Izhaja vsak Četrtek. Cena mu jo :i K iia leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drupo tujo države o K). -- Posamezno Številke se prodajajo .-	po 10 vinarjev.	'
Spisi in dopisi se poSiljajo : Uredništvu ,,Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: UpravniStvu ..Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica--
===== S prilogami: =====
Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
V Ljubljani, dne 5. septembra 1-312
sli, kateri je. Tukaj se ne gre za kako slovesno pričevanje, marveč za navaden dokaz. Ali naj je ženska trditev manj verodostojna od moške? Za do-kazilne priče priznavajo ženske pri sodiščih. Zato je pa res krivično, če se ji dokazilna moč odreka v navadnih slučajih. Ženska jc gotovo ravno tako sposobna kakor moški kot priča podpisa-vati, da se je sklenila kaka kupna pogodba, ali da se je kak dolp plačal. Brez dvojbe tudi lahko priča na pobotnici kake vdove, ki dobiva pokojnino, da vdova še živi.
Drugod so žc odpravili te aliotne, za ženske poniževalne postave. Na Nemškem, na Francoskem, na Švicarskem ne poznajo več tega. Tam ženski podpis in žensko pričevanje toliko veljata kot moški.
Naš načrt določa v tem oziru prav pametno to-le: (§ 5.): Ženske morejo biti za priče pri sestavi pismenih listin in pri oporokah, za priče pri sestavi notarskih spisov, kakor tudi za prve ali edine priče pri sodnijskih in notarskih poverilih ali drugih notarskih listinah. Če se podpišejo kot priče na zasebne listine v malotnih zemljiškoknjižnih rečeh, s tem hadomeste podpis moških prič.
Pravno življenje se mora razvijali kar najbolj svobodno in neovirano. Ne dvomimo, da bo v tem oziru mnogo pomagalo, če padejo dosedanje omejitve za žensko pričevanje. Zlasti na kmetih ohranijo ženske s šol velikokrat ravno za pisanje večjo spretnost od moških in to še bo gotovo potem, ko se uveljavi omenjeni načrt, dobro izkazalo in bo prihranilo marsikake sitnosti in stro-i ške.
Naš državljanski zakonik, ki urejuje razmere državljanov med seboj, ima za ženske nekaj določil, ki so naravnost krivična in obenem obtežujejo pravno življenje. Sem štejemo te - le reči: Ženska ne sme biti za pričo pri testamentih ali pri raznih pogodbah. Mati, ki ji je umrl mož, ali nezakonska mati mora imeti možaka za sovaruha. Zn kuratorico ne more biti. — Če mož umrje brez oporoke, spravijo ženo večkrat, celo tuji ljudje, sorodniki njenega moža, če nimata lastnih otrok, od hiše, ker je zanjo silno slabo preskrbljeno. >~ Še eno bridko reč naj ometi jamo: Nezakonski otroci nimajo dedne pravice; samo po svoji materi imajo pravico iio postavne dedščine. Če je mali unirla, pa ne morejo podedovati toga, kar bi sicer prišlo na njihovo mater.
Vse te reči so se že večkrat poudarjale. Ženska ni dandanes več na tem, tla bi se ji ne smele zaupati javne reči. Udeležujejo se društvenega življenja; Marsikje so ravno dekleta najboljše članice naših društev; tudi v političnih bojih se mnogokje bolj izkazujejo kakor moški; za gospodarski napredek sc Migajo; mnogo čitajo, tudi politične liste, rade obiskujejo predavanja in raz-Pc poučne tečaje.
Tudi ne smemo prezreti, da je vedno več žensk, katere sc morajo same lv''i s svojim delom in ki so torej sa-Me sebi prepuščene. Ob takih razmerah be kaže, da bi bila ženska v postavi ,'akorekoč manj vredna, kar pravzaprav izražajo določila, ki smo jih začetkom navedli. Zato moramo z veselem pozdraviti, da je naša vlada predložila državnemu zboru načrt zakona, Po katerem naj bi se omenjene reči po-
mmm shod no mm.
Posebni vlak. Kakor smo že sporočili, odide posebni vlak iz Ljubljane v sredo, dne 11. .septembra, ob 8. uri 20 minut, zjutraj. Ustavljal se bodo tudi na vseli postajah do Zidanega mostu in sprejemal udeležence kongresa, in sicer pride v Zalog ob 8. uri 31 minut, Laze 8. uri 41 minut, Kresnice
8.	uri 52 minut, Litija 9. uri 3 min., Sava 9. uri 13 minut, Zagorje 9. uri 25 m., Trbovlje 9. uri 35 minut, Zidan most
9.	uri 53 minut. Povrne se z Dunaja 15. septembra ob 7. uri 25 minut zvečer in pride v Zidan most ob 4. uri 4 min., v Trbovlje 4. uri 24 minut, Zagorje 4. uri 35 minut, Sava 4. uri 47 m., Litija 4. uri 57 minut, Kresnice 5. uri 7 minut, Laze 5. uri 19 minut, Zalog .5. uri 29 minut, Ljubljana 5. uri 40 m.
Spored s 1 o v e n s k iii p r i r e -d i t e v ji a D u n a j u. Za Slovence je odmenjena frančiškanska cerkev, ki je prav blizu cerkve sv. Štefana v \Veih-burggasse. Cerkvene slovesnosti se bodo vršile v sledečem redu:
Četrtek, 12. septembra, ob 6- uri zjutraj govori dr. A n d r. K ar -lin, škof tržaško-koprski: »Evliaristi-ja središče krščanske družine.« Ponti-fikalna maša. Ob 6. uri zvečer: župnik Janez Kalan: »Kaj vidi Jezus iz taber-nakeljna po naši domovini?« Litanije z blagoslovom.	,
Petek, 13. septembra, ob 6. uri zjutraj: Dr. A n t. Bon. .legi ič, knezoškof ljubljanski: »Evharistija in mladina.« Pontifikalna maša. Ob 6. uri zvečer: kanonik dr. Josip Gruden: »Socialni pomen evharistije.« Litanije z blagoslovom.
Soboto, 14. septembra, ob 6. uri zjutraj: Dr. Mihael N a p o t -nik, knezoškof lavantinski: »Kako povzdigniti češčenje sv. Rcšnjega Telesa med Slovenci?« Pontifikalna maša. Ob 6. uri zvečer: profesor dr. A nt. Medved: »Izobraženstvo in evharistija.« Litanije z blagoslovom.
V nedeljo, 15. septembra, ob pol 6. uri: Dr. Frančišek B o r-gia Sede j, nadškof goriški: »Izpri-čevanje sv. evharistije v javnem življenju.« Pontifikalna maša.
Za procesijo se morajo zbrati naši udeleženci ob pol 8. uri pred frančiškansko cerkvijo, kjer jih bodo reditelji uvrstili v skupine. Vsaka skupina bo imela na drogu čitljiv napis. Zastave sc uvrste spredaj. Udeleženci gredo po štirje skupaj. Deske za napise posameznim skupinam je treba prinesti s seboj.
Slavnostna zborovanja se bodo vršila v veliki »Rotundi« v Pratru, ki ima 10.000 sedežev in kjer ima 50.000 ljudi dovolj prostora. Pri otvoritvenem zborovanju v sredo, dne 11. septembra ob 5. uri popoldne bodo pozdravili kongres: papežev legat, kardinal van Rassum, dunajski kardinal Nagi, naučni minister Ilussarek, deželni maršal princ Liechtenstein, dunajski župan Neumayer. Za temi pozdravi bodeta dva eovora. Prvi govor 2'
bo imel vseučiliščni profesor dr. Swo-boda. Za njim bo govoril k r a n j s k i deželni glavar dr. šusteišič o:
»Sprejemu, razširjanju in obrambi dediščine Kristusove.«
		. tes a KT' srj ca ri ET.5 c^si^i r^i C3 a	
U p n		wrnmm	r
			
AVSTRIJA.
Končava se čas političnih počitnic in kmalu se začne nova politična se-zija. Ministri se vračajo iz svetovnih letovišč in kopališč ter prevzemajo zopet svoje navadno ])osle v uradih in poslanci se pripravljajo na nova zasedanja deželnih in državnega zbora. Tudi naš vladar se vrne iz svojega letovišča Ischl zopet na Dunaj 8. septembra in se bo nastanil v svojem običajnem bivališču Schoilbrunnu.
Ministrstva izdelujejo in pripravljajo sedaj proračun za 1913, ki je povrhu že izdelan. Ministrski svet, ki se je pečal z njim, pa je dognal, da so posamezna ministrstva postavila tako visoke postavko, da bi primanjkljaj znašal 130 milijonov. Prisiljeni so zato, da znižajo izdatke in v prvi polovici septembra se ministrski svet zopet posvetuje o proračunu, ki bo moral bili radi državnega zbora kmalu gotov.
Dne 15. septembra se snide tudi skupni ministrski svet, ki so v njem naši skupni avstrijski in ogrski poslanci. Sklepal bo o predlogih vojnega ministrstva glede na preosnovo artilerije in o tem, če pritrdita obe vladi, da se postavi prvi obrok za nove topove že v skupen proračun za leto 1913.
Delegacije mislijo sklicati dne 27. septembra. Razpravljale bodo o skupnem proračunu tekočega leta, o skupnem proračunu za leto 1913 bodo sklepale delegacije v drugi polovici meseca novembra.
Časopisje zadnje čase mnogo ugiba o novih izpremembah v ministrstvu. Zlasti je še negotovo, če ostane dosedanji ministrski predsednik grof Stiirgkh na krmilu. Od tega je potem tudi največ odvisno, kdo pride kot trgovinski in poljedelski minister. Listi imenujejo kot novega trgovinskega ministra sekcijskega načelnika dr. Franca Stibrala.
Za novo zasedanje državnega zbora se napoveduje že tudi obstrukcija. Rusinski poslanec Baczynski, ki je pri zadnji rusinski obstrukciji govoril čez 13 ur, je izjavil na nekem shodu, da se v odseku vodnih prekopov po počitnicah nadaljuje obstrukcija, dokler ne dovolijo višjih svot za ureditev rečnih strug v Vzhodni Galiciji.
BODOČA MOČ NAŠE ARMADE.
Nova brambna postava in z njo zvezano povišanje števila vojaških novincev izdatno izpreminja našo armado na kopnem in na morju.
Med mnogimi važnimi izpremem-
bami naj omenimo nekatere, število moštva pri posameznih stotnijah se p,,, množi in s tem zadosti zahtevi, da s0 tudi pri vajah v mirne ni času stolni popolne. Pomnožili mislijo arlilci-; in povečati oddelke'za tren. Posvetni hočejo veliko skrb tudi zrakoplov- i\n Važen jo tudi načrt, da sc opusti pri polkih en bataljon. Kakor pri drugem vojaštvu, pomnože število mož tudi pri mornarici.
Zanimive so nekatere številke. ta 1911. je znašalo mirovno stanje n;- '•<> skupne armade 301.900 mož, avstrijska deželna hramba je štela 43.200 mož, ogrska 28.000 mož, z Bošnjaki, ki jili 6900, torej vse skupaj 380.000 mož. i>() novem se pomnoži mirovno stanje pri armadi približno za 50.000, pri obeh deželnih hrambah za 39.000, torej skupni za 89.000 mož. Skupna oborožena moč v mirnem času na kopnem bo tednj 469.000 mož.
Vojno stanje naše armade in deželne hrambe znaša sedaj 1,214.000 ninž, po novem pa bo znašala 1,820.000 mož. Če priračunamo še nadomestno rezervo, dobimo dva milijona mož, s črr.o vojsko pa je prekoračen tretji milijon.
BALKAN.
Na Turškem se še vedno nadaljuje klanje. Vstaški Albanci neprestano napadajo zdaj Turke, zdaj krščanske Srbe in Bolgare. Tako so v Čalkas lnu in Gustvanju odprli ječe in zaplenili orožje, v Peči in Djakovaru so poiiišili šole. Proti njim sicer nastopa tuiška armada, vendar brez, vse pravo odločnosti. Prišlo je do bojev z vojašivom v Korici, v Dražu in drugod, a do pravili odločilnih bojev ne pride. —< Poročajo tudi o nekem sporu med zmernim voditeljem Albancev Ilasanom in Iso I5o-ljetincem, ki ima še vedno zbranih tisoč mož vstaškili čet okrog sebe. Ha/e hočejo nekateri starega sultana Abdul Hamida zopet nazaj. Turki so se teya ustrašili in menda se bo moral od-i •> ljeni sultan zopet seliti iz Soluna (b jim ne bi pobegnil.
Spor z Italijo.
V Bajrut se jc pripeljalo 28. ni m. šest laških oklopnih križaric in dve torpedovki. Konzulati so razobesili zastave. Lahi so ostali do desete Ure dopoldne v pristanišču. — Pariški listi pišejo, da skleneta Turčija in Italija prej mir, kakor to priznavajo laški uradni krogi, in da se je pri pogajanjih v Švici doseglo malone že popolno sjio-razumljenje.
Potlačen upor mladolurkov.
Mladoturški odbor je poizkušal ponoči od 28. na 29. m. m. v Carigradu vstajo. Mladoturški orožniki in nekaj vojakov v Galati se je uprlo. Vstaši so se bližali mornariškemu ministrstvu. Upor se je začel ponoči, a vlada ga Jc hitro potlačila in ukazala, da sta pehote in kavalerija zasedli mesto. Ma' da je zelo zadovoljna, ker je večina vojaštva zvesta.
Bi."'
JUBILEJNO ŽREBANJE »DOMOLJUBOVO« dne 15. avgusta 1912
Pričujoča slika nam predstavlja zeno »Srečo«, ki ima v znamenje nepodkupljivosti zavezane oči. V svjji le-^ci rt rži sliko g- Josipa B e č a j a , krotkega mojstra v št. Vidu nad Cerkno, ki je po št.v. 705 dobil prvo na-
grado: zlato uro. V desnici pa ima sliko g. Franca Rebolja, organista v 5eš-njici, p. šmartin v Tuhinju, ki je dobil drugo nagrado. Ob njunem vznožju stoji mala Emica S c h i 11 e r, ki je po-tennila iz vrečice številki 484 in 705.
Salomonovi rudniki.
Iz angleščino po Rider Haggardu prevel I. M.
(Daljo.)
