List 23.
Mera, na živim govedu pezo mesa
natanjko  ceniti.
Ministerstvo kmetijstva je blagovolilo te dni Ljubljanski živinozdravniški učilnici mero poslati, s ktero se da na živi goveji živini peza mesa zvediti. Ta mera obstoji v močnim traku, ki je na eni strani v palce (cole) za cenitev mesa goveje živine razdeljen^ na drugi strani je mera koDJske velikosti. Traku je priložen popis tega ravnanja in tablica, da se po ti meri brez dolgiga rajtanja peza mesa naglo izve. Vse sku-pej je shranjeno v majhni škatlici, na ktere pokrovu se naznanik najde nanaglama zvediti, kdaj bo krava teletih* i. t. d.
Nar važniši reč te priprave je gotovo ta: pezo mesa na živim govedu zvediti, — in gotovo si bo vsak, ki živino prodaja ali kupuje želel, tako mero imeti, po kteri vsak na prav priprosto vižo in brez vse težave pezo mesa ceniti zamore, in toliko bolj si bo take priprave želel, ker vsa priprava ekupej ne velm čez 30 kraje.
Živinozdravniška učilnica bi si bila berž več fcacih škatlic za prodaj naročila in potem za Slovence nemško pisanje v slovensko prestavila, ako bi je ne bila ena reč v tem zaderžala, namreč tale: omenjena tablica za nagli prerajt je za Tiroljske goveda napravljena';' poskusili so jo scer že tudi na Koroškim in na Stajarskim in jo poterdili; •— kako pa bo za naše goveda, bojo mogle še le skušnje učiti, kar se bo kmalo zgodilo. Ako bo skušnja dobra, bomo sker-beli tacih škatlic naročiti in popis v slovenskim jeziku živinorejcam in mesarjem podati.
Sedaj le pristavimo neko skušnjo iz Štajarskiga, ki so jo nam častiti gosp. J. H. že zdavnej v ti zadevi naznanili, rekoč:
„Memo grede slišim pri nekim mesarju hud prepir in kreg. Drugo jutro vprašam mesarja: kaj pa ste se včeraj tako prepirali? Ves nejevoljen mi reče: vole gim kupoval, pa po nobeni ceni se nismo mogli zastopiti; kmet in njegovi mešetar sta par volov za cel cent više cenila, kakor resnično imata. Jez: Pa za gotovo veste, kakošno pezo vola imata? On: Se ve, to mi ja moje roke pokažejo. Jez: AH se ne zmotite včasih? On: Se že pripeti za kakih 201iber, ali več malo ke-daj. Jez: Jez vas pa čem naučiti, da boste na živim volu natanko zmerili, in lahko vedili, koliko bo mesa imel. — Na to se mi na glas nasmeja, in reče: ta je pa že bosa! -— kaj si se gospoda vse ne zmisli! — Jez: Perviga vola ki ga zaklati hočete, bova zmerila. Berž drugi dan me pokliče in smehljaje prosi, da bi vola meril. Zmerim mu ga po svoji meri in rečem: vol bo imel 347 lib. in spet s smeham mesar vola odpelja. Ali tretji dan se mi več ne smeja, ampak me stermo in čudljivo gleda, in pa prosi: Dragi gospod! naj me naučijo živino meriti, rad jim plačam!  nikdar bi ne bil
*
verjel, da se zna na živim govedu tako na tanko peza najti, zakaj le za eno samo libro gre naskriž, vol je imel 348 liber. Drugič in tretič sim mu moral, preden je hotel klati, vole meriti, in nikol za 5 liber naskriž ni šlo. Napravil sim mu tako mero, to prav hvaležen je. Pa tudi nekaj kmetov je od tega zvedilo, in peršli so, mi clo krono obetaje, da bi jih takiga učil, in prav rad jim že zdavnaj in v nekih krajih že sploh znano skrivnost razodenem, da se laglej goljufije o-gnejo."