamnikarske zbirke v prvem nadstropju Godbenega doma Domžale. V prvem delu bomo predstavili začetke slamnikarstva in v njih predstavili ihansko zgodbo z začetka slamnikarstva, kjer obstajajo tudi fotografije, dobrodošle bodo zgodbe Janka Kersnika, prvi slamnik, ki ga je naslikal v Grobelj-ski cerkvi Franc Jelovšek, uporabili pa bomo tudi pismo Krumperškega graščaka v Gradec, o začetkih veliko povedo tudi dokumenti povezani s sejmi. Drugi del razstave smo trenutno poimenovali OD SLAME DO Kite. v osrednjem delu bo seveda snop pšenice, zbirka različnih vzorcev in tehnik pletenja kit, v kateri bo omogočeno tudi praktično spoznavanje pletenja, pozabili pa nismo niti na pletenje kot družaben dogodek, navodila za vzgojo pšenice za slamnike, kitarje ter predmete, ki so neobhodno potrebni. Ob tem naj bi si obiskovalci ogledali tudi filme od pšenice do slame, pripravili bomo zvočni posnetek pripovedovanja ter Najpomembnejši DOMAČI SLA-MNIKARJI bodo predstavljeni skozi zgodovino in fotografije, poseben poudarek pa bo dan družinskim odbam; INDUSTRIALIZACI- bo na posameznih panojih predstavila zgodbe tirolskih in sudetskih slamnikarjev v našem mestu, veliko bodo o tem povedale povečane fotografije notranjosti posameznih stavb. Posebno mesto naj bi dobili tudi DOMŽALSKI SlAMNI- KARJI, ki so odšli v svet: v Ameriko zaradi ekonomskih problemov, po Evropi pa proizvodno. Predstavili bomo življenjske zgodbe, obiskovalci pa bodo deležni tudi filmov in Na razstavi bodo našle mesto tudi vse publikacije, povezane s slamnikarstvom. zbrali pesmi, pozabili pa niti na položaj pletic in pletičev. Sledila bo predstavitev OD KITE DO SLAMNIKA in OSTALIH PREDMETOV, kjer bomo skušali rekonstruirati delavnico s prikazom in demonstracijo šivanja slamnikov in drugih predmetov, predstavili bomo šivalne stroje, parne preše in druge nujno potrebne predmete ter v okviru možnosti zagotovili sodelovanje obiskovalcev pri šivanju slamnikov. posnetih pesmi, ki so jih slamnikarji peli v Ameriki, že sedaj pa razpolagamo kar s precej razglednicami, fo- tografijami in predmeti. Ovrednotili bomo tudi prispevek izseljencev k razvoju Domžal. Ob koncu razstave bomo predstavili zaton slamnikarstva in spomin nanj: spominki, promocijska darila, grb in zastava Občine Domžale, ulice, arhitekturna dediščina, časopisi, literarna dediščina, muzejske zbirke, kulturne skupine ... Osnutek scenarija je pripravljen, zdaj pa čaka Študijski krožek priprava vseh gradiv ter tehnično oblikovanje razstave. Želimo si, da bi delo dokončali še v letu 2011. Vera RAZSTAVA LIKOVNEGA KROŽKA DRUŠTVA LIPE V NLB DOMŽALE Da nekaj ustvariš, moraš delati s srcem Tik pred začetkom prazničnih dni je i Ljubljan ost, na ka ansk teri bila v NLB Domža cesti 82 prijetna slovesnost sta vodstvo banke, vodja Poslovalnice Domžale 2, Irena Avbelj s sodelavci, in Likovni krožek Društva Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, odprla razstavo umetniških del ter jo pospremila s prisrčnim kulturnim programom. »Da nekaj narediš, moraš delati. Da nekaj ustvariš, moraš delati s srcem.« Prav te besede z vabila veljajo za člane Likovnega krožka, za katerimi je že več razstav, njihova umetniška dela pa krasijo tudi tradicionalne vsakoletne zbornike Društva Lipa. V prijaznem uvodnem nagovoru je vodja poslovalnice Irena Avbelj dokazala, da delo Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale dobro pozna. Pohvalila je njihov življenjski optimizem, njihov pozitivni pogled na življenje v jeseni življenja, posebej pa še njihovo ustvarjalnost pri slikanju. Poudarila je, da tako vedno znova dokazujejo, da je strah pred starostjo povsem odveč in da prav v jeseni življenja nekateri začnejo razvijati darove, za katere v mladosti morda ni bilo časa ali priložnosti, ob tem pa banka dokazuje, da ji ni le »za denar«, temveč ima aktivno vlogo tudi na drugih področjih in zna za svoje stranke poskrbeti tudi z razstavo, ki si jo bodo lahko ogledovali ob prihodu v banko. Zahvalila se je likovnikom za razstavo in jim zaželela veliko uspehov tudi v prihodnje. Na kratko je prisotnim delo Likovnega krožka Društva Lipe predstavila vodja Univerze za tretje ži- vljenjsko obdobje Domžale, Metka Zupanek, ki se je NLB Domžale zahvalila za priložnost za skupno sodelovanje ter se hkrati zahvalila vsem, ki sodelujejo v Likovnem krožku ter s svojimi umetniškimi deli bogatijo življenja vseh, s katerimi se srečujejo. V prisrčnem kulturnem programu smo prisluhnili ljudskim pevkam pod vodstvom Mare Vilar, ki so tudi tokrat znale najti ravno pravšnje stare ljudske pesmi, vedno dobrodošli pevki in kitaristki Silvi Kosec, k prazničnemu razpolo- ženju pa so z recitacijami poskrbele Zlatka Levstek, Silva Mizerit, Janka Jerman in Iva Rejc. Odprtje razstave v domžalski banki je pomenilo za banko, pa tudi za likovnice in sodelujoče v kulturnem programu, pravi kulturni praznik, kakršnih si še želimo, predvsem pa si želimo, da bi tudi v drugih podobnih prostorih našli priložnosti za tovrstne majhne, pa vendar zelo želene kulturne biserčke na ogrlici domžalskih kulturnih prireditev. Vera glasbena šola Domžale Velika gneča na vrhu zmagovalcev Letos mladih s spomladi je Tekmovanje ovenskih glasbenikov RS-TEMSIG praznovalo že 40. letnico. Ob jubilejnem letu so bila organizirana tekmovanja iz trobil, tolkal, harmonike, klavirskega dua, kitarskega dua in komornih slkupin z godali. Po triletnem ciklusu tekmovanj v celjsko koroški regiji se je tekmovanje preselilo na Dolenjsko, v Novo mesto, Brežice in Krško, Maribor pa je še gostil klavirske due. Tekmovalci iz Glasbene šole Domžale so pred žirijami, med katerimi so bili tudi profesorji iz tujih držav, dosegli izjemno lepe uspehe. Tekmovali so v disciplini trobil, harmonike, klavirskih in kitarskih duov ter komornih skupin z godali. Največji uspeh je dosegel Urh Štempihar Jazbec, ki igra največje trobilo - tubo, profesorja Luke Einfalta. Urh je dosegel 1. mesto in 1. nagrado. 2. mesto in 2. nagrado so osvojili Andraž Gnidovec - pozavna, v konkurenci s Srednjimi glasbenimi šolami (sedaj konservatoriji) prof Luke Einfalta ter kitarski duo Neža Kolar in Luka Carič prof. Igorja Sajeta. Uspešno so tekmovali še Maja Per, rog, duo violin Barbara Štimec in Kristina Kozjek ter klavirski duo Peter Omejc in Gregor Pirnat, ki so br menacenkova domačija v maju Ilustracije Žarka Vrezca, živalske figure in basni o živalih Kar navadili smo se že, da nas Kulturni dom Franca Bernika Domžale skupaj s Katarino Rus Krušelj vsak mesec vsaj trikrat povabi v Menačnikovo domačijo na prijetno srečanje ljubiteljev lepega. Tudi v maju, ki je tokrat namenjen živalim, je bilo tako. O prvem dogodku v maju, pri katerem je sodeloval Muzej radovljiške občine - Galerija Šivčeva hiša, lahko poročamo že v tej številki, osvojili srebrne plakete. Flavtisti so tekmovali v Trevisu ' Itali- ji, kjer je Anemarie Glavič prof. Petre Einfalt dosegla 2. nagrado, kitaristi na Môrskem festivalu v Murski Soboti, tolkalci pa v Štanjelu. Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem iskrene čestitke. Anton Savnik, ravnatelj Glasbene šole Domžale na preostala dva vas bomo povabili ob koncu kratkega prispevka o umetniku Žarku Vrezcu, ki se je pred leti že predstavil v Galeriji Domžale, in njegovih ilustracijah, ki jih je na prijetnem večeru predstavila kustodinja razstave Galerije Šivičeve hiše, Barbara Boltar, ki je povedala, da se ilustracije akademskega slikarja Žarka Vrezca uvrščajo med poljudnoznanstvene in so nastale kot rezultat sodelovanja med umetnikom in znanstvenikom - biologom. Nazorne in natančno upodobljene ptice in žuželke so pri strokovnem delu naravoslovca neizogibne, obiskovalci pa imamo ob pogledu na tovrstna umetniška dela občutek, kot da bo naslikana žival vsak čas vzletela. Čeprav smo zaradi prostorske stiske videli le del obsežnega opusa poljudnoznanstvene ilustracije, ki v celoti šteje kar 129 slik žuželk in ptic, je razstava prijetno presenečenje za obiskovalce, ki so si od blizu lahko ogledali skoraj žive živali in uživali v nevsakdanjem ogledova- nju naslikanih podob ter se ob tem tudi spomnili na realistično opisovanje tovrstnih živali v delih Frana Erjavca. Umetnik Žarko Vrezec, ki je razstavljal že več kot na 400 skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini ter prejel številna državna in mednarodna priznanja pa za svoje nazorne in natančne upodobitve zasluži vse čestitke. Drugo prijetno presenečenje je bil nastop Grajskega okteta, ki nam je s petjem ljudskih pesmi pričaral prijetno vzdušje, h kateremu je prispevalo tudi druženje v Me-načnikovi hiši. Zdaj pa še povabili: v soboto, 14. maja, ob 10. uri, v Menačnikovo domačijo vabljeni predvsem otroci, saj bo v ustvarjalnici mogoče izdelovati figure iz različnih materialov s podobami ilustracij živali, v sredo, 18. maja, ob 18.30, pa nam bo na večeru ljudskih pripovedk, basni in pesmi igralec Marko Okorn pripovedoval basni o živalih. Pridite, prijetno bo! Vera f 18 kultura 13. maj 20ii OB 40-LETNICI SIMfONICNEGA ORKESTRA DOMZALE-KAMNIK Glasba povezuje, združuje in osrečuje, kar je zagotovo dovolj dober razlog, da se skupaj z nami podate v njen čarobni svet Naslov, ki je namenjen pregledu dela in uspehov, pa tudi veselja štirih desetletij igranja Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, sem si izposodila kar z njihove domače internetne strani, saj mi kaj boljšega ni prišlo na misel. Zapisane besede namreč povedo največ o našem orkestru, ki mu v Sloveniji ni para, največ povedo o glasbenikih, ki v njem igrajo, in o poslušalcih, ki nikoli ne manjkajo na njihovih koncertih - vsi namreč v glasbi, ki jih povezuje, združuje in osrečuje -uživajo, uživajo že štirideset let in želimo jim, da vsaj še toliko, če že ne več ... Nekoč je bil ^ Zgodovina letošnjih jubilantov, Simfoničnega orkestra Domža-le-Kamnik, se piše kot pravljica, ki k sreči še nima srečnega konca, ima pa številne koncerte, srečanja, Ampak tudi začetek je bil. Ni bilo kralja niti kraljice, bila pa je četica zanesenih glasbenikov, ki so, srečni, da lahko igrajo in s svojo glasbo razveseljujejo vse ljudi, do leta 1971 igrali v salonskem orkestru Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in kamniškem Komornem orkestru. Najbrž je bila sreča tudi to, da je obe glasbeni skupini vodil prof. Tomaž abe, ki je področje glasbe v obeh občinah poznal zelo dobro, saj be lj bju njegov oče Stane Habe, tudi ča- poučeval na obeh katerih ravnatelj je saj je lasbenih šolah, il v tem obdo- stni občan Občine Domžale. Združitev obeh orkestrov, ki sta že prej sodelovala pri skupnih nastopih, si včasih izmenjevala tudi instrumentaliste, je v kulturnih krogih obeh občin naletela na veliko strinjanje in jeseni leta 1971 se je, sicer še neuradno formalno, rodil Simfonični orkester Domžale-Kamnik. 28. februar 1972 - uradni rojstni dan orkestra Uradno je rojstni dan Simfonič- nega orkestra Domžale-Kamnik, 28. februar 1972, ko je bila združitev potrjena z aktom o ustanovitvi kulturnega društva. Na začetku je v orkestru igralo 36 glasbenikov, večina je bila učencev glasbenih šol Domžale in Kamnik. Orkester je deloval v okviru občinskih zvez kulturno-prosvetnih organizacij in bil pri začetnih korakih zelo lepo sprejet med ljubitelji tovrstne glasbe in ljubitelji kulture nasploh, ki najbrž, enako kot glasbeniki, niso pričakovali, da je pred njimi tako uspešna in srečna glasbena pot. Prvi dirigent - prof. Tomaž Habe Profesor Tomaž Habe, dirigent, pedagog, skladatelj, avtor glasbe, zborovodja je eden najuspešnejših slovenskih glasbenikov, ki se lahko pohvali s številnimi uspehi, za katere je prejel vrsto priznanj in nagrad, med drugim je za svoje bogato jn uspešno delo v letu 2000 prejel Škerjančevo nagrado. S enajstletnim delom, ki ni obsegalo le dirigiranja Simfoničnemu orkestru Domžale-Kamnik, saj je bil tudi aranžer, instrumentalist in organizator ter avtor številnih skladb Koncert ob 40-letnici delovanja orkestra Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik je bil 20. aprila 2011 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, glasbeniki pa so pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča ter s solisti: Špelo Pirnat (viola), Janezom Podleskom (violina), Lukom Einfaltom (evfonij), Erikom Košakom (rog), Ti-borjem Kerekešom (trobenta) in Matejem Šarcem (oboa) izvedli naslednji program: W.A. Mozart - Uvertura k operi "La Clemenza di Tito" Hoffmeister: Koncert za violo in orkester H. Wieniawski: Legenda za violino in orkester J. Pucihar: So Einfalt! Za evfonij in orkester T. Habe: Koncert za rog in orkester - 2. stavek T. Habe: Koncert za trobento in orkester T. Habe: Listi s spominske knjige za oboo in orkester T. Habe: Komarjev ples in priredb, je pomembno vplival na začetek igranja orkestra, hkrati pa je z njim postavil trdne temelje, ki še danes pripomorejo h kvalitetni rasti orkestra. O njihovi uspešnosti in začetni zagnanosti, ki se je samo še krepila, veliko pove podatek, da so že 7. julija 1972 glasbeniki, tedaj jih je v orkestru igralo že 42, nastopili na slovesnem odprtju muzeja Jelov-škove umetnosti v grobeljski cerkvi in prejel Kersnikovo nagrado. Nikoli brez novoletnih koncertov V dneh pred novim letom 2011 smo pris uhnili že 40. tradicionalnemu novoletnemu koncertu Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, ki je postal njihov zaščitni znak in brez teh koncertov si Dom-žalčani, Kamničani, Mengšani in še kdo sploh ne znamo predstavljati slovesnega prehoda v posamezno novo leto. Koncerti so bili zamisel ustanovitelja in prvega dirigenta orkestra Tomaža Habeta. Kar 17 let so glasbeniki na novoletnih koncertih sodelovali s pevci Mešanega pevskega zbora Delavsko kultur-no-prosvetnega društva Svoboda Mengeš, pri oblikovanju čudovitih in izvrstnih novoletnih koncertov pa so jim pomagali tudi: Domžalski komorni zbor Domžale, Mešani pevski zbor Cantemus Kamnik, Mešani pevski zbor Limbar Domžale, še daljša pa je vrsta odličnih solistov, med katerimi ne manjkajo številni v naši in tujih državah znameniti operni pevci in glasbeniki, od katerih omenimo znamenitega, žal že pokojnega Domžalčana, pianista Acija Bertonclja. Dobrodošli na letnih koncertih V vsakoletnih programih orkestra nikoli niso manjkali letni koncerti, ki jih zadnje čase lahko obiskujemo v Kulturnem domu Franca Berni-ka Domžale ter vedno navdušujejo ljubitelje