Okoli polnoči je bil premor. Iskalke Carodejcev so stopile skupaj, očivklno utrujene od svojega krvavega opravila, in mi smo mislili, da je krvava predstava končana. Toda zmotili smo se, kajti kmalu se jc na naše veliko začudenje dvignila stara Gagul iz svojega sključenega položaja in sc opirajoč na palico podala zopet v odprti prostor. Nenavaden prizor je bil, videli to strahovito staro bitje z jastrebjim obrazom, skoro dvakrat sključeno vsled previsoke starosti, kako je polagoma zbirala svoje moči, dokler ni navsezadnje skočila tako živahno kakor njene osode-polne tovarišice. Tekala je sem in tja in prepevala ter iznenada planila . proti vitkemu možaku, ki je stal pred enim izmed polkov in se ga dotaknila. Ko js to storila, sc je dvignilo po polku neko ječanje, ker je bil očividno njegov poveljnik. Toda vseeno, dva moža istega polka sta ga pograbila in peljala pred kralja, da ga usmrti. Pozneje smo izvedeli, da je bil zelo bogat in vpliven človek ter celo kraljev bratranec.
Tudi on je padel in kralj je štel sto in trije. Nato je skakala Gagul zopet sem in tja in se polagoma vedno bolj in bolj približevala nam.
»Obešen naj bom, ako sc mi ne zdi, da namerava poskusiti svojo igro pri nas,« jc vzkliknil kapitan v svoji grozi.
»Nesmisel!« je rekel Sergij.
Ko sem videl to staro čarodejnico plesati vedno bližje in bližje, mi je popolnoma upadel pogum. Pogledal sem na dolge vrste mrtvih trupel za nami in se stresel.
Vedno bližje in bližje je plesala Gagul, podobna nekaki živi krivi palici in v njenih groznih očeh se je žarel in svetil skrajno zloben ogenj. Vse oči te velikanske zbrane množice so z napeto pozornostjo sledile njenim kretnjam. Navsezadnje je obstala in kazala.
»Kdo je sedaj na vrsti?« je rekel Sergij sam pri sebi.
V trenutku je bilo vseh dvomov konec, kajti stara ženska je skočila naprej in se dotaknila Umbope ali Igno-sija za ramo.
»Zavohala sem ga!« je kričala, »Ubijte ga! Ubijte ga! On je poln zlobe; ubijte ga, tujca, predno teče kri za njega. Ubij ga, o kralj!«
Nastal je premor, ki sem ga jaz ne-mudoma porabil.
»O kralj!« sem zaklical in vstal a svojega sedeža. »Ta mož je služabnik tvojih gostov; kdorkoli prelije njegovo kri, prelije našo kri. Pri sveti postavi gostoljubja zahtevam zanj varstva!«
»Gas:ul, mati čarovnic, ga je izvo-
3i
hala; umreti mora, beli možje,« so jc glasil odgovor.
»Ne, on ne bo umrl,« sem odvrnil; »oni, ki se ga dotakne, umrje sam!«
»Zagrabite ga!« je rjovel Tvala proti krvnikom, ki so stali naokoli, rdeči notri do ušes od krvi svojih žrtev.
Stopili so nekoliko korakov proti nam in se obotavljali. Kar se tiče Igno-sija, je dvignil svojo sulico, kakor da bi bil odločen, drago prodati svoje živ-ljenje.
»Stojte, vi psi!« sem zaklical, »ako hočete dočakati jutrajšnjega dne. Dotaknite se enega lasu njegove glave in vaš kralj umrje,« in nameril sem svoj revolver na Tvalo. Sergij in Tomič sta tudi potegnila svoje revolverje. Sergij je nameril svojega na glavnega krvnika. ki je s.opal naprej, da bi izvršil oij-sodbo, kapitan Tomič pa je dobro nameril na čarovnico Gagul.
Tvala se je vidno stresel, ko je videl mojo cev namerjeno na svoja široka prsa.
»Xo,« sem rekel, »Tvala, kaj bode?«
In tedaj je izpregovoril. "
»Denite na stran svoje čarovne cevi; prosili ste me v imenu gostoljubja in iz tega vzroka, in ne iz strahu pred tem, kar zamorete storiti, mu prizane-sem. Pojdite v miru!«
»Dobro!« sem dejal. »Siti smo klanja in pobijanja ter bi radi spali. Ali jc ples končan?«
»Končan je,« jc odgovoril Tvala mrko. »Vrzite le pse,« in pokazal je na dolge vrste trupel, »hijenam in jastre,-bom,« in dvignil je svojo sulico.
V hipu : o začeli polki v polnem molku odhajati skozi vrata krala, :n le majhno število jih je ostalo, da odstranijo trupla onih, ki so bili žrtvovani.
Nato smo se dvignili tudi mi, napravili ])ok!on Njegovemu Veličanstvu, ki ga je komaj izvolil odzdraviti, in odšli v našo kočo.
»No,« je rekel Sergij, ko smo se vsedli in prižgali svetilke, kakor so jih rabili Kukuanci, »no, jaz se počutim nekam nenavadno slabo.«
»Ako l)i bil kdaj imel dvome glede j tega, ali bi pomagal Umbopi, da se upre j proti temu peklenskemu lopovu,« je posegel vmes kapitan, »sedaj so izgi- ( nili. Le z največjim premagovanjem mi je bilo mogoče sedeti mirno, ko se je vr- j šilo klanje.' Skušal sem imeti svoje -oči zaprte, toda odprle so se vedno v nepra- : vem času. Čudim se, kje je Infadus. Prijatelj Umbopa. hvaležen nam moraš 1 ji- | ti, tvoja koža je bila skoraj na tem, da : dobi luknjo.«
»Hvaležen sem vam,« se je glasil Umbopov odgovor, ko sem mu prestavil kapitanove besede, »in tega nikdar ne pozabim. Kar se tiče Infadusa, bode v kratkem tukaj. Počakati moramo.«
In prižgjtli smo svoje pipe in čakali.
ENAJSTO POGLAVJE.
Naše znamenje.
Dolgo časa — dve uri mislim — smo sedeli molče, kajti bili smo preveč prevzeti vsled spomina na grozote, ki 4'
smo jih videli, da bi zamogli govoriti. Ko smo zaspavali — kajti žc je bilo opaziti na vzhodnem nebu rahle svetlobne proge — začuli smo glasove korakov. Nato se je čul klic straže, ki je stala pri vratih, na katerega jc gotovo dobila odgovor, akoravno mi nismo slišali, kajli stopinje so prihajale bližje in v hipu jc stojiil v kočo Infadus, kateremu jc sledilo šest postavnih poglavarjev.
»Gospodje,« je rekel, »prihajam, kakor sem obljubil. Gospodje in Ignosi, pravi kralj Kukuancev, pripeljal sem s seboj te može,« in pokazal jc na vrsto glavarjev, »ki so veliki možje med nami, katerih vsak ima pod seboj tritisoč vojakov, ki žive samo za to, da izvršujejo njihova povelja. Povedal sem jim, kaj sem videl in kaj so čula moja ušesa. Pokaži sedaj tudi njim sveto kačo okoli svojega pasu in povej svojo zgodbo Ignosi, da bodo mogli povedati, ali
lil nameril sem svoj revolver na Tvalo. Sergij in Tomič sta tudi potegnila svoje revolverje.
sc bodo borili za tebe proti kralju Tvali ali ne.«
V odgovor je Ignosi zopet odvezal pas in pokazal kačo, ki je bila vrisana okoli njegovega pasu. Vsak izmed teh glavarjev je stopil bližje in jo pregledoval pri slabi svetlobi naše svetilke in je nato stopil na drugo stran, ne da bi spregovoril besedico.
Nato je Ignosi zopet vzel svoj pas, jih nagovoril in jim še enkrat povedal svoje zgodbo, ki jo je navedel zjutraj.
»Sedaj ste Culi, glavarji,« je rekel Infadus, ko je Ignosi končal, »kaj pra-vite na to? Ali hočete stati temu možu ob strani ter mu pomagati do prestola njego/ega očeta ali ne? Dežela vpije proti Tvali, in kri ljudstva teče kakor potoki spomladi. Bila sta še dva druga glavarja, s katerima sem hotel govoriti, in kje sta sedaj? Hijene lajajo nad njihovimi trupli. Kmalu bodo tudi nad
vašimi, ako ne udarite. Izvolite torej bratje!«
Nato stojii najstarejši izmed gosto-lice, čvrst mož z belimi lasmi, kura!; naprej in odgovori:
»Tvoje besede so resnične, in[;!. dus; dežela stoka in ječi. Moj lasmi brat jc med onimi, ki so umrli dan o s ponoči; toda to je velika zadeva in stvar je težko verjeti. Kako naj vemo da ne vzdignemo svojih sulic ■/.a kakega sleparja? Važna zadeva je, pravim, in nikdo no ve, kako se konča; kani gotovo je, da bode kri tekla v potokih, predno sc pravda konča. .Mnogo jih ostane na strani kralja, kajli ljudje časte solnce, ki še vodno svitlo sije na nebu, in ne onega, ki še ni izšlo. Ti bolj možje so iz zvezd in njihov čar je velik in Ignosi je pod varstvom njihovih kril. Ako jc on v resnici pravi krati, potem naj nam dajo znamenje, in nuj dajo ljudstvu znamenje, da jo bodi mogli vsi videti. Potem bodo vojaki nami, ko bodo videli, da jc čar belin mož z njimi.«
»Vsaj imate znamenje kačo, sera odgovoril.
»Gospod, to ni dovolj. Kača jo morebiti narejena pozneje, po njegovim rojstvu. Pokažite nam drugo znamenje. Brez njega se ne bomo ganili.«
Ostali so temu pritrdili in jaz ser.i se v zadregi obrnil k Sergiju in kapitanu in jima razložil ves položaj.
»Mislim, da je imam jaz, jo rekel Tomič veselo, .>veu.le }'m. naj pol;-, da sc pogovorimo.«
Storil sem tako in glavarji so odšli. Kakor hitro so se odstranili, jo stopil Tomič k majhni skrinjici, v kateri je imel svoja zdravila, jo odprl in vzel iz nje zapisnik, v katerem se je spredaj nahajal koledar. »Poglejte semkaj, »ii ni jutri četrti junij?«
Mi smo vedno skrbno šteli dneve, zaradi tega smo lahko odgovorili.
»Prav dobro; potem imamo tukaj: »—- četrti junij, popolni solnčni mrk .-e začne ob 11. uri 15oninut; viden je v... Afriki itd.« Tukaj imamo znamenji'. Povejte jim, da bomo jutri zatemnili solnce.
Misel je bila krasna; bali sino se samo, da utegne biti kapitanov koledar nepravilen. Ako bi v taki zadevi krivo prorokovali, bi za vedno izgubili svoj ugled, Ignosi pa upanje priti na prestol Kukuancev.	*
»Kaj pa, ako je koledar napačen.'« je opomnil Sergij kapitanu.
»Ne vidim vzroka, da bi mogel mislili kaj takega,« je bil njegov odgovor. ,»Mraki se vrše vedno, kakor je cas označen; tako skušnjo imam jaz ž njimi; in še posebej je omenjeno, da l'" viden v Afriki. Preračunal sem še krat celo stvar, četudi mi ni bila zcm" ljepisna lega tega kraja natanko znana, in našel sem, da nastopi mrk taK J okoli ene ure jutri popoldne in bo »■ jal do pol treh. Pol ure ali še dalj vladala popolna tema.«	. ie
»Dobro,« je rekel Sergij, »t°rei J najbolje, da poskusimo.«
Jaz sem tudi pritrdil nasvetu, Celili nezaupljivo, kajti mraki so stvari, t ^aierimi ni dobro imeti opraviti; poslali smo Umbopo, da pokliče glavar-j,,' Kmalu so prišli, in jaz sem jih tako nagovoril:
»Veliki možje Kukuancev, in ti Infadus, poslušajte! Mi ne kažemo vadi svoje moči, ker se pri tem vmešavamo v tek narave in razširjamo po svetu strah in zmedo; toda ker je ta zadeva velika in važna, in smo nejevoljni na kralja zaradi klanja, ki smo ga videli, in zaradi dejanja čarovnice Gagul, ki je hotela našega prijatelja Ignosija izročili smrti, smo se odločili, da storimo tako in damo tako znamenje, da ga bo-dete vsi videli. Pridite semkaj«, in peljal sem jih k vratom koče in pokazal na gorečo oblo vzhajajočega solnca, ;i-aj vidite tamkaj?«
»Vzhajajoče solnce vidimo,« je odgovoril oni, ki je imel nalogo govoriti.
Tal:o je. Sedaj 11J pa povejte, ali more kak umrjoč človek ugasniti to solnce, tako da noč zakrije zemljo o poldnevu?«
Glavar se je nekoliko nasmehnil. >Ne, gospod, tega ne more storiti no-iien človek. Solnce je močnejše kakor ljudje, ki gledajo vanj.«
»Tako pravite vi. Jaz vam pa povem, da bodcmc danes, eno uro popoldne ugasnili solnce za eno uro in tema lm zakrila celo zemljo, in to naj bode znamenje, da smo v resnici poštenjaki in da je Ignosi v resnici kralj Kukuancev. Ako to storimo, ali vam to zadostuje?«
»Da, gospodje,« jc odgovoril stari plavar ter se nasmejal, in ravnotako (udi ostali njegovi tovariši, »ako to storile, smo popolnoma zadovoljni.«
»Zgodilo se bo tako; mi trije: In-kubu, slon; Bugvan, bistrooki, in Ma-kumazan, ki čuje ponoči, smo rekli, in Zgodilo se bo tako. Ali slišiš, Infadus?«
.Oljem, gospod, vendar čudovito jc to, kar obljubljate, ugasnili solnce, izvor vseh stvari, ki sije na vekov veke.«
»In vseeno bomo slorili tako, Infadus.«
»Dobro, gospodje. Danes, kmalu popoldne pošlje Tvala po moje gospode, da se udeleže plesa deklet, in eno Jiro petem, ko se prične ples, bo ono dekle, ki se bo zdelo Tvali najlepše, umorjeno od kraljevega sina Skrage, kot daritev onim trem molčečim kame-1iom, ki sede tamkaj in čujejo pri gorah« _ in pokazal je na one tri čudne vrhove, — kjer so mislili, da se konču-)c Salomonova cesta. »Potem, gospodje, zatemnite solnce in rešite življe-nje dekletu in ljudstvo vam bo v resici verovalo.«
»Da,« je rekel stari glavar in se še vedno smejal, »potem bo ljudstvo v resnici verjelo.«
. »Dve milji od Lu,« je nadaljeval ''ifadus, »se nahaja grič, ki je tako "^ogel kakor polna luna, trdnjava, Kjer stoje moj polk in še trije drugi, ^ternn poveljujejo ti možje tukaj. Da-lcs zjutraj naredimo načrt, po kate-
rem pridejo tja še dva ali trije polki. In ako bodete v resnici zatemnili solnce, bom v temi prijel gospode za roke ter jih peljal iz Lu v ta kraj, kjer bodo varni, in od tod zamoremo voditi vojsko proti kralju Tvali.«
»Dobro,« sem rekel. »Sedaj nas pa pusti, da se nekoliko naspimo in pripravimo na naš čar.«
Infadus jc vstal, pozdravil in z glavarji odšel.
»Prijatelji,« jc rekel Ignosi, kakor hitro so glavarji odšli, »ali zamorete v resnici storiti to, ali ste govorili samo prazne besede tem možem?«
»Mi mislimo v resnici storiti, Umbopa — Ignosi, hočem reči.«
»Čudno,« je odgovoril, »in ako bi vas ne poznal, bi mislil, da lažete. Ako bomo vse to preživeli, vas gotovo bogato poplačam.«
»Ignosi,« je rekel Sergij, »obljubi mi eno stvar!«
»Obljubljam, prijatelj Inkubu, predno še vem, kaj je,« je odgovoril veliki človek in se nasmejal. »Kaj pa jc?«
»Tole: ako kedaj postaneš kralj temu ljudstvu, moraš odpraviti to vohanje čarodejccv in zlodejcev, kakor smo ga videli danes ponoči, in ljudi ne smeš moriti brez razsodbe.«
Ignosi je za trenotek pomislil, ko sem mu to prestavil, nato pa je odgovoril :
»Šege črnih ljudi niso take kakor šege belih mož, Inkubu, tudi ne cenimo življenja tako visoko kakor vi. Vendar jaz obljubujem, ako bode v moji moči, da lovci ne bodo več lovili čaro-dejcev, in tudi nikdo ne bo umrl brez sodbe.«
»Toraj velja,« je rekel Sergij, »sedaj nas pa pusti, da se odpočijemo.«
(Dalje prih.)
Nepričakovan min.
Ali ste kdaj že slišali, da srboritost slabo stri? Če tega ne verjamete, naj zgodba ta-le vam pove. -Kožuhov Peter 'z mesta gre, na klop ob cesti vsede se; na mizo glavo nasloni, utrujen kmalu zasmrči.
Zagledata navihanca, Jerneje in Janezek moža, ko dremlje tam na klopici. Ze jima se načrt rodi: »Jernejček, urno slaniico, ga požgačlcava za uho!« In vrli par že šegetii možaka in se heheta.
A mož ko medved trdno spi, nagajanje ga ne zbudi. Zat6 še bolj nagajata in zraven se naslajata, ko v spanju stresa mož z glavo, kot muhe bi odganjal ž njo. Nazadnje nagajivca — hopt — poskočita celo na klop.
A vsaka stvar en čas trpi. Tako tud' tukaj se zgodi. Ker le od sile dražita, je končno dosti za moža. Po konci skoči, se zbudi — kajonov par na tleh leži! Zdaj Peter jih je pozgackal in z leskovo, mastjo nažgal.
Gi
RAZGLED PO iCUKlOVINl

Srečno pot in blagoslov božji vošči »Domoljub« vsem tistim Slovencem, ki so tako srečni, da se odpeljejo v sredo proti cesarskemu Dunaju na proslavo presvete Evliaristije! V častnem številu bodo zastopani Slovenci med drugimi narodi pri tej znameniti slavnosti v znamenje, da se verni Slovenec od nikogar ne da prekositi, kadar sc gre za proslavo njegovih najsvetejših vzorov! Naj vaše srce, predragi rojaki, v teli izrednih dneh, še bolj vzplam-ti ljubezni in navdušenja za sveto katoliško in slovensko stvar! Ponosno in junaško stopajte po avstrijski prestoli-ci kot zastopniki vernega in zavednega slovenskega ljudstva ter se zdravi in polni novega ognja vrnite nazaj med svoj narod k novemu delu! Položite pred prestol evharističnega Boga vse V želje in skrbi, ki polnijo srce našega (Jiaroda v boju za ohranitev sv. vere Sjned Slovenci; ne pozabite končno tudi priporočiti mu slovensko katoliško časopisje in zlasti našega »Domoljuba«!
Požrtvovalnost pri nas — pa pri liberalcih. Časopisi so te dni poročali, (Vda je koroška duhovščina v zvezi s škofi zbrala skoro 3 milijone kron, s katerim denarjem je popolno poravnana škoda, ki jo je povzročil polom v koroški »Zadružni zvezi«, in katerega sc je svojedobno veselilo vse liberalno časopisje, tudi pri nas na Kranjskem. Duhovščina je sedaj rešila kmete zadružnike in nobeden ne bode izgubil niti vinarja. Tako je pri nas! Kaj so pa storili liberalci za neštevilne žrtve pri »Glavni';, radi katere zdihuje na tiso- J če slovenskih družin?	j
Zdravje clr. Pegana. Zdravstveno stanje g. deželnega odbornika dr. Pe- | gana se boljša od dne do dne. Rane na obrazu so do malega in skoro brez sledov ozdravljene. Bolnik se mora par | tednov še varovati, a potem prevzame J duševno in telesno čil svoje prejšnje poslovanje.
Dopolnilna volitev iz skupine vele-posestva sc vrši za deželni zbor dne j 28. septembra. Mesto poslancev barona Šveglja in barona Kodelija bo volilo 7(! mož - veleposestnikov dva nova poslanca.
Duh jrniške vesti s Štajerskega.
Prestavljeni, oziroma nastavljeni so j čč. gg. kaplani- Ivan Baznik iz IIoč k Sv. Barbari v Halozah, Franc Polak v Hoče, Franc Rop iz Rečice k Sv. Ani na Krembcrgu, Franc Ilohnjec v Rečico, Ferdinand Žgank v Šmartnem pri Velenju stopi v začasni pokoj, Kari Ma-lajner od Sv. Urbana pri Ptuju v Šmar-tin pri Velenju, Franc Ogradi od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah k Sv. Urbanu pri Ptuju, Franc Planine od Sv. Marjete pri Ptuju k Sv. Jakobu v Slov. • 6'
goricah, Ignac Brvar od Črnegore pri Ptuju k Sv. Petru pod Sv. gorami, Iv. Blumer v Zibiko, Anton Cečko v Slivnico pri Celju, Viktor Lunder v Šmar-tin na Pohorje, Franc Zagoršek na čr-nogoro pri Ptuju, Anton Zupančič k Sv. Andražu v Slovenskih goricah.
Umrl je v Kamniku 29. avgusta vlč. g. Anton Stenovec, župnik v p. Pogreb se je vršil v soboto, 31. avgusta, ob deveti uri dopoldne. Pokojni g. župnik je nazadnje služboval v Dupljah nad Kranjem. N. v m. p.!
Za prefekta »Marijanišča« v Celovcu je imenovan g. dr. Gregor Rožman.
Nov zdravnik za Lož in Stari trg. Dr. Andrej Jenko, volonter deželne bolnice, je imenovan okrožnim zdravnikom v Ložu na Notranjskem.
Salerijanska kongregacija je dobila državno dovoljenje za naselitev v ljubljanski in tržaški škofiji.
»Družinska Pratika« za leto 1913 je že vsa dot iskana in se dobiva tudi že skoro pri vseh trgovcih po navadni ceni. Somišljeniki, segajte po njej in ne dajte si vsiliti nobene druge pratike. Zahtevajte povsod le tako s podobo sv. Družine, ker samo la je naša prava »Družinska Pratika«. Ako bi je ne mogli dobiti pri domačem trgovcu kljub odločni zahtevi, pa jo naročite v Ljubljani v »Katoliški Bukvami« ali pa v prodajalni »Katol. tisk. društva«. Po pošti velja pratika pet vinarjev več.
Strela ubila človeka. Dne 28. avg. je v Vipavi udarila strela posestnika Janeza Curka na Gradišču, prav pri hiši! Nesrečnež je bil takoj mrtev-. Zapušča štiri nedorasle ostroke, a ženo ima že dalj časa v bolnišnici.
Nezgoda na blejskem jezeru. Pretekli petek je na Bledu padel v jezero sedemletni sinček ravnatelja dunajske eskomptne banke dr. Ccrkoviča ter so začel potapljati. Za otrokom je skočil v vodo oče, da bi ga rešil, a se je tudi sam začel pogrezati. Oba je rešil Alfred Penižek z Dunaja.
Strela. Dne 27. avgusta opoldne je udarila strela v Dobu v brzojavno napravo in vžgala zraven stoječo Urbanovo hišo, ki je popolnoma pogorela. Pogorelo je tudi zraven stoječe Cevčevo gospodarsko poslopje.
Prememba posesti na Vipavskem. Iz Vipave poročajo, da je prodal baron Lewetzov posestvo Ilrušica, velike gozdove, posestniku F. Jurca i/. Postojne za 380.000 kron.
Utopljenca so našli dne 23. avgusta v Ljubljanei pri Blatni Brezovici. Spoznali so ga za Franceta Novak iz Velike Ligojne. Imel je vso obleko zvezano v ruto ter s trto privezano okrog vratu. Pokojni je bil velik prijatelj žganja. — Dne 31. avgusta so potegnili v
Ljubljani iz Ljubljanice mrtvo truplo Jož. Krašovca iz Št. Vida nad Ljubljano. Na utopljencu ni bilo nobenih znakov kake nasilnosti.
Utonila je v Vogljah pri Kranju :i-inpol leta stara Marija Zaje v domači mlaki.
Obesila sc je Marijana Strušnik na Visokem pri Št. Jurju v kranjskem okraju. Bila jc gotovo zmešana.
Požar v Preddvoru pri Kranju V,
sredo, dne 28. avgusta, zvečer okrog desete ure je izbruhnil ogenj pri gostilničarju Peternelu. Naenkrat jc bilo vse poslopje v ognju. Nevarnost je bila z.-lo velika, ker stoji hiša ravno sredi \,-i. Da se ogenj ni razširil, se je zaliv liti domači požarni brambi, ki je bila ia-oj na mestu in jc s hvalevredno ener > delovala do jutra. Sosednih požai ili hramb ni bilo, menda zato, ker c ti preddvorska ni šla nikamor na pon ', ko so bili tokom tega leta v okoli'i i večji požari.
Sirovost. V Bistrici pri Tržiču je. neki očem osem let staro deklico /.••vrl v klet, kjer je bila brez hrane tri di i i tri noči, dokler niso priši orožniki in deklico rešili.
Zlato poroko je v Pišecah na štajerskem pred kratkim obhajal oče t'n.1-vinski s svojo ženo. Njun sin, žiri oik g. Ant. Podvinski, ju jc poročil.
S sirebe padel in se ubil. Pri Sv. Urbanu nad Ptujem je padel pokii .ič Franc Uamoršck pri posestniku t t-niku s strehe več metrov globoko in tako poškodoval, da je črez par ur umrl.
Dva samoumora v Mariboru, '.a-
strupiti se jc hotel s plinom 22 1 ni Franc Zvveifler; sin ravnatelja vino ske šole. Našli so ga že nezavest n -;a in ga odpeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. — V petek zjutraj proti 5. uri se jc v novem parku v magdalen.- i11 predmestju ustrelil 691etni Mihael ra-mer. Vzrok samoumora je neznan
Smrt na uUci. V četrtek zjutraj jo sedel obč'nski delavec Lešnik pred hišo št. 31 na Koroški ccsti v Maribor«-Zadela ga je kar naenkrat kap in jc I"1 takoj mrtev.
Otrok padel s poda. Posestnim .'j-pec v Bukovju poleg Šmarja pri I''1* šah je te dni poslala svojega 61ct.i»r» sinčka Alberta opoldne na pod, da 1,1 poklical mlatiče k obedu. Na podu pa so mlatiči pozabii zakriti neko 0li!"'i lino. Deček odprtine ni zapazil <;i padel v globočino. Pretresel si : možgane.	.	■
Padec otroka. Na Pobrežju v jM-"1 boru jc padla iz okna podstrešne^ stanovanja kakih 14 metrov globoko m dvorišče petletna deklica Marija Združil. Obležala jc spodaj nezavestna,
Ponesrečen železniški delavec Na
progi v Hadniški vasi pri Konjicah so zlagali delavci brzojavne droge Naen krat se je na vozu zlomila ročica in drogi so so začeli valiti z voza. Pod so hoj so pokopali 501etnega delavca šte fiiiia Krepka, kateri je dobil tožko notranjo poškodbe.
Od vlaka usmrčen, Blizu Ptuja so našli na železniškem tiru popolnoma razmesarjeno truplo trgovca in gostil ničarja Mušiča. Ali se je zgodila nesreča ali samoumor, ni znano.
Zastrupljene ovce. Ovce posestnika Dančnika na Paki jiri Konjicah so prišle na paši večkrat tudi na travnik soseda Bročkota. To je jezilo Brcckoto-vega sina Štefana. Ko so se te dni ovce pasle brez nadzorstva, se je splazil Štefan k njim in jim dal jesti zastrupljenega kruha, vsled česar so vse po»i-nile. lirečko je naznanjen oblastem ° tolik požar je izbruhnil v sredo jlnc 29. avgusta v št. Bupertu pri Celovcu Pogorelo je Avgustu Lemežu
■r'nn/1	l10sl°PJc- Škode je okoli
r.v).uuu Kron.
Poginilo je 14 krav in volov posestnikom Štefanu Kultererju, Lovrencu . ,n '!' ^»rlu Franku v tinjskem polj" v olictni Grabštanj na Koroškem Wler zganja spil in umrl. 25. av<r je vršil v Kotmarivasi shod. Sinon-niv dela vec je še v ponedeljek pošteno 111 «> se mu čudili, da ga toliko zliva, .le dejal, da izpijo toliko žga--M«, kolikor mu ga kdo kupi. In res, "<'Wo mu ga kupi liter, fant ga izpijo a ne preteče pet minul in se mrtev igi tldi.