glasbe, pozabljeni ne bodo nastopi na stilnih koncertih v Gro-bljah, ob prebiranju njihove kronike pa se je potrebno zaustaviti tudi pri številnih nastopih na pomembnejših proslavah in prireditvah v obeh občinah. Delo z mladimi Kot je bilo že večkrat zapisano, v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik igra veliko glasbenikov, ki so si osnove pridobivali v glasbenih šolah - tako v Domžalah kot Kamniku, zato se glasbeniki zavedajo, kako pomembno je delo z mladimi. Marsikateremu mlademu glasbeniku je bila aktivna prisotnost v orkestru odskočna deska za doseganje še večjih glasbenih uspehov. Zato je orkester razširil delovanje na področju glasbene vzgoje mladine s komentiranimi koncerti, ki so privabljali vse generacije, ki so uživale tudi na koncertih zimzelenih melodij, na igranju v naravi, odprtju različnih razstav in ustanov, igrali so na srečanjih ljubiteljskih orkestrov, z največjim veseljem pa tudi na zaključnih in diplomskih nastopih članov in članic orkestra. Med številnimi nastopi najdemo tudi božične koncerte in koncerte sakralne glasbe. Smo amaterji, a zvenimo kot profesionalci Orkester ima trenutno 56 članov, sestavljajo ga ljubitelji glasbe: učenci osnovnih šol, dijaki in študenti različnih smeri, obrtniki, zdravniki, ekonomisti, komercialisti, inženirji strojništva, organizatorji dela, glasbeniki instrumentalisti in učitelji glasbe, ki vsi izpolnjujejo najpomembnejši pogoj: glasbo imajo radi in radi igrajo v Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik. Kot lahko preberemo se med njimi čuti posebna povezanost, saj posameznik ni nikoli v ospredju, pomembna je samo skupina. Njihova različnost jih združuje, drug od drugega se učijo, med seboj sodelujejo, dopolnjujejo, prilagajajo, predvsem pa uživajo ob skupnem muziciranju in to želijo prenesti tudi na poslušalce. Kdor jim je le enkrat prisluhnil, se je o tem že prepričal in jim prisluhnil še drugič in tretjič in vedno znova ... Ko prebiramo skrbno zbrano literaturo o njihovih nastopih, pravo kroniko Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, naletimo tudi na informacijo o številnih sodelovanjih, ki so vedno prinesla kvalitetno igranje, predvsem pa prijetne trenutke poslušalcem. Tako je orkester sodeloval z KUD Kliničnega centra, medicinsko fakulteto, še posebej dr. Pavletom Kornhauserjem, in nastopil tudi za bolnike v kliničnem centru, z njimi smo se lahko srečali tudi na dobrodelnih koncertih. Sodelovali so s številnimi slovenskimi skladatelji, največ s prof. Tomažem Habetom, ki je avtor blizu 30 skladb, katere je igral orkester, omenimo pa še Janija Goloba in Aleša Strajnarja. Uspešni tudi v Poletnem gledališču na Studencu Ne smemo pa pozabiti tudi na njihovo uspešno igranje na Studencu, kjer so sodelovali s Kulturnim društvom Miran Jarc Škocjan v uspešnih operetah: Planinska roža, Ptičar ... Dirigenti »Od ustanovitve orkestra do leta 1992 je opravljal delo umetniškega vodja in dirigenta Tomaž Habe, za njim pa je 1. februarja 1992 to mesto prevzel Aleksandar Spasič, ki je orkester vodil do leta 2002,« piše na lično urejeni internetni strani, pa še: »V tem času se je orkester suvereno uveljavil tudi v zahtevnejšem programu in kljub svoji amaterski sestavi začel prodirati na profesio- 40. rojstni dan Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik pa je bil tudi priložnost za podelitev nekaterih značk in priznanj'. Naj'večj'e priznanje so simfoniki dobili od obeh občin, na območju katerih muzicirajo: srebrno plaketo Občine Domžale ter srebrno priznanje Občine Kamnik, posebej pa so jim bile na jubilejnem koncertu v Domžalah podeljene tudi Gallusove značke. Prejeli so jih: Častne Gallusove značke: Branka Bečaj, Mirjana Frišek, Igor Iva-netič, Janez Spreitzer in Bogdan Šmon. Zlate Gallusove značke: Jana Bogataj Gregorc, Petra Einfalt in Zdenka Krečan. Srebrne Gallusove značke: Urška Cerar, Andreja Humar, Ajda Kralj, Jana Pavli Per, Peter Starbek in Irena Voglar. Bronaste Gallusove značke: Katja Bricelj, Jaka Einfalt, Ana Er-nestl, Anja Frišek, Andrej Jeromen, Katarina Kozjak, Mihael Kozjak, Petra Ložar, Veronika Ložar, Gorazd Majdič, Mojca Malovrh, Daša Pavli, Vladimir Perčič, Mirjam Šuštar in Barbara Ulčar. Čestitamo! nalno raven, predvsem pa je vsako leto znova dokazal, da ima pomemben delež pri ustvarjanju glasbene in kulturne podobe Domžal in Kamnika. Jeseni 2002 je vodenje orkestra začasno prevzel ponovno Tomaž Habe do 1. septembra 2003, ko je nastopil Stefan Garkov. Od začetka sezone 2003/2005 do konca sezone 2008/2009 je bil stalni dirigent in umetniški vodja Simon Dvoršak, sedaj pa orkester vodi Simon Krečič. Zgoščenke V štirih desetletjih je Simfonični orkester Domžale-Kamnik posnel pet zgoščenk: Koncert sakralnih del .Matije Tomca, skupaj z združenimi cerkvenimi zbori dekanije Domžale (1996), Variacije na temo Regiment za godalni orkester in 2. stavek iz suite Nizki rej Marije Tomca so posnete pod naslovom Matija Tomc - koncert posvetne glasbe (1997), Missa in Angustiis (1998), ob 30. rojstnem dnevu pa so posneli samostojno zgoščenko ter Simfonijo št. 5 v C-molu, op, 67 Ludwiga vam Beethovna. Številna priznanja, plakete ... Člani simfoničnega orkestra so prejeli Kersnikove plakete, priznanja obeh občin, nagrado Toma Brejca jim je podelila Občina Kamnik, Občina Domžale jim je ob 30. rojstnem dnevu namenila bronasto plaketo, ob 40. rojstnem dnevu pa sta jim občinska sveta občin Domžale in Kamnik podelila srebrni plaketi. Slavnostni koncert ob 40. rojstnem dnevu Na slavnostni koncert ob 40. rojstnem dnevu je bil kot češnja na smetanovi torti, namenili so ga vsem svojim prijateljem, podpornikom, dirigentom, posebej Tomažu Habetu, kateremu je bil v celoti namenjen drugi del koncerta, predvsem pa sebi - v veselje, v srečo in zadovoljstvo, da so lahko del orkestra, v katerem radi igrajo. Lepo je bilo in še enkrat več smo dobili potrditev, kako ponosni smo lahko na naš simfonični orkester, njihovih štiri deset let, v katerih so razveseljevali sebe in ljubitelje njihove glasbe ter glas o kvalitetnih glasbenikih iz Domžal širili tako v Sloveniji kot tudi izven nje. Bravo, glasbeniki in dirigenti ter vsi, ki ste kakorkoli pomagali, da Simfonični orkester Domžale-amnik uspešno preigral štiri desetletja. Svetla in lepa tradicija je to, katere delčka smo bili deležni vsi, ki smo se kadarkoli z glasbeniki srečali na katerem od precej več kot sto koncerti. Hvaležni smo vam, spoštovani glasbeniki in glasbenice, za kvalitetno glasbo, s katero ste promovirali našo občino, predvsem pa svoje veselje, da lahko igrate; iskrena hvala za vse prijetne trenutke, ki smo jih bili deležni na vaših koncertih. Ostanite taki še vnaprej - glasbeniki, ki v našem Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik igrate glasbo, ki povezuje, združuje in osrečuje. To je zagotovo dovolj dober razlog, da se skupaj z vami tudi naslednja desetletja podajamo v njen čarobni svet ter se ravnamo po misli Heinricha Heineja: Glasba pričenja tam, kjer končuje beseda. jKe Iskrene čestitke! Vera Vojska MLADI POJEJO KD Franca Bernika Domžale, 21. maj 2011, Ob 19b MePZ Slamnik Vokalna Skupina Dea MePZ Gimnazije Domžale t- Kulturni dom Groblje Koncert Vlada Kreslina v soboto, 11. junija, ob 20. uri. Vljudno vabljeni. 