Ne rečna smrl. Iz Mavhinj na Go-'JsKeni poročajo, da se je ondi ponesro-< l lovski čuvaj Alojzij Terčon. Na neki ko je bil v pogovoru s kmetom , -o, mu spodrsne, puška se sproži in
S !nSone mo2a v scncc-(,i' -i1, °i>-
Ponesrečil je dno 30. avgusta zju-
I ('rdi l '"i Uri V DiVaCi	Hud°lf
"ik. skladiščnik pri železnici. Po
jo padci pod vlak, ki mu je ji; v, pr„c odtrgal. Pokojni je bil ro-;.» a su,jcrskan v Crkovcih, star jo ,„„.,, '-"Pnsča vdovo in osem ničlo v m W Rina' v toku P°l Ma i« n0 sl)li:(jaci zc dru&i slučaj tako žalost-
,g Samoumor v Matenjivasi. Dne
:'in K ,a Popoldne je ustrelil Trža-ljjo ('v"ol Stosrajter Tržačanko Ama-„ . m(ln(lac> I<i je v Matenjivasi bivala ,.J>°< dnicah. Dekle jc umrlo, neko
Toča na Goriškem dne 27. avcusta ' Po raznih krajih Goriške skoro če-
Cfl?VST* g0Sta' d°bp,il l'ni-
1 . mP VS(' Polj'ski Pridelke, posebno ajda je vsa potolčena
V Ameriki umrli Slovenci. V Sleel-tonu, Pa., je umrl Štefan Mavser Bojen je bil v Cerovcu pri Semiču v'Beli Krajini. \ Ameriki se jo pisal Štefan iuasovcc. Zapušča soprogo, dva odrasla sina m hčer, ki je že omožena. V Ameriki je bil 25 let. _ V Bellčvue bolnišnici v New Torku je umrla rojaki-: nja Ivana Zaman, rojena Pavlič. Pokojna Zaman je bila doma iz Domžal na Gorenjskem in stara šele 26 let. Poročena je bila šele deset mesecev. — V isti bolnišnici je umrla tudi Janja Ne-rojena Jakšo. — V Clevelandu ie umrl Nikolaj Šprajc, doma iz Žužemberka, star 39 let. — V Llovdollu Pa jo umrla 211etna Marija Vidrič i/. Pod-grada v Istri. — Smrtno ponesrečil se je v Pueblu v žičarni Fr. Judnič iz sc-miške fare. — V Ekalaki, Mrint., jo na-gloma umrl Ivan Stucin. V 30 čevljev globokem vodnjaku ga je zadušil plin. Doma je bil iz Oselico nad škofjo Loko. — V Forest City je umrl moravški rojak Fran Pirnat, v Pueblu pa vsled kapi Franc Kočevar. —■ Ubit je bil rudniku v Evelethu Jož. Simonič Bodin pri Črnomlju.
Vesti iz Amerike. Temelj za novo slovensko šolo v C.lcvclandu je že položen. — Obolel je č. g. Jožef Knafeic'in so, nahaja v bolnišnici v Pueblu. — Zgorela jo v lilvju, Mirni., hiša Slovenca Franca Miklavčiča. Pogorelec je bil zavarovan za polovico. Poškodoval se jo na dolu 221ctni Matija Vodišek v La Salle. V rudniku mu je padel kamen na glavo. Prenesli so ga v bolnišnico. — Roparji so napadli dne (S. av-gusta blizu Crantona Ivana Jahinika iz Moon Bun. Pognali so mu v glavo
V bolnišnici
v iz
ill0,,V '"'Bfttoljico pa j e' bil ne varil o*. „ '"Minulost0 UStreH1 šc sclJ(>- Vzrok lju" ( Nečloveška zločinska mali. Pred , ' meseci jo prišla s Štajerskega . "srede na postajo v Podbrdo v u.fo noka Marija Virant. Dno 27. av-, j' .i«- porodila nezakonskega fanti-■>}. r, ' ga jc umoriti in mu zadala išiii,, • rePeljali so jo za sedaj v bol-
> in potem v zasluženi zapor. ..Z"11 sc jc 27■ avgusta v Volčah „ Planincev I. Marčon. Kroglja la naravnost skozi srce.
krogi j o in ga oropali. ____________
so .Tamniku vzeli svinec iz glave in upajo, da bo okreval.
Vič. Soboto večer okoli 8. ure smo imeli v tukajšnji župni cerkvi izvanre-den krst. Frančiška Kristan sc je po triletnem odlašanju vendar uklonila ukazu višjih oblasti, ki pravijo, da mora otrok sledili veri svojih siarišev. Poslala jo h krstu svojo 24. junija 1909 rojeno hčerko »Bosano«. Dasi je bilo žo pozno zvečer, vendar se jc nabralo pri krstnem kamnu mnogo radovednežev, da bi prisostvovali za nas ros redki svečanosti. Kaj ginljivo je bilo gledali triletno »Bosanko«, ki so je med colim obredom zadržala, kakor bi sc zavedala velikih milosti, katere jo prejela. Vprašana »Boža, hočeš biti krščena?« jc s pomočjo bolrco veselo pritrdila: »Hočem.« Projcmši sveti krst sc je uljudno poklonila krseitelju, so zahvalila in podala mu ročico. Na navzoče jc vse to obnašanje napravilo poseben vtis ginjenja. Dal ljubi Bog, da bi mala Bozika poleg milosti sv. krsta rastla tudi v drugih duhovnih milostih. — V nedeljo zjutraj jc nesla. Marija Ambrož iz Božne doline svojemu bratu v tobačno tovarno zajutrek. Ko
I i ide na zelezmčni tir, počaka, 'da je Vrhničan od hitel mimo njo, a ni zapadla, da od nasprotno strani drvi brzo-i,»iV. Protl ^'vstu, Šo predno ga zapazi, o jo §iroj zo vrgel na tla in jo pretrgal
mrtvn T11 T08"11' da 'c bila v hipu ro l t- 7'1- ,0 80 odpeljali v mrtva šni-
mašne kni! !' Nažli so 1)ri njej tudi iti k I ker j'' hotela spotoma
o BiH i m1 1U Pr°jeti sv- zakramen-ieea brntn . ga' ,V0:Stnn Služkinja svo-no h ,,VI ff v ' pobozna članica Marijino diuzbe. V mesecu juniju t 1 ie bil <
SmrMc V V«^ ml ™ 1'ranSi ! ! lnsiiin >i sicer, nepričakovana, ža-
ž ,' f't i Pam°' dtt S(' za ^jko ta ^alost takoj spremenila v trajno, večno
vesolje pri Mariji in Jezusu
Zgubil se je. Pred tremi tedni jo odšel od doma Alojzij Trolc, star 12 let majhno postave, debel, doma iz Nove gore. Ako ve kdo za njega, ali da se U kje zglasil, naj se naznani na naslov očeta: Franc Trolc, posestnik, Novr gora, obema Polšnik, p. Litija.
Na Sv. Gori pri Litiji bo na Mali Šmaren običajni romarski shod. Kdor noče ros Marijo počastiti in opraviti domačo božjo pot, poleg tega pa tud; uživati prekrasen razgled, naj pohiH ta dan na naše višavo. Sveto opravilo bo zjutraj ob 6. in ob doselili. Za izpo-vcdniko jc preskrbljeno. Spovedovalo so bo zo prejšnji večer. Torej, častilci .Marijini m prijatelji gorskih višin, ta dan na nogo!
Najboljša in najsigurnejša prilik a za štedenie:
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/2% brez kakega odbitka.
naaaaaanangDnr,rinn
D

g Iz št. Vida nad Ljubljano. Hranilnica in posojilnica izkazuje za letošnjo leto do konca avgusta slcdcci promet: Hranilnih vlog vpla-136.024 kron 23 vin., izplačanih
I no kron 56 Vinv posojil vrnjenih 108.29 K 01 vin., v tekočem računu 237.668 K 07 vin., skupaj 248.497 K 08 vin.; izplačanih posojil v navadnem računu 40.873 K 70 vin., v tekočem računu 68.641 K 64 vin., skupaj 109.515 K 34 vin. .Vsega prometa ie bilo lotos
1,052.253 K 59 vin. Hranilnica in posojilnica ima uradne prostore v župnijski pisarni in uraduje ob nedeljah, ponedeljkih in torkih, le v izrednih, nujnih slučajih se postreže tudi v izvenurad-nih urah. — Tat, ki je pretekli teden pokradel iz pušice pri Marijinem oltarju v naši župnijski cerkvi, je poizkušal svojo rokovnjaško srečo tudi pri drugih pušicali, pa mu ni šlo. Moral je pa imeti precej spretnosti in dobro orodje, da je mogel tako pušico odpreti. Ušel je skozi leva stranska vrata, ki se odznotraj morejo odpreti brez ključa. Denarja ni mogel dobiti nad tri ali štiri krone, a na pušiei je naredil precejšnjo Škodo. Župnijska cerkev bo v kratkem dobila nova velika vrata in tedaj bo ključavničar Kremžar tudi za vsa stranska vrata oskrbel take ključavnice in zapahe, da jih tudi najbolj navihan rokovnjač brez velikega napora in ropota ne bo mogel odpreti. — Stara šola z v r t o m za Jagrovim poslopjem se bo prav v kratkem prodala. Imela bi se prodati že preteklo spomlad, pa so šišenski občinski odbor in vižmarski Porent s tovariši na okrajno glavarstvo vložili pritožbo in ugovor zoper način prodaje. Tako je vrt ostal celo leto neobdelan, poslopje pa nerabljeno, torej zopet nekaj občinskih kro-nic proč zagnanih. Okrajno glavarstvo pa je te neutemeljene pritožbe kratko-malo zavrnilo in tako se bo prodaja v kratkem izvršila. — Nekaj za v liberalne časopise. O nekem sokolu in o neki natakarici iz neke liberalne gostilne gredo te dni čudne vesti naokrog. Če je dotično dekle res postalo tako hudobno, da je v takem »stanu« morala iti v ječo, mi to zelo obžalujemo; obžalujemo pa še veliko bolj to, da so nekateri starši še vedno tako slepo zaljubljeni v »nadebudne« in »napredne« sokole. Kdo je kriv velike, dvojne nesreče te natakarice? Dva sta, ki sta pred Bogom in pred ljudmi dolžna, da to dekletovo nesrečo popravita, v kolikor se sploh da popraviti! Mladeniči in dekleta, ta dogodek vam zopet govori: če ljubite svojo poštenost in svojo srečo, potem ne hodite v take-druščine in v take hiše, kjer se zaničuje vera in čednost, liberalna »naprednost« in svobodomiselstvo pa povzdiguje in proslavlja! — Veteranska godba je na angelsko nedeljo šla igrat na veselico in ples v Tacen, kjer je bilo isto nedeljo — cerkveno žegnanje. — Sokol s ki dom se ne bo letos začel zidati, tako sta zastopnika sokolov povedala pri stavbenem ogledu. Gospodarjev bo pa novi sokol-Bki dom imel veliKo, nič manj kot 25, zakaj v zemljiški knjigi je zapisano takole: Na vlož. št. 410 kat. občine Št. Vid, pare. št. 54, hiša št. 2 (Kremžarjeva) in vrt pare. št. 55 sc temeljem kupne pogodbe z dne 19. aprila 1912 vknjiži lastninska pravica za: Franc Štrukelj, Gunclje št. 11; Josip Matjan, Vižmarje 31; Franc Breceljnik, Zapuže 4; Ivan Goljar, Podgora 3; Ivan Škander, Dravlje 44; Ivan Pipan, Vižmarje 27; Drago fin Novak, rod pora 22; Franc Peršin, 8:
Št. Vid 08; Franc Matjan, Št. Vid 26; Franc Kolbe, Št. Vid 77; Janez Lampič, Dvor 7; Ivan Štefančič, Vižmarje 42; Anton Zivalič, Gunclje 2; Robert Kenda, Št. Vid (Lorenčeva vila); Frančiška Cirman, Št. Vid 17; Franc Žerovnik, Zapuže 12; Rok Berlič, Zapuže 22; France Rozman, Dravlje 98; Ivan Novak, Št. Vid 55; Ivan Arhar, Vižmarje 32; Albin Koman, Vižmarje 33; Franc Že-leznik, Št. Vid 46; Ivan Kregar, Dravlje 83; Alojzij Merhar, Stanežiče (Vrba-cev); Franc šušteršič, Zapuže 13; vsakemu do pol petine zemljišča. Prodajalec Blaž Zakotnik proda za 13.200 K; na račun so dali 4600 K, ostanek 8600 K pa dobi takrat, ko bode zemljišče razbremenil. — Vse ob svojem č a -s u. Nedavno je Španov Rok okrog kazal neko umazano razglednico, vsled katere sc je našemu gospodu župniku hotelo vzeti dobro ime. Kljub razpisani nagradi 2000 K in kljub vpitju liberalcev, da bo marsikaj prišlo na dan, so pred sodnijo drug za drugim skrili svojo oštarijsko korajžo. Španovega Roka je okrajno sodišče obsodilo na pet dni zapora ali 50 kron kazni in vse tožbene stroške. Španov Rok se je po svojem zagovorniku dr. Žirovniku pritožil na deželno sodišče. Pa nič ni pomagalo. Deželno sodišče je prvo obsodbo potrdilo v celem obsegu. Sedaj je pa prišlo na dan, toda ne to, kar so želeli liberalci, marveč ena nova liberalna bla-maža, za Roka pa nekaj ričeta in precejšen kupček srebrnih kronic stroškov. Prišlo je pa pred sodnijo tudi na dan, kakšne »lepe« pogovore imajo med seboj po gostilnah »olikani«, »omikani«, »izobraženi« in »napredni« liberalci. Seveda sedaj liberalci po liberalnih listih bruhajo in pihajo od jeze, toda da bi pod izbruhe svoje umazane domišljije, ki jih namažejo po časopisih, podpisali tudi svoje častitljivo ime, zato nimajo korajže, ker se boje Rokovega ričeta.
g Gasilno društvo v Cerkljah pri Kranju, ki ga vodijo doslej še liberalni prvaki, namerava prirediti prihodnji Marijin praznik, dne 8. septembra nekako komedijo v obliki veselice za »mili« narod. No, to bi liberalccm ko-nečno še nihče ne štel v zlo, ker je svet takih komedij že več kot navajen; to se pa vsakomur čudno zdi, zakaj letos ne gredo gasilci k »Matevžu«. Tam je vndar prostora več kot dovolj, jed in pijača zajamčeno dobra in po »najnižji« ceni, torej za vse poskrbljeno kot nikjer drugje. Tako se je vsaj doslej vedno zatrjevalo, torej bo že res. In vendar se »komedija« ne vrši pri »Matevžu«. Zakaj ne? Pravijo, da zato, ker se baje v tej gostilni prične prava zabava šele zvečer, torej ob času, ko si tudi veše in sove upajo na dan. Zato bo pa tudi tam šele zvečer pravi ples in dirindaj, seveda vse na čast sv. Flo-rijanu, če jim le ti preklicani »klerikalci« ne pokvarijo tega »nedolžnega« veselja.
g Tržiške novice. Nogo si je zlomil 10 letni deček Andrej Jeglič iz Tržiča. Prepeljali so ga v ljubljansko bolniš-
nico. — Mirovno sodišče je že' zaCelo poslovati pretekli petek v občinski pisarni. Poslovalo bo vsakih štirinajst dni, in sicer ob petkih od 11. do 12. uiv. Mirovno sodišče ima namen, razžaljeno osebe spraviti in jim prihraniti si roške, ki bi jih provzročile razne pravdo' pred sodnijo. Takoj prvi uradni dan jo bilo na vrsti osem slučajev. V mirovnem sodišču so gg. župan, župnik ter Rihard Mally in Jožef Kavčič. — K <>y-harističnemu kongresu odide iz tržiško župnije prihodnjo sredo 17 oseb, in sicer 15 moških in dve ženski. — Ženski odsek društva sv. Jožefa priredi prihodnjo nedeljo, 8. t. m. predstavo s petjem in velezanimivo in ganljivo igro »Elizabeta, grofinja Turinška«. Našlo-pilo bo na odru 20 osel). Kogar zanima, naj pride pogledat to krasno igro. Ne bo mu žal. — Ilišo umrlega Hladnika (Koržma) je kupila gospa Schweig<« za 14.440 K in ne 14.800 K, kakor je Slovenec« pomotoma poročal.
g Iz Sorice. Občinske v o i i -ve (II.) in napredek. Meseca maj-nika smo poročali, da bodo v krailveiti ponovne občinske volitve za raz> zno občino, ki ima štiri podobčine: Soiico, Zalilog, Davča in Danje. Napredi uki soriški in zaliloški so zanje delali po hrvaško«, da bi se na krmilu ohranili. Zapisali smo takrat, naj le tako d"!ajo naprej, ljudstvu sc bodo že odprl' oči in to bo dobro za S. L. S. In tako ju tudi zgodilo. 27. avgusta so jo pos < no dobili po širokih svojih plečih očka župan in slavna volilna komisija, ki so jo tvorili g. Strojevec, g. šomašter soriški in general soriških naprednjakov Konrad. Komisar, preblag. gosp. okrajni glavar jim je vpričo volilcev bral ake levite, da bodo pomnili. Oni so govorili po svoje — ljudstvo, volilci, pu zopet govorili z glasovnicami po svnjc; z ogromno večino v vseh razredih in štirih podobčinali je prodrla lista - m-didatov S. L. S. Vrlo so se držali m /,i>> iz Potoka, Zaliloga, Davče, Sorir- in Podgor. In naši drvarji so pribil"!i i/. Bohinja in Koroškega, kjer so na ilelu, da so se udeležili volitve. Tudi agitacijo so možje večinoma vzeli sami v, roke in zadnje dni iz naše liste ponicdli še par nezanesljivih in nadomesiili z drugimi odločnimi. Minulo je sedem suhih let egiptovske lakote, v kaierib so naprednjaki v občini odločevali, pa nič storili. Zdaj naj pride sedem rodovitnih let dela za prospeh občine, ki poj trebuje dobrih potov, občil in zveze 3 svetom posebno z novo železnico. Gg< poslanci so nam naklonjeni in bodo podpirali z veseljem naše težnje. Pa' je pri nas res napredka željno ljudstvo: doma, to dokazuje naša I. zadružna/ elektrarna, zgrajena leta 1911/12. In™"1 mo krasno luč po hišah, hlevih, sU<mh njih in tudi na cesti. Kar pa je še ve« vredno, je električna moč, ki goni mli-J ne, slamoreznice in, ker smo ravno ob mlatvi — sedaj tudi že mlatilnice. Ka« ko so se ljudje poprej mučili pri mlaivr* ko so samotež gonili stroje! Sedaj je« par urah vse opravljeno. Eden, ki J -posebno podjeten, je vpregel motor tua
v SVoj »kofemaln« in melje kavo. Gospodinja sc pa hvali z električnim likal J,ikoni (pegleznom). Glas o naši napravi jo komaj šel med svet in že pri bajnjo od drugod ukaželjni tujci gledat turbino in napeljavo in nam gorjancem _ čestitajo. Torej prijatelji pravega napredka, pridite v naš lep planinski kraj in poglejte: Napredka novega ključ, iskre električne moč in luč.
g Novice iz Doba. V torek, dno 27. avgusta opoldne je udarila strela v Do-j)U v brzojavno napeljavo in vžgala tik zraven stoječo Vrbanovo hišo, ki jo po polnoma pogorela. Pogorelo jo tudi Levčovo gospodarsko poslopje. Na pomoč jo prihitela domača in domžalska požarna hramba. Oba pogorevca sta zavarovana za majhne vsote. — Meseca avgusta ni bilo v celi dobški fari nobenega slučaja rojstva niti smrti, kar ji pri tako obširni fari nekaj izvanredne ga. 1'ovodonj in neprestano deževje sta končala v fari obilo najlepšo otave. Tudi krompir je pričel prav občutno gnili.
g Velik kmečki tabir v zvozi z ev haris tirno slovesnostjo se bo vršil na Mali šmaren ob 2. uri popoldne na Homcu za kamniški sodni okraj. Spored je sledeči: 1. Ob 2. uri evharistični govor in slovesne litanije; 2. nato na planoti pred kapelo presvetega Srca Jezusovega velik kmečki tabor, na katerem govore poslanci in drugi; 3. ob pol peti uri se vrši javna telovadba Orlov kamniškega okrožja. Vsi možje in fantje so udeležite toga znamenitega tabora v najobilnojšem številu.
g Izobraževalno društvo v Stari Loki priredi v nedeljo, dne 8. septembra slavnost Slomšku na čast. Društvo z Orli se udeleži dopoldne korporativ-no sv. maše, popoldne pa je v prostorih (?• Jcli včanove veselica s petjem, tam-buranjem, govorom in igro s petjem: »Kovačev študent.« Ker je čisti dobiček namenjen za »Slov. Stražo«, zato pridile u t o j prireditvi v najobilnojšem številu,
g Mošnje. Mali šmaren, to je dne <• in„ priredi tukajšnje izobraževalno društvo veselico z naslednjim vspo-retlom: 1. Govor; 2. petje: A.' Nodved: »Naša zvezda«; Sattner: »Studenček«; Sattnor: »Nazaj v planinski raj«; 3. Igra: »Tri sestre« ali »Mož je glava«.
neg, ianaaanaaaaDaan
[j iolenjske nouice jj
jgaaaaaandaaaacTaa
, d štanga. Odhajajoči naš župnik 111 svetnik častiti g. M i h a e 1 Saje Prenavlja šo tikoma pred svojim odho-™m župnišče in cerkev. V cerkvi je napravil lepa slikana okna. Tudi duhovno hoče prenoviti župnijo. Zato je napravil sveti misijon od 29. do 31. avgusta.
d Iz št. Janža. »Luftinženir« je od-
s svojim balonom v Ljubljano, ker "?u v Sont .Tanžu ni neslo, da bi svojim 'backom« in »sovam« oči odpiral, pa
nič drugega delal. Zbal so jc tudi, ker je videl, da so v »žlamborju«, v katerem so vgnezdeno »sove«, nahajajo žalostne posledice, namreč tele: Sivolasega starčka je jel napadati »Slovenski Dom« in ga sramotiti; tistega starčka, ki je vgnezdil, oziroma pomagal »valiti sove« v svojem »žlamborju«. Kdaj pa ste vendar očka tako nerodno vozili, da ste se zamerili šentjanškim in tržiškim liberalcem? Pa menda no pri znanem dogodku v Tržišču?
d Kršk>. Novi občinski odbor se je izrekel proti vinskemu davku, katerega bi liberalci radi naprtili vini-čarjem. Tudi posredovalni urad jc že izvoljen. Seveda to ni všeč tistim liberalcem, ki so doslej za prazen nič odirali kmete.
d Krško. Novi odbor je imel žc parkrat sejo. Vselej pride vseh 30 odbornikov. To kaže, da se res zanimajo za občinske zadeve. Pa je tudi potrebno, saj so liberalci naložili občini ogromne dolgove in neznosna bremena.
d Krško. Lansko leto je deželni odbor dal galico zastonj tistim, ki jim jo toča pobila. S to galico so se pa liberalci - »zagiftali«. Pri svetoduških poka, da je groza. Purgarji so kmetom vrgli par kil, sami so pa pobasali kar cele cente! Za par kron so dali kmete zarubit, sami so pa obdržali mirno sto-take!! Zadnji čas je bil, da so sc kmetje otresli teh pijavk . . .
d Novo mesto. Začetek šolskega lota se bliža. Premnogi dijaki zapuste domačo hišo ter sc podajo v mesto nadaljevat, oziroma pričet svoje študije. Pogostokrat pridejo — osobito prvo-šolci — pa tudi iz drugih zavodov ali nevede — ali po želji svojih staršev, ker je ceneje — ali celo po naročilu drugo za to najete osebe na stanovanje, kjer stanuje eden ali več prijateljev svobodne misli. Posledica takega stanovanja je, da začne že v mladem srcu polagoma ugaševati veselje do molitve, do cerkve ter sploh do verskih dolžnosti in sčasoma poslano ravnotako strasten ali še hujši nasprotnik vero, kakor so njegovi sostanovalci. Zato ne izbirajte starši sami stanovanja ali po drugih osebah, temveč obrnile se vselej na vodstvo dijaške Marijanske kongrega-cije v frančiškanskem samostanu, ki ima vsa dobra, več ali manj priporočljiva stanovanja kakor njih cene v popolnem pregledu. Zato starši, ki vam je na tem ležečo, da no bodeto zastonj potroševali denarja za vzdrževanje svojih otrok na gimnaziji, ki vam je pri srcu, da so vaši otroci ohranijo trdni v verskem prepričanju po vašem vzgledu, ki želite svojo otroke osrečiti časno in večno, ne preslišjte tega opomina!
d Iz Semiča in okolice. Silno je vznemiril našo sokole in liberalčke dopis v predzadnjem »Domoljubu«. V 3L številki »Slov. Doma« pa zopet lažejo in kvase zoper naše gg. dušne pastirje izmišljene stvari in naravnost pobalinske priimke jim nadevajo. Preveč bi so ponižali, ako bi na take grde izbruhe kaj odgovarjali. Samo en odgovor" Sram vas bodi! — Naš pismonoša
je pač izbrana duša; le čujte: Za časa volitev se zrcali njegova vestnost v tem, da na službenem potu podpisuje liberalne kandidate zapeljanim strankam. Sedaj pa pohaja k »bratcem« in pregleduje novice, dasi bi jih moral bržkomogoče dostaviti strankam. Vprašamo: Ali je to dovoljeno? — Sadja bodo eni posestniki precej dobili. Je izvrstno. Tudi grozdje že zori. Obeta se, da Ijo letošnje vino izvrstno. Samo vreme nam sedaj nekoliko nagaja. Preveč je moče. — Grajenje železnice dobro napreduje; zlasti po ravnini od Črnomlja do Metlike. V Črnomlju in Gradacu sta postajini stavbi že močno sezidani. V Kloštru (pri Gradacu) bo znamenit most črez Kolpo, ki teče gkh boko doli pod mostom.
d- Iz Boštanja. Boštanjski liberalizem in pa Lojzetova »Vila« — kakor krajcar krajcarju sta si podobna. Kaj so nam je vse obetalo, ko so »prvobori-telji« začeli zidati to dvoje! Mislili smo, da bo res kaj, ker sc je toliko govorilo/ Danes pa že najbolj zarukani Lojzetov! pristaši priznavajo, da ni vse zlato, kar se sveti. Lojzetu se je srce smejalo za-dovoljnosti, ko je pri občinskih volitvah, v,sled nerazsodnosti kmetov, prodrl s svojo listo. Sedaj pa, ko se stavijo na občinski odbor razne zahteve, se pa izgovarja, da bo treba novih do-klad za strganje blata in zasipanje jarkov. Celo deželni odbor kL5e na pomoč. Ta pa ima važnejše opravke, kot pomagati ljudem, ki vedno zabavljajo čez njega. Tako so naši liberalci s svojo trmo škodovali tudi drugim zavednim kmetom. In zato je čisto naravno, da včasih kakemu našemu pristašu zavre kri, da pove svojim škodljivcem par gorkih. Lojze pa tak dogodek vselej porabi, da v »Slov. Domu« v živih barvah naslika, kakšni siroveži so naši pristaši. Vprašamo: Kdo pa je povzročil, da danes vlada sovraštvo in prepir med sosedi? Mi gotovo no! V miru smo živeli zvesti Bogu in cesarju vsi, dokler ni napravil Lojze med nami razprtije. Čez naše dušne pastirje zabavljati in jih obrekovati, to zna vsaka šlapa! Ali pa to komu koristi? Kaj imate vi »na-prednjaki« od tega naslova? Vsak hribovec se vam lahko smeje, če se spomni na Lojzov grad in njegove pijonirje. Ali bi vam bilo po volji, ko bi tudi vaši sinovi tako izpolnjevali četrto božjo zapoved, kot oni »neustrašeni boštanjski liberalni prvoboritelj«, ki je pred nedavnim časom svojega očeta pretepal in svojo mater do nezavesti osuval? To je tista liberalna svoboda in neodvisnost! Lojze ga mogoče pozna. — Previden naj bo torej s svojimi dopisi, ker ima toliko masla na glavi. — Kmečki fant.