13. maj 20ii kultura 19 Koncert MPZ Klas Groblje V sklopu koncertov, ki jih pripravlja župnija Brdo, so v cerkvi sv. Luka v Sp. Praprečah nastopili tudi pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Kas iz Grobelj, ki ga vodi Matevž Kink. Najprej so nam zapeli lep gregorijanski koral Attende domine, spev za Veliki teden, v katerega smo spotili s Cvetno nedeljo, 17. aprila, z dnevom njihovega nastopa. Poleg tega so zapeli še Antona Foesterja Kaj sem ti storil bogoslužno besedilo ter še kar nekaj pesmi kot pripravo na praznike. Poleg sakralnih pesmi Maxa Regerja je bila nam najbolj poznana pesem Večerni zvon Marija Kogoja, sicer pa smo prevod posameznih pesmi lahko spremljali na velikem platnu. Za duhovne besede kardinala dr. Franca Rodeta nismo potrebovali nikakršnih platen, le odprto uho in srce, kajti njegove besede so segle tudi tja in prav je tako. Najprej je poudaril lepoto in svetost kraja, v katerem se je odvijal koncert, in ob tem tudi močno in globoko duhovno vsebino. Svoje kratke misli je med koncertom dvakrat ponesel med nas in nam ob tem položil v srce, kakšni naj bomo. Jezus vstopa skozi slavolok zmage na osličku in v revni obleki in tako tudi Bog p fa Nastop učencev solo petja V ponedeljek, 11. aprila, so se nam v dvorani Glasbene šole v Mengšu predstavili učenci solo petja iz razredov prof Urške Urbanija Žun in prof. Zorana Potočana. Da je petje malce lažje steklo, saj za mladimi pevci še ni veliko nastopov, sta za spremljavo na klavirju poskrbela Miha Nagode in Tomaž Pirnat. Tako smo prisluhnili delom domačih in tujih mojstrov, ki so jih zapeli Matej Avbelj, Marijana Kotnik, Špela Grošelj, Urša Presekar, Anja Andrejka, Eva Pezdirc, Maruša Urankar, Marko Juteršek, Monika Hribar, Petra Urankar in Rok Grad. Po obrazni mimiki profesorjev sodeč so bili nastopi mladih pevcev dobri, saj je le sem ter tja kateri izmed profesorjev nakazal, da nekaj ni prav, vendar se bo z vajo tudi to popravilo. Nastopi pred številnim občinstvom na različnih krajih utrjujejo samozavest mladih pevcev, o katerih bomo čez leta zagotovo še kaj slišali, tudi z večjih nastopov, kakor je bil ta v Mengšu, in že ta iz RODA v ROD ... Rodbinska palica Bernotovih Prepričana sem, da ima vsaka od naših družin kakšno svojo tradicijo, ki jo prenaša iz roda v rod. V rodbini Bernotovih, o tovarišu Mihi Bernotu in njegovem 90. rojstnem dnevu sem pisala v prejšnji številki, domuje rodbinska palica, ki se prenaša s kolena v koleno. Prejme jo najstarejši moški potomec in jo čuva za naslednje rodove. »Palica je kot pohodna palica, lesena, okrivljena, malo neugledna, ker je že stara, je pa po svoje zanimiva in za naš rod pomembna. Na okrivljenem delu palice je lepo izrezljana pasja glava, po moji presoji simbolizira zvestobo. Na daljšem delu palice pa so na dveh straneh v les vžgane črke in številke,« je v sporočilo svojemu sinu Brane-tu, ko je ta dopolnil petdeset let, zapisal njegov oče Miha Bernot in sinu zaupal rodbinsko palico v varovanje in čuvanje za nadaljnje rodove. Ob tem je še razložil, da so na palici naslednja besedila in številke: Rodbinska palica M. Ber-not - 1872, rojstno leto njegovega starega očeta Mihe Bernota; 1896, rojstno leto njegovega očeta Mihe Bernota; 1921 - letnica rojstva jubilanta Mihe Bernota; ter 1951 prihaja k nam in vendar nam ob tem kaže, kakšni naj bomo, čeprav imata danes veljavo samo bogastvo oblast in slava. Ob vseh teh misli pa ni mogel mimo tega, kako lepo so prepevali pevci iz njegove rojstne are, za kar se je njim in dirigentu matevžu Kinku še posebej zahvalil. Poleg kardinala in njegovih sorodnikov so koncertu prisluhnili še upokojeni nadškof Alojz Uran, dr Anton Štrukelj, domači župnik Andrej Svete in župnik župnije, iz katere prihaja zbor Janez Kvater- nik. Petje zbora sta obogatila še solista Marija Jelovčan in Andrej E. Cotman, na violini jih je spremljala Maja Savnik, za orglami pa je bil Peter Pogačar. DJD GUEEN TRIBUTE -THE BOHEMIANS Tudi rock glasba je lahko božanska Na odru Cvetličarne v Ljubljani se je v soboto, 16. aprila, znova odvila enkratna prireditev s koncertom angleške skupine The Bohemians, ki je podoživela glasbo zasedbe The Queen. Koncert je sovpadal s 40. obletnico ustanovitve skupine in v spomin na njenega pevca in izvajalca Freedieja Mercurya, ki je umrl pred dvajsetimi leti. Čeprav ni nastopila originalna skupina, pa je izvedba večine uspešnic skupine Queen poslušalca nehote navdajala z mislijo, ali ni ta glasba božanska. Prizorišče Cvetličarne ni preveliko, vendar tudi ne premajhno, tako da v občinstvu vzbuja občutke intime in možnosti, da z neposredne bližine podoživi glasbeni nastop. V bližini odra, tako rekoč v stiku z glasbeniki, akustika v prostoru pa je še zadostna, da omogoča kakovostno slišnost. Publika različnih nazadnje tudi zunanja podobnost z ustanovnimi člani skupine in njihovim gibanjem na odru. The Bohemians so preigrali tako rekoč vse uspešnice zasedbe The Que- en: Somebodoy to love, Bohemian Rhapsody, Don't stop me now, One Vision, I Want it All, We cij je skoraj na meji transa vljala glasbo skupine Queen. To niso bili le trdi rock komadi, generacij je podoživljala temveč tudi radijsko obarvana glasba, za katero je posebej značilna uspešnica Radio Gaga. Podobnost z izvedbami originalne skupine je bila povečini presenetljiva. Pa ne Will Rock You, Love of my Life, Another One Bites the Dust, Live Magic, The Miracle, končali pa so z We are the Champions, Mi smo šampioni. Pesem je bila že neštetokrat preigrana in je sestavni del prireditev, na katerih podelijo naslove prvakov, zlasti v svetu nogometa. Pevec skupine The Bohemians Rob Comber je poleg odlične imitacije vokala in onilne sile Queenov Freedieja ercuryja uspešno igral na klaviaturi, poprijel pa je tudi kitaro. Bobnar Wayne Bourne je poleg velike podobnosti z originalnim bobnarjem Rogerjem Taylorjem zelo velik pel, kar ob zahtevni in trdi ritmični liniji skladb vsekakor ni bilo lahko. Podobno je veljalo za basista Kevina Goodwina, ki je na odru spretno ujel tudi gibanje basista Queenov Johna Deacona. Morda je še najmanj spominjal na originalnega solo kitarista Bria-na Maya - Gregory Christopher, vendar le po zunanji podobi, ne pa po neverjetnih solo vložkih, ki so znali presekati trdo basovsko in bobnarsko ritmično črto. Tako kot na koncertih Queenov, pri čemer je najbolj znan legendarni samostojni nastop na Stadionu Wembley v Londonu, so tudi The Bohemians iz nekoliko poetičnih izvedb skrenili v udarne rock skladbe in držali navdušeno občinstvo v stalni napetosti. Ob koncu go gMo nasto Com Cvet ičarni se je pevec ber poslovil ovit v britansko zastavo, na njeni drugi strani pa je bil napis Slovenia Queen. Skratka pozornost, ki je ni moč pozabiti. Bo kar držalo. Prvi so bili Beatli, sledili so Rolingi, trdno na tretjem mestu pa so Queeni. Jože Skok um vstopnine m brezplačni prevoz do doma (do 15 km) ROCKFEST^ ni bil majhen. Zbrati pogum in zapeti pred domačimi in tujimi obiskovalci le ni tako preprosto, čeprav gre pri pouku vse lepo in prav. DJD - letnica njegovega rojstva sina Braneta, ki bo palico lahko izročil sinu Mateju. Zelo zanimivo je tudi na palici vžgano posvetilo: »Sin z mladega uk sprejemaj in našel boš modrost do sivih las«. O rodbinski palici sem zelo kratko napisala tudi že v omenjenem prispevku, vendar ne povsem točno, zato se opravičujem in danes popravljam besedilo ter želim, da bi rodbinska palica Bernotovih iz Domžal še dolgo potovala iz roda v rod. Vera Vojska i sobota, 4.6.2011 od 17h naprej... ^ ■ M 'm _^ ^ j 'i / / ' ^ pred kulturnim domom GROBUE (Domžale) '-" ^V ^ M : nastopno: _ pl^W ^ Ét ^ ' v|ÍÉ Pankakan (Kamnik) J Pj,--'? -, 2 Nenia (Nova Gorica) V ^ tir* ^^ f^i4 Adam (Trzin) ' X ^ ' ' J^li ""y (Radomlje) V ^^ * fe- • Vj^Sm Sadni & Prizmi (Domžale) v primeru dežja prireditev odpade polHU| ' rraui ^ !