d Iz Tržišča pri Mokronogu. »Po-striženo, postriženo,« je kričala hudobna žena nad možem, ki je trdil, da je travnik pokošen. Tej prepirljivi ženi je podoben liberalni »Resnicoljub« v »SI. Domu«. (Pravega imena ne podpiše, ker ga je vendar sram svoje laži.) Z nova pogreva laž o petijotu in kislici, češ, da so jo pevke poslalo nazaj. In
82
usmiljeno srce ima dopisnik. Kar ne more pozabiti pevcev, da so bili slabeje plačani kol pevke. Morda jim bo on dodal, kar je bilo premalo. Mi sicer ne vemo, kako župnik plačuje pevke in pevce, I o nam nič mar. Vemo pa, da so pevci p li le nekaj praznikov in nedelj. Niso pa peli celo leto, kakor pevke. Torej bi župnik ne razdelil nagrade pravično, če bi dal pevcem enako nagrado, kakor pevkam, ki so pele vse nedelje in praznike v letu, vrhutega še vse dni v maju in adventu. Liberalni »Resnicoljube! ali razumeš? O zibki in plenicah, o katerih liberalci neprenehoma pišejo, se ni vredno .prerekati. Pameten človek ve, da mora otroku zibko preskrbeti o č e in plenice se morajo sušiti na očetovi hiši, ne pod tujo streho.
d Iz Boštanja, Naši liberalci sedaj nosijo glave po koncu, češ, da smo le zmagali. Zmagali so res pri občinskih volitvah, toda to pa sami dobro vedo, cla le s sleparijami. Prilastili so si toliko izkaznic in glasovnic naših pristašev, da bi bili brez njih sigurno propadli v vseh razredih. To kažejo številke. Sicer pa novi odboj' ne kaže nič več pridnosti, kak or stari. Ze jc mesec dni, kar je nastopil svoje delovanje, a ni še najmanjšega znamenja, da bi ga bila volja popraviti, kar je stari zanemaril. Pot po Grahovici kakor tudi skozi Bo-štanj aii več varna, tako je udrta. Še celo neki lih ralec od Sv. Trojice se je liad to nemarnostjo zgražal. Pa potr-pimo, ker znak »naprednjakov« je lenoba. Na Kompolju jih je nekdo za zbadanje dobil po plečih, za kar si jc poiskal pravice pri sodišču. Sedaj pa piše »Slov. Dom«, da je to sad »klerikalnega« hujskanja in da sta ta dva > klerikalca« kar tebi nič meni nič napadla enega ubogega liberaca. V resnici je pa liujskal in izzival dotičnilc sani dva pristaša, k sla ga zato poklicala k miru, nakar ju je on napadel in sla mu jih ta dva le v silobranu nekaj naštela.Toliko, da se ve, kje je hujskanje in da se ljudi ne bo razglaševalo takorekoč za tolovaje.
11 Popotnik 'iz Mirne d ožine. šel sem zopet po mirenski dolini za novicami. Prišel sem v neko liberalno gostilno. (Ne jiovein v katero, drugače bi me drugič ven vrgli.) Gostje so pri kozarcu vina tarnali. Za naprej bomo malo pili, po naših goricah slabo kaže; malo je vzel mraz, malo pa plesnoba. Tudi sli-vovke ne bo, ker so češplje talile, bo moral biti »jeruš« dober. Med tem po-menkom sem zagledal za mizo par številk »Slov. Doma«. Vzel sem m bral; iskal v njih napredek," pa našel sem samo zabavljanje čez duhovnike, Orle in Marijine družbe. Od začetka do konca nobenega korist nega in poučnega članka. 'Nabral sem si nekaj duhtečih vijolic, ki so zrastle na liberalnem vrtcu, ki mu pravijo »Slov. Dom«. Pokazati jih hočem »Domoljubovim« bravcem, da spoznajo po. njih liberalno oliko in napredek! Evo jih! O škofu in duhovnikih pišejo: »Ljubljanski Tone«, »škofa je k nam vrag prinesel«, »žegnan 72
fant«, »bisaga ali privandran far«, »naslednika hudiča«, »fajmošter je nieše-tar«, »farucelj«, »blagoslovljen dopisnik«. — Kadar liberalec kakega dekleta zapelje, brž pomočijo v svojo gnojnico tudi duhovnike in pišejo o njem takole: »V farovžu bodo plenice sušili, Mariji Ki dekleta pa bodo čistost varovale.« — O ljudeh, ki nočejo pihati v liberalni rog, o Orlih in Marijini družbi pa pišejo: »Farški podrepniki«, »izte-gajo čukarske vratove«, »čukolada«, »presveta Čukarija«, »marinarcc«, »šker-niccl ferajnarce«, »Marijine družbarce so liinterladerce«. — Sedaj pa si oglejmo še njih pevsko žilo. Liberalci zlagajo jako »nežne« pesmice. Nedavno je »Slov. Dom« prinesel to-le cvetko: »Ko se bode čukarija zlegla, — brž bo župnik s prižnice oznanil »Pustite kofe, vince tudi — tabak potrata je in zlodi, Saj sveta vera to uči — Če bral boš svete časopise — Postal boš mož —... Cekmošter — lahko pa tudi farški pod-lepnik«. — Vse te duh teče cvetke so nabrane na gnojišču, ki sc mu pravi »Slov. Dom«, katerega pa so ljudje prekrstili v »Svinjski dom«. In potem se liberalci v istih številkah »Doma« še drznejo zapisati: »Mi smo napredni, mi imamo vero in hočemo biti kristjani in ljubiti bližnjega, kakor je učil Zveličal'.« Res lepi kristjani in lep napredek — v klafanju. Taka je liberalna vera in olika! Bog nas varuj take vere in napredka!
n Iz Idrije. Rudarsko mesto Idrija je zopet videla svojega ministra v svoji sredi. Leta 1883. je tu dalje časa bival poljedelski minister Falkcnliaim, leta 1898. je prišel Ledebur pogledat, v kakem stanju se nahaja državno podjetje, leta 1906. sc je oglasil minister Bou-quoi, in zadnji ponedeljek minister Trnka. Ker je ves svoj dopust prebil na Bledu, hotel je obenem on dan žrtvovati in si ogledati vse naprave pri edinem državnem rudniku v Avstriji, ki že 400 let prideluje živo srebro. Medlem, ko drugi rudniki pešajo, treba državi doplačevati, da se ohrani, ali delavce počasi odslavljati oziroma ne novih moči sprejeti, ali celo rudnik opustiti, kakor se je pred dvema lotoma zgodilo Kicbihelnu na Tirolskem, je Idrija vedno donašala državi lep dobiček. Čim dražje je bilo živo srebro na svetovnem trgu, toliko več je spravila država v svoje blagajne. Pred kakimi 40 leti, ko je divjala meščanska vojska v Španiji in radi homatij niso mogli v jAlmadenu, največjemu rudniku živega isrebra na svetu, redno dobivati, ter je bila cena izvanredno visoka, je Idrija dala naši državi kar dva milijona gol-jdinarjev na leto prebitka. Sedaj spravi finančni minister vedno okoli enega milijona kron od Idrije. Torej ni čudo, cla je gnala radovednost sedanjega mi-
nistra za javna dela pogledat, kje in v kakem stanu jc to podjetje. Minister Trnka je po svojem stanu inženir, liil prej seltcijski načelnik v delavskem ministrstvu, torej strokovnjak, ki so mu take naprave bolj ali manj znane. Zato si jc tu pazno ogledal jamo in vse drugo, kar spada v tako področje. p0. hvalil je gospodarstvo in novo moderne naprave, posebno električno centralo in kopališča za rudarje, ki pridejo vsi potni in prašni iz jame, pa se takoj lahko izkopljejo v gorki vodi. Ogledal si je našo čipkarsko šolo, edini zaslužek našim ženam in dekletom. Zanimala ga je gospodinjska šola in otroški vrtec. Ko jc vstopil, jc bilo ravno 64 otrok, Starih 5—6 let, pri skupnem kosilu. Zadovoljno se je nasmejal, ko je videl, kako je mladi naraščaj priden pri takem delu in kako spretno zna z žlico gibati. Hvalil je posebno red in snago v hiši in priznal je, kako potrebna je dandanes praktična šola za gospodinjstvo. V gradu so mu razne deputacije izrazile svoje želje. Šele ob 2. uri se je vseclel h kosilu, potem si še ogledal farno cerkev, kateri je on patron, občudoval nekatera prav umetna cerkvena oblačila, potem se peljal v žgalnieo, kjer se žge kamen in raztopi srebro. Ob 5. uri se je zopet odpeljal z zagotovilom, da ni pričakoval v malem kotlu toliko življenja in tako zanimivih naprav, obljubil tudi kolikor bo mogel, delati za prospeh Idrije. Spremljala ga je tudi njegova soproga in sin rcalec.
n Širi, Veliki oltar v naši novi žup-ni cerkvi se že dela! Delo je prevzel ljubljanski kamnosek g. Toman, kolikor pride njegova stroka v poštev. Kar j c kovinskega, je dobil ljubljanski pasa r g. Kregar. Slika sv. Martina na konju bo mozaik; to in kar bo podobnega, bo izdelala neka dunajska tvrdka. Velika slika sv. Martina pride v srednje, slepo okno; nad polovično višino te slike dva kipa; ostala okna v presbiteriju bosta — primerno vsemu načrtu glavnega oltarja -umetno izdelana, da bosta tvorili del vsega okrasja. Na straneh tabernaklja po dva angela. Krog prekrasnega tabernaklja pa bo izpeljan kovinski svit. Paziti je bilo treba pri sestavi načrta, da bo glavni oltar primeren vsi stavbi; pred vsem, da bo izrabljen ves veliki prostor v prezbile-riju, in da ne bo proračun le previsok. Načrt kaže, da bo prišel marsikak tujec, ko bo oltar izvršen, v Ziri gledat umotvor, kakoršnih ni ravno veliko. Omenimo še, da se je že v načrtu oziralo na električno razsvetljavo in olepšavo, po kateri bo prišel zlasti svit okrog tabernaklja do izvanredne veljave. -V nedeljo, na praznik Malega Šmarna, pa na Ledine! Kdor more, že dopoldne; vsaj popoldne pa v obilnem številu k Ledinami Ker .bo za govornike dobro preskrbljeno tajnik S. L. S. dr. Božič pride poleg drugih — ne bo le navadna vcselica dasi bodo žirov.ski igralci poskrbeli tudi za to ampak se bo slišala marsikatera važna beseda. In kdo ima vcc vzroka, zanimati se za dobro stvar na
Tedinali nego ravno Žirovci, najbližji Mlinski sosedje, ki najbolj čutijo in bčuiijo napredek naših ali pa napolnili društev na Ledinah?
n planina pri Rakeku. Dne 15 av-usla je prinesel »Domoljub« od nas topi* kjer poroča o liberalnem pevskem' društvu in njegovem pevovodju nadučitelju Fegicu. Med drugim jc zanihal tudi to-le: »Zdaj se je vsedel (Fe-Lc) na liberalni stol, s katerega pa zna enkrat vsled svoje lepoto pasti na tla.« Resnici in svojemu poštenju na ljubo lu izjavljamo, da nismo mislili njegove telesne slepote na eno oko,
ampak njegovo dušno slepo to;
Nikar naj ne bo tako dušno slep, da bi mislil da mi ne vemo, kaj je. Liberalec jc in njegovo pevsko društvo liberalno in vsak, kdor pri društvu poje, bo če še ni, postal liberalec. Vprašamo „ 'pegica: Kaj je oni, ki prireja Ciril-fletodove veselice? Kaj je oni v čegar i.jSo bodi »Slovenski Narod«? Kaj je oni ki izstopi iz »Slomškove zveze« in vstopi v zvezo liberalnih učiteljev? Poudarjamo, vsled svoje duševne slepote zna ,);lsti na tla. Cc bo tako kazal svojega liberalnega duha, lahko tudi v graščini pride v nemilost. Naj ne bo tako dušno -lep, da bi menil, da mu bo knez pustil <e naprej svojega sina slovenščino poučevati, če se o tem prepriča, kajti presvetli knez je katoličan od nog do glave, in se bo pač bal, da bi znal zanesti g. Fegic s slovenščino vred tudi liberalnega duha, ki ga srka iz »Slov. Naroda«. Mi g. Fegicu le dobro želimo, zato ga svarimo, naj ne bo nadalje dušno slep, da ne pade na tla.
op- -.a^tpra^oca^gaicgggigg.
N/POVEDANE PRIREDITVE:
I/ št. Vida nad Ljubljano. Z ozirom na evhnri lični shod na Dunaju ho v nedeljo ob 3. uri :nvoril v dvorani pri Cebavu g. zupnjK Vid. Znbret. Vabijo so vsi, zlasti pa tisti, Ki gicdo prihodnji teden na Dunaj.
Vič - Glince. Godba tukajšnjega katol. slov. izobraževalnega društva, ki obstoji iz moti, ho priredila 8. septembra t. 1. za obletnico svojega obstanka na vrtu g. Pavlica veliko vrtno vselico z bogatim sporedom. Namen te obletnico jo deloma, da godci pokažejo občinstvu sad enoletnega marljivega dela na godbenem polju, deloma, da si godba mate-Helno odpomore, ker ima velike stroske pokriti deloma za godala, doloma za obleko i tu. K«>' se je občinstvo v teku leta prepričalo o
marljivosti naših godcev, upamo, da jim bo o priliki prve obletnice pokazalo svojo naklonjenost z lepo udeležbo pri vrtni veselici. Vstopnina je prosta. Začetek bo ob četrt na štiri. V slučaju neugodnega vremena se bo vršila veselica pozneje v »Društvenem domu«.
Kmečka zveza za kočevski okraj priredi v nedeljo, 8. t. m., shod v Robu na prostem pri župnišču, v slučaju slabega vrmena pa v društvenih prostorih.
S Suhe nad Kranjem. Ljudska knjižnica »Belca« priredi v nedeljo, dne 8. septembra, veliko ljudsko veselico v gostilni g. Franceta Basaj v Preclosljih. Začetek ob 3. uri. Spored zelo zabaven: srečolov, petje, kegljanje za dobitke, šaljiva pošta, turška kavarna. Dobitkov imamo dosti in lepih, da bo lahko vsakdo kaj odnesel. Tudi za dober prigriztk bo obilo pre-skrbljno. Bratska društva, vabimo vas, pridite, da vidite, da tudi v Predosljih znamo biti i sami veseli i razveseliti drage goste. Na svidenje!
Ženski odsek društva sv. Jožefa v Tržiču
priredi dne 8. septembra igro »Elizabeta, gro-finja Turinska«. Pred igro poje mešani zbor Juvančevo »Izgubljeni cvet«. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Odbor podružnice »Slov. Straže« s sedežem v St. Vidu se je konstituiral tako-le: Vid Mrhar, pos., predsednik, Fran Rebolj, prof., tajnik, Val. Zabret, župnik, blagajnik; odbornik Kr. Brenk, posestnik in mizarski mojster; razsodišče gg. Ant. Belec, župan, Janko Bajee, nadučitelj, in Val. Babnik ml.; namestnika gg. Ant. Tomelj, kaplan, in Iv. Krmec. — Srečke »Slovenske Straže« po 1 K prodaja v trafiki pri Kavtmanu gdčna Ivanka Zakotnik. Segaj-mo po njih, saj gre za deco na meji, za naše rodne brate in sestre.
Horjul. Javna telovadba z veselico, ki jo je priredil dne 25. avgusta t. 1. naš telovadni odsek Orel, jo prav lepo uspela. Poleg domačih Orlov so došli tudi iz Vrhnike, Borovnice, Dobrove, Viča, Stare Vrhnike, Ligojne, Domžal in Brezovice. Pri prireditvi je svirala slavna orlovska godba iz Selc v splošno zadovolj-nost. Sprejem se je vršil pred Kovačevim mostom kjer je pozdravil v imenu občine došle brate Orle občinski gerent J. Stanovmk, kateremu ie Odgovarjal v imenu Orlov okrožni podpredsednik br. Leopold Turšič. Pred zup-niščem je pozdravil orlovsko četo veleč. gosp. župnik J. Pristov, nakar je povzel besedo L. Turšič in v jedrnatem govoru razlozil zbranemu občinstvu pomen telovadno organizacije Orel ki ga ima tako za naso mladino kakor celo slovensko ljudstvo. »Telesa moč, duha krepost« e vzor naših fantov. Ostati hočejo vsikdar zvesti Cerkvi in domovini in svoje sile zastaviti za napredek svojega . J'1'1^1.1" . nlku so navzoči navdušeno pritrjevali n nwo-g ki svojih sinov doslej še niso pošilja v orlovsko organizacijo, so plenili v tem duhu iih vziroiiti in v Orla zapisati. Nato se Jt v najlepšem redu izvršila javna telovadba na Za garje ve m vrtu. Mnogo pozornosti so vzbu-dUe pri občinstvu skupine, ki so Jih izva ali
Sissssa«

s
Oi
milo ie zaupen predmeti
a	crhirhfoua mila celo monarhijo?
klet v narodnih nošah, ki so šle pri pripravah in pri prireditvi sami našim Orlom požrtvovalno na roko. Za njihov trud in sodelovanje zaslužijo priznanje in iskreno zahvalo. Bog plačaj! kliče telovadni odsek tudi vsem darovalcem smrek in dobitkov in vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k lepemu uspehu naše prireditve. Dan 25. avgusta ostane Horjul-cem vselej v živem spominu; ponosni na svoje mlade fante bodo gotovo pripomogli, da se bo telovadni odsek Orel kar najlepše razvijal in da se kmalu začne z grajenjem društvenega doma. Da se to čimprej e izvrši, v to pomozi Bog! — Zdravo!
Iz Mošenj. Naše izobraževalno društvo je priredilo dne 18. avgusta svojo prvo veselico, ki se je prav dobro obnesla. Vrli dijaki so zlasti igro >Kmet — IIerod< uprizoril v občo zadovoljnost pričujočega občinstva. Za Mali Šmaren se pripravlja nova veselica, kjer nastopi v igri »Tri sestre« ženski odsek v društvu.
Polica pri Grosupljem. V nedeljo, 25. avgusta, se je vršil pri nas mladeniški tabor, katerega se je udeležilo okrog 130 uniformiranih Orlov; posebno častno je bilo zastopano šent-pejersko okrožje iz Ljubljane (26), nadalje So-stro, Prežganje, Šmarje, Vel. Lašče. Takega slavlja še ni videla naša Polica, odtod ta navdušenost vrlih Poličanov za naše fante Orle. Topiči so zagrmeli, ko so prikorakali naši fantje s škocjansko in šentjursko godbo v vas k sveti maši, ki jo je daroval domači župnik preč. g. Jos. Švigelj. Po sveti maši se je vršil pred cerkvijo ljudski tabor, kjer je prvi govo-rU priljubljeni predsednik Z. O. br. dr. Lovio Pogirčnik. Besede njegove so brez dvoma padle na rodovitna tla in naša organizacija je dobila po njegovih besedah novih sobojevnikov. Za njim je pozdravil navzoče kmečki fant Gale iz Prežganja, njegove besede so vžgale v vseh navzočih novega poguma. V imenu šent-peterskih fantov iz Ljubljane nas je pozdravil okrožni tajnik br. Josip Pire, ki je izrazil svoje veselje nad tem, da se probuja ona Dolenjska, na katero so naši nasprotniki največ zidali, ko stopa tudi dolenjska mladina v našo armado. Končno nas jo bodril k nadaljnjemu delu vrli organizator preč. g. župnik Jaklič iz Prežganj. Popoldne se je vršila istotam javna telovadba pod vodstvom br. Pavla Kržana. Čudili smo se uspehom, ki so jih naši fantje dosegli pri telovadbi, ker dobro vemo, da opravljajo med tednom težka poljska in tovarniška dela, da imajo tem manj časa za telovadbo, zato čast vaši požrtvovalnosti. Telovadce so navzoči farani burno pozdravili in vse je govorilo o tej telovadbi. Po telovadbi se je vršila prosta zabava, a kmalu jc prišel čas za ločitev. Naš Orli sc zavedajo, da jo za njih le dan, noč pa prepuščamo nočnim pticam. Po tej poti naprej, dolenjska mladina!
Šmartno pri Litiji. V nedeljo, dne 25. avgusta, jo priredilo tukajšnje katol. slov. izobraževalno društvo Slomškovo slavnost v zvezi s petletnico ustanovitve izobraževalnega društva in enoletnice otvoritve »Društvenega doma«. Vsa slovesnost je imela domači značaj; zato sc tudi niso posebno vabila druga zunanja društva. Udeležili so se vendar nekateri zastopniki vnanjih društev, med temi je bilo precej Orlov iz Vač. Pri cerkveni slovesnosti je urednik č. g. Krhne proslavljal Slomška kot rodoljuba in cerkvenega kneza. Po službi božji se je razvil lep sprevod po Šmartnem. Na vrtu pri »Društvenem domu« pa smo se spomnili


* Zbirka slovenskih narodnih pesmi IV. zvezek. Besede zapisal dr. J. Debevec, harmoniziral in uredil Marko Bajuk, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 1 K 60 vin. — G. Bajuk ima za razvoj slovenske narodne pesmi veliko zaslug. V vseh, kar 52
petletnico oziroma obletnice. Popoldanska pri-ridetev jo vsestransko dobro izpadla. Nekaj nenavadnega je bila udeležba naših možakov, ki so se tudi navdušili za društvo. Opazili smo tudi nekaj odlične gospode, četudi ne domače. Vse točke sporeda, zlasti uvodna telovadba Orlov so vzbudile priznanje. Ves čas je bilo veselo razpoloženje. Takoj v mraku so še pa ljudje veselega obraza in veselih src razšli. Tako prireditev je bilo mogoče speljati samo zato, ker se je ljudstvo s srcem in darežlji-vostjo slavnosti udeleževalo, tako da jo bila vsa prireditev res ljudska prireditev. S to prireditvijo je tudi letošnje zunanje društveno delo po večini končano, pričeli pa bomo s toliko večjo vnemo z notranjim delom, da se društveno življenje spopolni in okrepi. Dne 21. avgusta je priredila Jugoslovanska Strokovna Zveza dobro obiskani delavski shod v litijskih društvenih prostorih. Govoril je državni poslanec g. Gostinčar ter opozarjal delavstvo posebno na njegovo dolžnost glede kartelov.
Hraše pri Lescah, Gorenjsko. Vodstvo knjižnice slov. dij. Zveze v Hrašah naznanja, tla si je nakupila knjižnica zopet lepo število knjig iz dohodkov prejšnjih prireditev in doneskov svojih članov. Med novimi knjigami je tudi »Z ognjem in mečem«, po kateri so nekateri spraševali, ker bi jo radi čitali. Knjižnica je še vedno no svojem mestu, Hraše št. 26. Uradne ure kakor po navadi. Ker sedaj ni bilo knjižničarke nekaj časa doma, naj člani opro stijo, če niso bili vedno dobro poštreženi. Bliža se jesen, in ker zopet pride kmalu čas, ko dobe ljudje priliko, da lahko bero dobre zabavne in razvedrivne knjige, želi vodstvo knjižnice, naj vsak, ki želi berila, sam pristopi kot član s pristopnino (1 K za vedno) in naj člani nikar ne posojujejo izposojenih knjig drugim, ki niso vpisani. Nekateri žele za letos še ene prireditve ali igre ali kaj sličnega. K temu pripominja vodstvo, da ima silne sitnosti radi prostora. Diletantnih iger v gostilno ne kaže na noben način spravljati, drugje pa delati veselice ali kaj sličnega za enkrat ne moremo in kakor vedo člani sami, dosedaj ni bilo še nobene nedelje proste. Kazalo bi prirediti le eno predavanje — ker knjižnica ima tudi to pravico — o človeškem zdravju in kaj je treba vedeti, da se človek obvaruje bolezni in kaj naj v malih boleznih sam stori, da mu ne bode treba plačevati nepotrebnih stroškov. S to mislijo se bavi vodstvo že dalje časa in je tudi bila ta misel z veseljem sprejeta. Ali žalibog zopet ni pripravnega prostora za to, ker gostilna ni pripraven prostor za predavanje, na prostem je pa preveč nestalno. Dal Bog, da bi se že enkrat osvobodili vseh zaprek in otvorili svoj — do m , kjer ne bomo tako odvisni od raznih okoliščin kot do sedaj. Isti trenotek seveda postane knjižnica — samostojno društvo, za kar smo dobili že od »Slov. dijaške zveze« na zadnjem njenem občnem zboru dovoljenje. Zato pa pristopajte kot člani knjižnice, da enkrat skličemo »občni zbor« in postanemo društvo! V to pomagaj Bog!
Kmetska Zveza za Kočevski okraj je priredila v nedeljo, dne 25. avgusta predavanje v Dolenji vasi (pri Ribnici). Govoril je živinorejski inštruktor Zadružne Zveze, g. Krištof, o pašnikih in vzreji mlade živine. G. poslanec Bartol pa o novem cestnem zakonu ter občinskih posredovalnih uradih. Oba govora sta bila vsieo svoje poljudnosti in zanimivosti sprejeta » zanimanjem. Udeležba je bila kaj zadovoljna Hvaležni smo Kmetski Zvezi za prireditev
jih je do sedaj izdal, se kaže enega najboljših harmonizatorjev. V tem zvezku sta se oba gg. prireditelja zelo ozirala na to, da sta podala našim pevcem v besedilu kakor v harmonizaciji zares tako pesem, kakor jo naš narod poje. To jc pravo pristno narodno blago in je za pravo narodno pesem velike važnosti. — Napevi so povečini povzeti iz cerkniške okolice in jih je v tem zvezku 24, in sicer: 9 za moški, 12 za mešani in 3 za ženski zbor. Napevi, kakor je sklepati, niso nič izpremenjeni, bodisi v besedilu ali melodiji in so taki, kakor jih poje naše ljudstvo. Prijioro-čamo te napeve kar naj topleje vsem našim pevskim zborom. Opozarjamo jih posebno na to, da jih z mirno vestjo lahko proizvajajo, ker sc v besedilu ne nahaja nič spodtakljivega. Kakor je rečeno, je pa ta zbirka tudi za folklorista velikega pomena in upati je, da naša narodna pesem še ne bo utihnila. Gosp. prireditelj pa naj še dalje zbira narodne bisere, da se otmo pozabljivosti.
zaupam, kakor na Vas, se Vas drznem Sati: ali bi me hoteli zagovarjati, če me i,',!'„' ujeli. Velespoštovanjem I. Uzmovič.«
Pametno. A: »Ali je res, da hočeš n,„•,„-.;,f hišno, ki te je okradla?« — 11: » Ros; na (,, čin dobim najlažje svoj ukradeni denar' nazaj?«
SKBIVALNICA.	"
DOaCZ3aC3C3C3nC3C3C3CZ3Cr!C3CriCI
jj Dogoditi Križem sesta □
01____o
Dt-mannaanaauuc-iuua
Tri vojake v Herceg mni ubila strela. Ob končnih vajah med 15. in 16.
arinaclnim zborom pri Uloku je udarila strela v patruljo pešpolka št. 51. Tri vojake je strela ubila, enega pa nevarno ranila.	. t
Roparji v okolici Varšava. Blizu mesta Varšave so napadli ro]>arji om-nibus, v katerem se jc vozilo 15 trgovcev, ki so iili roparji popolnoma oropali in jilr več usmrtili.
Danski parnik »Kursk« potopljen. -— Utrnilo dvajset mož. Potopil se je danski parnik »Kursk« ob nizozemski obali. »Kursk« je vozil iz A;nt-werpna v Peterburg. Posadka, močna 20 mož, je utonila.
Grozna avtomobilska nesreča. Na tirolski gori Zirler je ponesrečil avto tvrdke Eltl iz Garnisclia, v katerem so se vozile tri Angležinje, dva Angleža in en otrok. Avto je ponesrečil, ker je odpovedala zaviralnica. Miss Funrok je mrtva, gospa Bronvving nevarno ranjena, gospod Garbett si je zlomil roko. G ar bet t je uradnik v Indiji, ostali so iz Barnfielda pri Shrewsburyju.
naaaaaacsnnaaEsariaa
aaaaaaaaarjaaaaaian
SMEŠNICE.
Razloček med vžigalicami. A: »Si že videl vžigalice »v korist obmejnim Slovencem«?« — B: »Ne. Saj so takšne, kakor »Ciril-Metodo-ve«l« — A: »O ne; ono imajo kapico na drugem koncu!«
Pri koncu. Profesor: » . . . Ce še-tega ne veste, kaj se je godilo leta 125. pred Kristusom potem res ne vem, kaj naj Vas še vprašam!«
Veliko zaupanje. Odvetniku je pobegnil pisar ter mu ukradel in odnesel osem tisofi kron. Kmalu nato dobi odvetnik to-le pismo-»Velerodni gospod! Ker na nikogar toliko ne
Kje je drugi kolesar?
(F	:-nT: ^
i ' . ., . ' - .
iu š v "Z, ■ . .-•K..	» V
j MM

i" - \r
% t; .