- : ! vu« 'irai*™ I nhwij wej] ' EKSKLUZIVNA PONUDBA HNANCIRANJA Z10% POLOGOM EOM na dan izračuna znaša B,91{X}% Is^f FVKÍ H^TRB 5 h Vh^^É^ni J^ I Ari^^VťT^^W^^P r I ' II I I jmjn UBI T^iíi^^vbiUMb -lAb n ^u-ï't '>7 i wiwíí.hMrlB-jiHtecsan^^ 1\ 4p.ANKA I JUHfing h nrStp A pniiAil «Cnt^k, EhDtUHTnpli Ehorwti, fíNSE-nn, Ifudttnii bflun, ĚtTfc jrait« ru. niBQfďodm ibili Klulifl^ pn héu q. tm v «ngiti, PELÍHllJ^aTtKqt AtaCiJu i ^ipKP 22 šport 13. maj 20ii Domžal« Odprto prvenstvo Slovenije v dolgih tekih Med številnimi tekmovanji, ki jih v letošnji atletski sezoni organizira Atletski klub Domžale z namenom, da kar najbolj pripravljen pričaka organizacijo in izvedbo Balkanskih atletskih veteranskih iger v začetku septembra, je bilo tudi Odprto prvenstvo Slovenije v dolgih tekih, ki je bilo 22. aprila 2011, in se lahko pohvali, da je bilo mednarodno, saj so bili med številnimi tekači tudi tekmovalci iz sosednje Hrvaške. Prijetno vreme, ki je bilo kot nalašč za doseganje dobrih rezultatov, je pomagalo, da je tekmovanje v dolgih tekih, ki so obsegali teke od 2.000 do 10.000 m, dobro potekalo, da smo gledali številne dobro pripravljene tekmovalce in tekmovalke, ki se pripravljajo tudi na svetovna prvenstva, mnogi med njimi pa računajo tudi na udeležbo na olimpijadi v Londonu. Posebej sta bila opazna člana Primož Kobe in Anton Kosmač, ki sta si v Milanu že priborila B-normo za nastop na svetovnem prvenstvu v maratonu v Koreji. Odprto prvenstvo v dolgih tekih si je v Domžale prišel ogledat tudi Roman Kejžar, slovenski rekorder v maratonu in trener nekaj najboljših dolgoprogašev. Gostitelji smo se posebej razveselili 3. mesta Eve Aljančič med mlajšimi mladinkami in Petra Kastelica med člani, med starejšimi mladinci pa je bil Jakob Vodnjov četrti. Čestitamo! Poglejmo še rezultate: Pionirji U-14: l. Klemen Vilhar, AK Postojna; 2. Robi Erzenič, AK Bovec, 3. Nik Rantah, AK Sevnica. Pionirji U-16: Kristian Grunfe-ld, AK Mass; 2. Žan Krivec, AK Kladivar Celje; 3. Tine Glavič, AK Slovenj Gradec. Mlajši mladinci: Jan Samide, AK Sevnica; 2. Blaž Fužir, Koroški atletski klub; 3. Žiga Peklaj, AK Kladivar Celje Starejši mladinci: 1. Jernej Šemrov, AK Kladivar Celje; 2. Rok Puhar, OLK; Matic Slabe, KGT Papež. Mlajši člani: 1. Jan Breznik, AK Brežice; 2. Peter Oblak, AK Žiri, in 3. Rok Potočnik, AK Železniki. Člani: 1. Primož Kobe^ AK Krka; 2. Anton Kosmač, AK Štajerska, 3. Peter Kastelic, AK Domžale. Pionirke U-14: 1. Maja Plaznik, Šmarnogorska naveza; 2. Maja Mavrič, AK Bovec;3. Karin Gošek, AK Sevnica. Pionirke U-16: 1. Ana Noner, Konjiška atletska šola; 2. Sara Karlov-šek, AK Sevnica; 3. Simona Sedo-nja, AK Panvita. Mlajše mladinke: Katja Stanonik, AK Žiri; Klara Krošelj, AK Olim-pija; 3. Eva Aljančič, AK Domžale. Starejše mladinke: 1. Andreja Žagar, AK Bovec; 2. Tajda Starman, AD Kronos. Članice: 1. Mateja Šimic, KGT Papež; Danaja Grandovec, AK Domžal« Atletski klub Domžale vabi ljubitelje atletike -kraljice športov, na ATLETSKI MITING DOMŽALE OPEN v petek, 27. maja 2011, ob 16.30, na„ atletski stadion v Športni park Domžale. Pridite in zaploskajte najboljšim domžalskim in slovenskim atletom! Bernarda Letnar, nova stara rekorderka Slovenije v metu kopja! Domžalska kopijašica Bernarda Letnar je na mitingu v italijanski Palmanovi 1. maja 2011 postavila nov državni rekord Slovenije za mlajše članice. Svojo znamko starega rekorda 55,69 m je že v prvi seriji tekmovanja prestavila na 56,51 m. Rezultat ima še večjo vrednost, saj je Berni hkrati izpolnila še dve normi: za nastop na evropskem prvenstvu za mlajše članice julija 2011 v češki Ostravi in za najpomembnejše tekmovanje študentov, Univerzijado, ki bo avgusta na Kitajskem. Čestitke! Bojana VABILO - 100 Domžalčanov na BAVI! XXI. BALKANSKE VETERANSKE ATLETSKE I6RE V DOMŽALAH Razpisujemo nagradni natečaj na dveh področjih : 1. LITERARNEM in 2. LIKOVNEM TEMA: ATLETIKA ST. DEL: Eno delo na vsakem področ ju KDAJ: DO 25.5.2011. Natečaj razpisujemo v treh kategorijah: A: 3 do 10 let B: 11 do 18 let C: odrasli Dela pošljite ali osebno prinesite na naslov: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58, p.p. 99, 1230 Domžale. Prijavnica, najdete na spletni strani www.czm-domzale.si Več informacij na: www.czm-domzale.si ali tel: 01/7226600 in info@bavi2011.com Začetek septembra 2011 bo Občina Domžale obarvana atletsko, v barve Balkanskih atletskih veteranskih iger (BAVI). Športni park Domžale z okolico bo gostil atlete in atletinje desetih držav Balkana, ki se bodo na tovrstnem tekmovanju srečali že enaindvajse-tič! Vzdušje bo kot na vseh velikih prireditvah živahno in energično, vredno doživetja. Da bo prireditev obarvana še bolj domače, »domžalsko«, si v Atletskem klubu Domžale želimo tudi množično udeležbo Domžalčanov, zato vas vabimo, da TUDI VI POSTANITE DEL tekmovanja BAVI! Atletski klub Domžale vabi Dom-žalčanke in Domžalčane, ki želijo na tekmovanju sodelovati kot tekmovalci, k projektu 100 Domžalčanov na BAVI-ju. POZOR - tekmovanje je rezervirano za vse, ki boste 35 let dopolnili pred začetkom ali najkasneje na dan začetka BAVI, torej 2. septembra. V konkurenci boste lahko tekmovali rojeni 2. 9. 1976 ali prej. Da bo odločitev o sodelovanju lažja, bo Atletski klub Domžale za vse zainteresirane organiziral predstavitev tekmovanja, vseh metalskih disciplin, sprinterski in tekaški trening, skratka ponudil vzpodbudo in podporo. Naj bo pomemben dogodek za Občino Domžale tudi za vas izziv, razlog za dobro voljo, druženje in veselje do športa! Več informacij si oglejte na spletni strani Atletskega kluba Domžale: http://www.ak-domzale.si. v Športno atletsko društvo Mavrica je zaživelo V novem šolskem letu 2011/12 načrtujemo naslednje programe: PROGRAMI ZA OTROKE IN DRUŽINO © ANGLEŠČINA V GIBANJU 5-9 let (enkrat tedensko 1 uro, če bo interes, več © GIBANJE IN PRAVLJICA 3-5 let in 5-10let (enkrat tedensko 1,5 h) © ATLETSKA ABECEDA za otroke 4-7 let (2x tedensko 1,20 h) © ABECEDA ŠPORTA (rekreacija za otroke 4-10 let, enkrat tedensko 1 uro) DRUŽINSKI PROGRAMI © DRUŽINSKA ATLETIKA 0-99let, (enkrat tedensko 1,5h) © KOBACAJ _ do 1,5 let (enkrat tedensko 45 min, če bo interes) © MAVRIČNA ABECEDA GIBANJA (za otroke s starši od 1,5 leta do 3,5 let 1 uro enkrat/tedensko - če bo interes) POČITNIŠKI PROGRAMI -izvajali se bodo v času šolskih počitnic © MAVRIČNI LETNI ČASI (6 -13 let, 3-5 dni, 8ur/dan jesen, pomlad, poletje, zima) © RAZISKOVALNE POČITNICE (v času poletnih počitnic 1 teden/8 ur na dan) © ATLETSKE POČITNICE (v času poletnih in jesenskih počitnic 1 teden/8 ur na dan) © INDIJANSKI TEDEN (18. do 22. 7. 2011, 8ur/dan ) © AKTIVNO VARSTVO (varstvo s participacijo otrok - vključevanje otrokovih idej v dnevno varstvo v času poletnih počitnic (igra, gibanje, ustvarjanje, glasba ^ (brez računalnika in TV!) - če bo vsaj 5 prijav/teden) Vadbe bodo na različnih lokacijah v Občini Domžale. Vodili jih bodo usposobljeni vaditelji in vaditeljice. Predstavitev vseh programov bo potekala konec avgusta, kjer boste na licu mesta izvedeli več o poteku samih programov. Vsi, ki poznate delo in zanos predsednice ŠAD MAVRICA Mojce Grojzdek, veste, da nam bo uspelo. Vse informacije dobite na tel.: 031/314-870. Z mavričnimi pozdravi v naslednje šolsko leto pozdravljamo vse šole in vrtce, ki nam dajete priložnost za gibanje. MojjCa Grojzdek Predsednica ŠAD Mavrica METALKA KLADIVA GABRIJELA KUMEK Letošnje presenečenje iz Atletskega kluba Domžale Štajerska; 3. Petra Šink, SK Velenje, v mednarodni konkurenci pa je bila zmagovalka Mateja Matoševič, Hrvaška. Ob tem je v aprilu Atletski klub Domžale organiziral in izvedel tudi medobčinski spomladanski kros, v maju pa se nam lahko pridružite na OLIMPIJSKEM TEKU. Dobrodošli! Vera Talent, olimpijsko zlato Primoža Kozmusa, vzpodbudna sredina Atletskega kluba Domžale, odličen trener in končno tudi srečno naključje je recept za uspeh letošnjega presenečenja iz AK Domžale, metalke kladiva Gabrijele Kumek. Viranka, učenka devetega razreda Osnovne šole Rodica, je svojo športno pot začela s tekaškimi nastopi; »Mojih čisto prvih tekmovalnih korakov se spomnim še iz vrtca, ko sem s petimi leti tekla občinski kros. Tekmovala sem s prvimi razredi in se uvrstila na peto mesto. Potem sem kot osnovnošolka še zmagala na enem izmed krosov in na šolskih tekmovanjih nastopala predvsem na kratkih progah, čisto zares pa sem v atletiki od 2008, ko sem se vpisala v AK Domžale.«« Štirinajstletnica še pove, da se je preizkusila tudi kot gimnastičarka, da pa je pristala prav v atletiki, gre največja zahvala njeni mami. 27,88 m je dolžina s prvega uradnega Gabrijelinega nastopa v metu kladiva, marca 2010 v Domžalah. V primerjavi s 50 m to ni veliko, a verjemite, da tudi ni malo! Pa je šlo zelo hitro navzgor - že pribfi-žno mesec in pol kasneje je bil nov osebni rekord že pri 40,23 m. S trenutnim rezultatom 50,41m je domžalska atletinja najboljša slovenska pionirka. Če pogledamo še mlajše mladinke - rezultat Gabi v Sloveniji presega samo ena mlajša mladinka, ki kladivo meče blizu 60 m. »Kladivo, »na žici pritrjeno krogla«, mi je bilo všeč takoj. Je pa nekaj drugega kot trening teka, saj je tehnično zahtevna disciplina, pri učenju katere moraš biti zelo zbran in skoncentriran. Če nisi, lahko hitro pride do poškodbe,« razloži atletinja, ki doda še za gledalce tudi »atraktiven del« treninga ali tekmovanj - kdaj pa kdaj se zgodi, da se kladivo zatakne v mreži, po katerega mora nato nekdo splezati. Lahko se zgodi tudi ponesrečen met, kakršnega je Gabi, ki bo v letošnji sezoni še zadnjič nastopala v konkurenci pionirk, imela letos marca v Celju. »Veljaven ni bil niti en met. Včasih pač reš na vse ali nič, se zgodi.« atletiki brez dobrega vodstva ne gre in tako je pomemben del mozaika uspeha tudi trener Danilo Emberšič, ki ga Gabi opiše kot odličnega, odločnega in predanega trenerja, kakršnega si lahko uspehov željni atleti le želijo. Sicer glavni trener uspešne metalske ekipe AK Domžale, v kateri je trenirala tudi kopijašica Bernarda Letnar, je o Gabijinih začetkih povedal; »Gabrijela je bila še do pred kratkim usmerjena predvsem v met kopja, ki je včasih letelo izjemno daleč, potem pa je sledilo obdobje, ko kopje ni letelo kot bi želeli. Njen talent za met kladiva smo ugotovili po naključju, in sicer smo aprila 2010 tekmovali na mitingu v Novem mestu, kjer je Gabi kladivo presenetljivo vrgla dlje kot kopje - kar preko 40 metrov. Opazili smo izjemen občutek za vrtenje - in tako je postala kladivašica.« Ker je leteče orodje, ki odvisno od tekmovalke ali tekmovalca tehta med 3 in 7,26 kg, tudi smrtno nevarno, disciplina zahteva posebno metališče in zaščitno mrežo. Lahko smo zadovoljni, da si je AK Domžale uspelo zagotoviti primerno metališče, o čemer se je v Domžalah veliko govorilo. Številnim se je zdelo tudi nepotrebno, a rezultati so prišli takoj - več članic AK Domžale je stalo na kladivaških stopničkah na državnih prvenstvih, manjkali niso niti nastopi v dresu slovenske reprezentance. Ali kot se je izrazil Danilo: »Trenutno je tako za Gabrijelo kot za ostale metalce pomembna zagotovitev ustreznih pogojev za trening. Ograditi je potrebno metališče, da z dolgimi meti ne bodo ogrožali mimoidočih. Vsekakor se Domžalam zahvaljujem za dosedanji trud pri vspostavljanju pogojev za doseganje vrhunskih dosežkov.«« Vrhunski rezultat zahteva veliko: časa, energije, motivacije. Ovira ni ne zahtevnost ne dolžina treninga, tisti, ki ste se ob zimskih dneh sprehajali po Športnem parku Domžale, veste, da ovira ni niti mraz ali vreme. »Največkrat treniramo na metališču, tudi pozimi, ko je bilo zelo mraz in so bile temperature pod 0 'C. Tukaj je še trening moči v fitnesu. Včasih treniramo vse dni, razen nedelje. Da sem zasedena še več, poskrbijo tekmovanja, ki so večinoma ob sobotah in nedeljah, potem so tukaj še priprave v Medulinu v času šolskih počitnic. Kljub zasedenosti nobenega treninga ne bi črtala, za to včasih poskrbijo že viroze.« Gabi je marca 2011 osvojila naslov pionirke državne prvakinje z dobrimi 40 m, rada se spomni reprezentančnega nastopa 2010 v Mariboru (42,75 m) in še bolj mnogobojske-ga nastopa na prvenstvu Slovenije septembra 2009. »Tekmovala sem v štirih disciplinah in se uvrstila na 1. mesto v krogli 2 kg, 3. mesto v vortexu, 4. mesto v teku na 60 m in 5. mesto na 200 m. Zdaj vidim, da sem bila že takrat boljša v metih.« V slabih šestih mesecih je Gabijin rezultat poskočil za deset metrov, na 51,42 m. Kako, od kje? »Gabi je že januarja letos kladivo metala blizu 50 metrov, tako da smo imeli velika pričakovanja za zimska tekmovanja. Sledilo je obdobje razočaranja. Na prvem tekmovanju ni bilo veljavnega meta. Dva meta sta letela približno 50 metrov, vendar Gabi ni ostala znotraj kroga. Razloge smo iskali v tem, da sploh nismo uporabili ustreznega vložka za diskaški krog, ki bi omejil premer kroga na željenih 2,13 metra. Za drugo zimsko državno prvenstvo smo to popravili, želja je bila velika, žal pa nas preseženih 40 metrov nas kljub osvojenemu 1. mestu ni razveselilo. Končno smo dočakali domače prizorišče, Domžale, kjer je kladivo kar trikrat preseglo 50-metrsko znamko.« Skoraj bi lahko rekli, da v Sloveniji vse kladivaške poti vodijo v Brežice. Z jugovzhoda Slovenije namreč prihajata tako Gabijin vzornik Primož Kozmus, olimpijski in svetovni prvakov metu kladiva, kot tudi Barbara Špiler. Slednja je lastnica večine kladivaških državnih rekordov Slovenije, od pionirskega (73,33 m, 3 kg) do absolutnega članskega, ki je 66,18 m (4 kg). Načrti Gabrijele so »...trening, trening, trening in tekmovanja«, bolj natančno si je njeno pot začrtal trener Danilo: »Za 2011 smo načrtovali razdaljo 45-50 metrov. Kar se je pred sezono zdelo utopično, je bilo zelo hitro doseženo. Karkoli bo Gabi še letos dosegla, bo samo bonus. Zame niti ne bi bilo veliko presenečenje, če bi še letos vrgla blizu 60 metrov. Za 2012 računam na 60 metrov za 3 kg in znamko 50 m za 4-kilogramsko člansko kladivo, za kar bo predvsem potrebno več moči. Glavna naloga je trenutno čim bolj izpiliti tehnični model, zato sem se za dodatno strokovno pomoč obrnil na Vlada Keva, tudi trenerja najboljših slovenskih kladivašev, ki je svoje znanje že ponudil. Gabi je vadila z njegovo skupino v Medulinu in mislim, da je že naredila korak naprej. Kevo bo pomagal sestaviti optimalni program vadbe, svetoval bo tudi glede prehrane. Načrtujemo tudi nekaj treningov mesečno v Brežicah. V 2012 bomo lovili norme za velika tekmovanja njene kategorije, čez dve leti pa že računamo na najvišja mesta.« Ob Gabi je med uspešnimi metalci tudi njen brat Denis, morda se jima čez nekaj let priključi še bratec Gal, zagotovo tudi eden izmed Gabijinih navijačev: »Najprej bi se zahvalila staršem, ki me spodbujata in finančno ter moralno podpirata moje ukvarjenje s športom. Potem sta tukaj še trener Danilo, ki v moj in trening drugih atletov vlaga veliko svojega truda in AK Domžale. Jaz bom dala vse od sebe, upam, da mi bo še z njihovo pomočjo uspelo napredovati in nastopati in uspeti na mednarodnih tekmovanjih. S tem bi vsem skupaj povrnila vloženi trud in prizadevanja.« Bojana 13. maj 20ii šport 23 FINALNI TURNIR PRVENSTVA SLOVENIJE ZA KADETE Veliko zmagoslavje kadetov in mladincev Košarkarskega kluba Helios Domžale Domžale so bile v aprilu pravi center slovenske mladinske košarke, saj sta v Hali Komunalnega centra potekala tako finalni turnir prvenstva Slovenije za kadete (igralci do 16. leta starosti) kot tudi finalni turnir prvenstva Slovenije za mladince (igralci do 18. leta starosti). Oba turnirja sta se zaključila na najlepši možni način za domači ekipi, z velikim zmagoslavjem pred nabito polno dvorano navdušenih navijačev. Pa pojdimo po vrsti, najprej je bil med 8. in 10. aprilom na vrsti finalni turnir za kadete, na katerega so se poleg Heliosa uvrstile še ekipe Krke, Janč in Geoplin Slovana. V prvi polfinalni tekmi je Geo-plin Slovan zanesljivo premagal Janče s 83:55, v 2. polfinalni tekmi pa sta se pomerila Helios in Krka. ^o dokaj izenačenem 1. polčasu so domači igralci v 2. pokazali izjemno fanatično igro ter na krilih ;lasne publike in razpoloženih atica Rebca, ki je dosegel 30 točk, ter Tomaža Bolčine, ki je 19 točkam dodal tudi 18 skokov, prišli do za marsikoga presenetljivo visoke zmage 91:71, s čimer so si priborili igranje v velikem finalu roti Geoplin Slovanu. nedeljo, 10. aprila, je bila najprej na vrsti tekma za 3. mesto med Jančami in Krko, ki jo je po podaljšku v svojo korist z rezultatom 82:74 odločila ekipa Janč. Sledil je veliki finale med Heliosom in Geoplin Slovanom, ki si ga je ogledalo več kot 1.500 navdušenih gledalcev, ki so spremljali napeto borbo vse do konca. Varovanci odličnega trenerja Domžalčanov Dejana Čikića so si v 1. polčasu priigrali 8 točk pVr naskoka in to prednost uspešno zadržali do začetka zadnje četrtine, ko so igralci Geoplin Slovana rezultat uspeli celo izenačiti. Sledil je izenačen boj vse do konca, verjetno odločilen koš pa je z neverjetno trojko skoraj s sredine igrišča slabo minuto do konca dosegel Matic Rebec, po katerem je Domžalčanom pred navdušenim občinstvom prednost uspelo zadržati do končnega zmagoslavja s 74:68. Pri Domžalčanih si seveda za osvojitev naslova državnih prvakov čestitke zaslužijo prav vsi igralci, spet pa sta izstopala Matic Rebec z 21 točkami in Tomaž Bolčina, ki je tokrat 21 točkam dodal kar 20 skokov. Po zaključku turnirja je posebna komisija izbrala tudi najboljšo peterko turnirja, v katero so se uvrstili Žiga Zate-žič iz Krke, Jakob Stražar iz Janč, Jure Kopač iz Geoplin Slovana ter domača igralca Matic Rebec in Tomaž Bolčina, ki je obenem prejel priznanje za najkoristnejšega igralca turnirja. Za zmagovalno ekipo Heliosa so v letošnji sezoni sicer nastopali naslednji igralci: Žan Čarman Radojkovič, Janez Konjar, Tomaž Bolčina, Tim Trojar Vidmar, Jure Kocman, Domen Capuder, Blaž Lavrič, Luka Vlastelica, Matic Rebec, Jakob Jelenčič, Aleksander Balažic, Tomaž Žibert, Svit Peterlin, Tin Nožic Škerjanc in Enes Gutič; trener Dejan Čikić, omočnika Andraž Sankovič in atic Strmole Že pet dni po zmagoslavju domžalske kadetske ekipe se je v Hali Komunalnega centra začel še finalni turnir za 2 leti starejše košarkarje, torej mladince, stare do po M 18 let. Med najboljše štiri ekipe v Sloveniji so se poleg domačega Heliosa uvrstile še ekipe Union Olimpije, Geoplin Slovana in Zlatoroga. Že pred začetkom turnirja se je vedelo, da bodo tekme zelo izenačene, saj izrazitega favorita ni bilo, pri vseh ekipah pa je nastopalo nekaj igralcev, ki že uspešno igrajo tudi v članski kategoriji (Span in Morina pri U.Olimpiji, Brodnik, Omić in Dimec pri Zlatorogu, Pajič in Rupnik pri G. Slovanu, Prepelič, Korošec in Besedič pri Helio-su). Omenimo naj še, da je ekipa Heliosa že celo sezono in tudi na finalnem turnirju igrala brez svojega najvišjega igralca, 214 cm visokega mladinskega reprezentanta Urbana Gorjanca, ki si je poškodoval koleno že pred začetkom sezone in pravkar končuje z rehabilitacijo. Za vstop v finale sta se najprej pomerila Zlatorog in Geoplin Slovan, po izenačenem 1. po času pa je 2. polčas bistveno bolje uspel ljubljanski ekipi, ki si je tako priborila prvo finalno vstopnico z zmago 8 Sledila ci Union Olimpije in domačega Heliosa; vzdušje v polni dvorani je spominjalo na tisto izpred štirih let, ko je Helios osvojil zaenkrat edini članski naslov državnih prvakov. Začetek tekme je bil zelo izenačen, nato pa je Union Olimpija ušla za 8 točk. V 2. četrtini so Domžalčani stopili na plin, zaigrali izredno borbeno ter s trojko Prepeliča v zadnji sekundi z velike razdalje na glavni odmor odšli s prednostjo 10 točk. Žal si je Prepelič prav pri zadnjem metu zmago 8:73. je tekma med mladin- so gostje poskušali vse, da bi tek-nkra poškodoval gleženj in v 2. polčasu ni več mogel na parket. Na srečo pa so ga uspešno nadomestili vsi ostali, ekipo je izvrstno vodil kapetan Aljaž Korošec, zelo uspešno so igrali tudi Stemberger, Besedič in Marković ter »zlata« kadeta Rebec in Bolčina in Union Olimpija nikakor ni našla priključka. Slavje v dvorani se je začelo že več kot minuto pred koncem, ko je Helios povedel za 15 točk, končni rezultat pa je bil 96 : 84. Pri Domžalčanih sta največ točk dosegla Korošec 25 in Stemberger, ki je 13 točkam dodal tudi 11 skokov. V nedeljski tekmi za 3. mesto sta se pomerili ekipi Zlatoroga in Union Olimpije. Po 1. polčasu je že kazalo, da si bo Union Olimpija zanesljivo priborila bronaste medalje, saj je bila precej boljši tekmec in ta del dobila za 9 točk. V drugem delu pa so Laščani uprizorili preobrat in se na koncu veselili 3. mesta z zmago 82:72. Sledila je ponovitev kadetskega finala, saj sta se v velikem finalu spet srečala Geoplin Slovan in domači Helios. Vzdušje v dvorani je bilo prav neverjetno, gledalcev pa verjetno več kot 2.500, vsi pa so z nestrpnostjo pričakovali, ali bo Domžalčanom uspel še en veliki met. V taboru Heliosa so veliko dela opravili že pred začetkom, saj je zdravniški službi uspelo sanirati Prepeličev gleženj do te mere, da je lahko praktično nemoteno igral. In igral je res fantastično ^ že v samem začetku je s košem in dodatnim prostim metom ter dvema trojkama z velike razdalje Heliosu prinesel prednost 11:2. V nadaljevanju so se mu pridružili tudi ostali in Domžalčani so 1. četrtino zaključili kar s prednostjo 15 točk (32:17). Malo pred koncem 2. četrtine je prednost narasla že na 19 točk, a so Slovanovci z nekaj uspelimi akcijami prednost Heli-osa do glavnega odmora znižali na »znosnih« 11 točk. Da je košarka res nepredvidljiv šport, poln preobratov, se je pokazalo v 3. četrtini, ko so Ljubljančani praktično izničili prednost domžalske ekipe, ki je v nekem trenutku znašala le še 3 točke. Tedaj pa je na sceno spet stopil Klemen Prepelič, ki je z nekaj zaporednimi koši Helios spet popeljal do vodstva 11 točk po 3. četrtinah. V zadnji četrtini mo še enkrat obrnili, a je mladim Domžalčanom uspelo ohraniti mirno kri in slavje v dvorani, ki je konec tekme pričakala na nogah, se je začelo že precej pred koncem. Pokal in zlate medalje so še enkrat ostale v Domžalah, končni izid pa je bil 101:89. Ob vseh čestitkah igralcem in trenerjem Heliosa si za tokratno finalno predstavo še posebne čestitke prav gotovo zasluži Klemen Prepelič, ki je dosegel neverjetnih 41 točk, ob tem pa zbral še 8 skokov in 7 asistenc. Veliko priznanje pa gre tudi trenerju Dejanu Čikiću, ki je znal iz svojih fantov resnično potegniti maksimum. Tudi tokrat je bila po koncu turnirja izbrana najboljša peterka, v njo so bili izbrani Gezim Morina iz Union Olimpije, Alen Omić iz Zlatoroga, Marko Pajič iz Ge-oplin Slovana ter Domžalčana Aljaž Korošec in Klemen Prepe-lič, ki je osvojil tudi naslov najkoristnejšega igralca turnirja. Za zmagovalno ekipo Helios so v letošnji sezoni nastopali: Aljaž Korošec, Ažbe Dimec, Jaka Stemberger, Klemen Prepelič, Urban Gorjanc, Miljan Marković, Jure Besedič, Anže Kunaver, Jan Repnik, Žan Čarman Radojkovič, Janez Konjar, Tomaž Bolčina, Jure Kocman, Matic Rebec, Luka Vlastelica; trener Dejan Čikić, pomočnika Andraž Sankovič in .Matic Strmole. Naj ob koncu ob vseh čestitkah pohvalimo tudi Košarkarski klub Helios Domžale za organizacijo obeh turnirjev, ki je bila na zelo visoki ravni, tako da so Domžale vsi zapuščali zadovoljni. Se posebej pa so bili prav vsi navdušeni nad izjemnim obiskom gledalcev in navijačev na vseh tekmah, ki je bil brez primere na vseh dosedanjih finalnih turnirjih, s čimer so se Domžalčani še enkrat več pokazali in izkazali kot veliki ljubitelji in tudi poznavalci košarke. :Andrej Pustotnik Košarkarji Heliosa tik pod vrhom Košarkarjem Heliosa, ki so letošnjo sezono prvič po nekaj letih odigrali praktično le v domačih tekmovanjih, se nasmiha vrnitev v NLB ligo, na račun uspešnih nastopov Olimpije in Krke v iztekajoči sezoni, ki sto Sloveniji priborili dodatni mesti v ligi. Seveda so novi priložnosti za Helios zaslužne tudi uspešne tekme v zadnjih krogih, Domžalčani so bili tako po desetem srečanju v ligi za prvaka na drugem mestu, takoj za Krko, medtem ko je Union Olim-pija na tretjem, Zlatorog pa na četrtem mestu. Od začetka drugega dela sezone Ěa do desetega kroga so košarkarji leliosa zbrali sedem zmag in tri poraze. Prva zmaga je bila proti Hopsom, ki so jih v Polzeli premagali s točko razlike (76:77), sledil je poraz proti Unionu Olimpiji (75:87) v Domžalah, medtem ko je bil Helios boljši v Šoštanju, kjer so premagali Elektro z 71:83. Boljša od Domžalčanov je bila tudi novomeška Krka (90:58), kateri je sledila visoka zmaga nad Mariborom Messerjem (88:65) in v Ljubljani šeproti Geoplinu Slovan (87:98). Tudi Zlatorog je klo- nil z 20 točkami razlike (88:68), Union Olimpija pa si je po nekaj vmesnih porazih proti Heliosu priborila boljšo bilanco v razliki prejetih in doseženih koših, saj je zmagala za kar 30 točk (96:66). Deseti krog pa je padla še Elektra iz Šoštanja, ki je nekaj časa tudi resno ogrožala zmago Heliosa, ki je na koncu slavil z 78:72. Sicer pa košarkarji Heliosa ta konec tedna gostujejo v Mariboru, nato sledi domača tekma, ko 17. maja v Domžalah gostuje Geoplin Slovan, za konec lige za prvaka pa še v Laškem gostujejo pri Zlatorogu (20.5.). (mak) Foto: Peter Koprivnikar Domžale v finalu pokala! Domžalski nogometaši letošnje leto bijejo borbe za lovorike z Nogometnim klubom Maribor tako v pokalu kot prvenstvu, saj sta ekipi najboljši v obeh tekmovanjih. Kaj kmalu bo konec sezone, 29. maja se bo odigrala še zadnja tekma, še pred tem pa se bosta obe najboljši ekipi spopadli v finalu pokala, ki bo 25. maja v ljubljanskih Stoži-cah. Pregled zadnjih krogov Ekipa iz Maribora, ki se ji naslov državnega prvaka najbolj nasmiha ima trenutno 7 točk prednosti pred Domžalami, vendar imajo slednje tekmo manj. Če se sprehodimo skozi zadnjih nekaj tekem, so v 25. krogu Domžale pre- magale Hit Gorico z 2:0, sledila sta dva izenačena izida (0:0) proti Olimpiji in 2:2 proti Mariboru. Gostovanje Celja v Domžalah je bilo za Štajerce neuspešno, zmaga 2:0 je ostala doma, krog kasneje pa so priložnost za tri točke Domžal-čani pustili v Kopru, ki je zmagal s 3:1. Sledile so še tri zmage in sicer proti Primorju (1:0), Nafti (3:2) in na gostovanju pri Triglavu Gorenjska (2:4). Do konca tekmovanja domžalske nogometaše tako čakajo še štiri tekme, proti Rudarju iz Velenja, gostovanje pri Hit Gorici, v Domžale prihaja Olimpija Ljubljana in na koncu še gostovanje v Mariboru. ATLETSKI KLUB DOMŽALE vabi na tekmovanje za Pokal Slovenije v gorskih tekih, ki velja tudi za državno prvenstvo v gorskih tekih in izbirno tekmo za udeležbo na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v soboto, 28. maja 2011, ob 15. uri na začetek TRIM steze na Šumberku Se drugič v finalu Domžalski nogometaši pa tudi letošnjo sezono zaključujejo s finalom pokala, kjer se bodo ponovno srečali z Mariborom. Po zmagi proti Interblocku so dobili priložnost za povračilo za lanskoletni poraz, ko je lovoriko domov odnesel Maribor. S tem pa so si Dom-žalčani praktično tudi že priborili tekmovanje v evropskih pokalih, kar je bil eden od pomembnejših ciljev ekipe v letošnji sezoni. (mak) 09.40 NORDIJSKA HOJA ÏTRASA PO ZELENI OSI KAMNIŠKE BISTRICE DO RADOMELJ PRIJAVE DO 20.05.2011: http://www.ak.domzale.si, s prijavnico v Siamnil(u. PRIJAVA VKLJUČUJE: spominsir t^jmn nnT4)/cïtl[)prfun4l1 pnnlfírnbiEtiiiiauinHianJtlnpmtli Ij mfiečnihiilirDluiv v< C A tctbic UCeli I bdljl^v^l^i ^ k;Lu ÏDl^.* Pellifilf v bniVilir Ti>y3td. i^j Jc kaliilnn uqnl «in^phg Jarâlid C. 11, Dtimîdlr CksU Staritla řdijaijd 65 U Kranj ídu 759^000 íd4> 230 9000 «rtpiix- rin-wr^řiii "L^I^OA irthju ^rrhalï nni^h ^^«vn rmm Li S^- Tcdïy TQ«n4TTeu Tvyuta w PROFUNDIS DRAGOMELJ: v vaškem jedru so na voljo še tri parcele velikosti 557 m2, 570m2 in 819 m2. Zemljišča so na sončni legi in imajo delno plačan komunalni prispevek. Informacije: PROFUNDIS d.o.o. Slamnikarska 3b, Domžale Tel.: 051 697 277 ali 041 733 783