•»".'-.V-t•.
	1
K ^	Kdor skusi,
■ • .'. .. V.,7im-:-x T ! 'V -s	ta hvali.
j;J " :.d	
Na Kaiserjevih glasbenih šolah na
Dunaju je v šolskem letu 1912 13 izpopolniti več celili in polovičnih praznili mest, katere oddajajo razni faktorji, Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo na Dunaju, VII.U, Halbgasse 9.
r
Pazite na sledeče vrstice.
¥aš poklic
Vas sili, da mnogo sedite.
Vi trpite na zaprtju.
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zitr.i-vilnih zeli skrbno napravljeno, teli zbuja|ofo in Prijavljanje pospešujoče in' lahko odvajajoče d.....aco
zdravilo ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabo diete, prelilnjenja in zoprnega zap|U», n. pr. goreilco, napenjanje, nezmerno tvorbe kislin ter krče je dr. Bose balzam za želodec iz lekarne B.Fragnerja v Pragi.
S
VRRILOI Vsi deli embalaže imajo postavno
denonovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKRRNH B. FRfSOMER-ja, c. In Kr. Uvor. dooavltelja,
»Pri črnem orlu", PRMGR, Mala strana 205, ■» Po poŠti !e razpošilja vsak dan. —
vogal Ncrudove ulice.	31,0
Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpoail.i. K 150 so poštle mala steklenica, za K 2.80 velika steklenica, za K 470 2 veliki steklenici za K 8— 4 velike steklenice za K 22'- 14 vel. steklenic poštnine prosto
na vse postaje avstr.-ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah nvstr.-ogr. — V L|ubl)aal: Kili
SuSnik, Dr. G. Piccoli, JoS. Cižmar.	^
Udeleženci evharisi.ičnega kongresa na Dunaju imajo lopo priliko, da gj oskrbo prave in natančno naočnike po brezplačni zdravniški preiskavi pri svetovno' znanem zavodu Ocularium Annagasse 1, Mezzanin, Očala žo od 3 K nadalje, .',..■:
Za kadilce svalčžc. Iladgo.s Nessitn svalčice in prav posebno še Suloika in Uarila, ki so zaradi svojega prijetnega duha povsod žc priljubljene, vpeljalo go ?e v zadnjem času tudi v Avstriji.
Želodčne bolezni sc razvijejo v zelo nevarne, posebno če so pri malih težavah v želodcu ničesar ne stori za zboljšanje. Prpti takim naj Iti vsak jmel domačo zdravilo. Izvrstno pomaga dr. Rosa-balzam iz lekarno B. Frag-]in\ c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, 203-1II. Dobi se v vseh lekarnah.
Glej oglas!_
BSKM73. -utrni .......■■■ mHanBusMaH^^T^
i/1 l Ilir HČi. tlll 1,| Olll
ititkeiplerl lilijr.o mietro milo Bi
Labi. K inii'l po 80 vin. se
n nego kože rabi rgi.miimi & i',,., Tcsiii ob ■ loliivii povsod. <12 II 12
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 28, avgusta: 51, 80, 49, 33, 85 Dunaj, 31. avgusta: 19, 89, 62, 43, 2. Gradec, 31. avgusta: 47, 61, 72, 74, 87.
Podpisani Štefan Sršen, posestnik v Do-palivnsi št,. <J sem A n (1 r c j a K n k a i j a, v IJe-paljivasi .št. 22 žalil, Očitajoč mu nepoštenost.
To neopravičeno očitanje oMalujcirt, ker tudi »Ifenr nepoštenega o.ojeui. dokazati lic morefii,. V Kamniku, dne 31.8. 1012.	277:3
_____ŠSefan Sršen.
Vcdssvo deželne gospodfnisKe Sole
na Vrhniki
naznani;., da se poletni fečaf začne 15. oktobra 1912 ter trnja de IS. iparCčl 1913.
Mesečnina za pouk, stanovanje in hrano znaša po ,iOK, _ Priglasi za vstop naj se dopošljejo dO 30. sepfem' ra vodstvu, ki rado poda tudi natančnejših pojasnil.	2758
Vse Vaše življenje
je uničeno, če trpite na revmatizmu, pro-tinu ali nevralgiji in se 110 borite uspešno zopet to zlo. Gotov uspeh ima v vseh slu-1 čajih zdravniško priporočeni
CONTRHEUMAN
l(i i« vedno zanesljivo sredstvo,
z® hitro pomiritev in ozdravljenje, za | splahnitev oteklin in zopetno pridobitev I pregibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo [ za vribavanje, masažo ali obkladke. L pušica 1 krono. Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRilGNER-jaj
J;hr' dvornega dobavitelja, PRAGA1 III., št. 203.
" nnProj plačilu K t -50 so pošljo 1 pušica irivnko I , B-- „ , 5 „ „ " .. i- »•- f t 10 '» ,» voiot na Ime Izdelka ln ifcdelovotel)a! ZALOGA V LEKARNAH. v Ljubljani: Rih. Sužnjk, Jos. Čižmaf, dr. G. Piccoii.
Kavcije
voditelj
S po(JružniQc -
se išče za veliko tovarno za čevlje. Ponudbe pod šifro JUchtlg 1000 — 9397' na Rudolfa Mosse, Dunaj !., Stiler-slatte 2.	2714
uli 50 ilo (10% provizijo zasluzi. ltilor zasebno prevzame prodajo mojih šritov in blaga. X,. zalit',vil se llikn-kegu strokovnega znanja. Izkaznico in drugo se preskrbi Tuili kol postranska obrt ilone.su lahko dnevno do 10 kron zaslužka. Pojasnila in vzor,-i zastonj Anton IIruby, Mtlglltz, Mora vok o.	2754
vseh vrst, posebno pri mokrih In suhih lišajih, kakor tudi pri pihljajih nedosežen nadaije pri vseli izpuščajih, hac-morrhoidah.celo pil naj bolj zastaran h slučajih, kjer so odpovedala vsa doslejvporabljana sredstva, lekarnarja Staudtr
ElIM-^l
gornva pcinaiia Zdravi sc zMilizemo brez motenja' pnKiTcn. Zavnrov. s pul nt. 141.365. C i na 5 kron. - Prlstin I« iz
Rotli-ove lekarne-Kaufbeuren D 35. ba v. Hllgiin. ;
Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno tnltilt, ki so Vfio-rabljali leta vsa moqočo ui a žilo brezuspešno..
:Mi
Tovarna M'-m
3 I b t.: o jamstvo

%


^nivocjja ;n mijboljšatvrdka za kolo-a: šivalne strojo tor njihovo delo.
NfngB?o5?žS izvor
^a.koles, šivalno stroji", pno-umatiko in drugo potrebščine. Janus koles s :{ letnim lamstvom od 05 K naprej, zunanja pneumatika (Man-tol) od K 4-20. notranja pne-uniatika (Luf tsehlauch), prvo kavosti. nosešiti. od K i-80. ecet ilinsko.svetilke od lv£- —, od K 1*20 ročni zvonci in dr-od 2(1 h, prvovrstno verižico od K £-70. pedali prve vrsto od K --no, posta s prostim tokom (ProiliMifnube) o.l K 12-50 ii a prej. Sedla, torbice, osi itd . za vso sisteme, nin 1 j. cevi v vseh morali itd., najceneje. Lastno popravo. zavod za ponikljanjo inemaj liranjo. Pošilja vsak dan po pošti.
Zahtevajte cenik 1012 zastonj in poštnino prosto*
Uvozna Ivrilka za kolesno obrt Maks Siuilezifo.
Dunaj T. Stubonring 0.
7.a poskušajo za lOdnevni ogled. Puškaehoccvka liankaster K20-, dvocevka Lankaster K So--, Hamniei less-ptiška K 70*-, Flo-bert K 8 -; samokres K Ji -, pištola od 2 K naprej Ilustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj , Opocno St. 2137, ob drž. želez , Če ko.
ostanek, go-, tov za odpošiljat cv, <'ena 10"m K itr-. Ti ostanki so 2do5m dolgi, iz izborile kakovosti.
Platnene rjuhe brez Siva
iz zelo močnega domač, lanenega platna, 21/4m dol<r«'. i"i()cin široke. 1 kos K 2 Ki» X:v j m an jši odjem 0 kosov. Po^Uja'so samo proti povzetju. Vzorce na zahtevo ?astojij in franko Od ostankov so vzorci n pošiljajo. \ rt j v < • č j a izbora vseh vrst posteljnih pro prog, inlet in kri.set blaga, platna, sifona, brisalk iii pnih robcev, namiznih prtov, eefirja, ko por bla go, barhanfa. sukna za obleke itd. 2558
Johann Schkoda
Roth-Kastelctz šf. 11. Češko. Tkalnica platna in bontbaževine.
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani,
Slovenska trpvska šoSa ¥ LJuIsIianJ,
KonScesnl trž št. 2,
s j)iaylco javnosti vsled razpisa c. kr. mintsterstva za hogooastje in uk z dne 20. augusta 1911,. št. 14.64!).
V	dvora-zredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani
so bodo sprejemali učenci
dne 16. septembra f. I. od 10. do 12. ure dopoldne.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stan vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole.
V	f. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprelemno sluišno. Brez sprejemno skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole.
Pri sprejemu imajo prednost sinovi trgovcev in obrtnikov.
Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno
dobo v trgovini. K vpisu naj pridejo učenei v spremstvu staršev ali njdi namestnikov ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 15-— vpisnine in prispevka k učilom.
Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potom —
27oi	ravnateljstvo.
v Ljubljani, 2. septembra 1912.
Inženerska akademija «
VJinmisr n«lti>» Za 3lr°inB in eiektr. Inža- >
ubtsee. „erje:Stavb, inžen(,rj •
omotre in arhitekte. — Zelezobetonska Rradnia in • kulturna tehniki. Novi laboratoriji.	•
sudt wismor Absolventi višjih obrtnih šol se sprejemajo, m • •
Sprejmem nilorfnij pa poštenih Starišev, ki ima krejikega hUllUOlI Uli, veselje in že nekaj prakso za cerkveniško službo v Skofli Loki. Fiača po dogovoru. Naslov: fl. Brejc, orjanisf, Vel. Lašče Dolenjske.	2692
Ujava.	2759
Jaz Ivan Celigoj, posestnik in cestar v Trnovem, h. št. 19, obžalujem in preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izgovoril zoper g. Ivana Benigar, posestnika v Trnovem, h. št. 120, dne 11. avgusta 1912 pred gostilno Josipa Tomaž i 6 v Trnovem in so mu zahvaljujem za to, da je odstopil velikodušno od tožbe zoper mene.
V Trnovem, 26. avg. 1912. Čel igo j Janez.
Ugodna prilika! Dne hiši
z zemljiščem se ceno progasta, vsaka 1 uro od Ljubljane, s trgovino mešanega blaga. Poizve se pri upravi Domoljuba pod štev. 2727.
Čeulfarslti pomočniki
samo za novo in močno delo se sprejmejo pri Jožefu Zalokarju, čevljarju, Mengeš 41, Kranjsko.	2777
* VIN©"
odpotuje do 23. septembra.
Dobro istrsko, staro belo in rudeče IkST
le po 36 vinarjev liter. — Pošilja se od 56 litrov naprej. Josip Dellavedova, Isola pri Kopru, Istra. — Vsak naročnik se vabi, da pošlje svojo ■ posodo na postajo Isola.	2694
z gospodarskim poslopjem vred, pri veliki cesti in blizu kolodvora Šmarje-Sap, last Jož. Erjavca, ki biva v Anic- n«mln
: riki, w !• proda
rod ugodnimi pogoii. - Več pove IVAN ZAJEC, posestnik, Smarje-Sap, Dolenjsko.	2702
Kcsai || Suttner
rinsprini «p vsnlc ki	mm Mm M
»038. 14kar. zlato K13.— Š: '038. Novo zlato K 6.40 Š- »064. Z lato na srebro K 2.70
se je dosedaj še vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik
H. M
>046, 14 karat zlato K 9.-
v Ljubljani, Mestni tro št. 25
ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se
S >046, Novo zlato K 4.70 Vam dopošlje takoj, pošt Š, 1068, Zlato na srebro	nine prosto.
K 2.50
Ljubljana
meseni trg St. 25
Največja eksporlno ivrdka ur, zlatnine in srebrnine.
Lastna protoliolirana tovarna ur v Švici.
TovarniSka znamka
,IK0"
Št 1109. 14-kar. zlato e epal-kam. K 9.70
99*
Eismniii«
Zastonj
dobi vsakdo
H. Suttnerjev
velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje
5 vinarjev
za dopisnico na tvrdko
H. Suttner
v Ljubljani, Mestni trg št. 25.
Predno se odločite za na- Št 1149. Srebrna broška kup ur, zlatnine in srebr-	K 1.50
nine zahtevajte cenik. £lato na srebro
K 3.-
St, 873. Nikelnasta verižica z obeskom K 2.20 „ 854. Srebrna verižica s srcem trivrstna „ 5.70
, 854. , 854. 853.
853. 861. 860.
' vrstna 7.50 , 5 „ :1 9.-s šestimi srci 6 vrstna K 112.20 8 „ 15.80
?e „ „ 26.— 15 „ „ 42,—
Št. 735. K 13.
^e pri vp:rabi od icla lss<> sijajno pohial.e :ega, z znamko zakonito zajamčene
a v (••
pos anejo
epremofn , ?clo trpežni, ineliki in sposobni za teženje. Izborna ludi zi p eproge ia lozove, konjsko opravo, gonilna jermena itd. 1)01)1 se povsod v škatljah po ao vin. in večjih posodah, kjer ne, rm samoKistopslv« J. Lorenz & Co., Heb na Češkem in Bolimo & Lolenz, Chemni}z, Saško.
Pošljite mi 4 škatljice Vašega izbornega gumitrana.
Cristlsberg. 14 decembra 1904	A. Seharf.
Lkjubljaria
Pred Škofijo št. 3.
Izdeluje se tudi po meri po lastnem krojaču v hiši. i'elerine, kakor slika kaže 120—130 cm dolge samo K 11'50, ter se pošiljajo 1 udi po poštnem povzetju.
Cenik na zahtevo ' brezplačno. 2743
2Imetne ?}obe
Brez ruvanja zobnih korenin se ustavljajo ame-rikanski umetni zobje, posamezno ali cela zobovja, izvzem.it nedelje in praznike vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer v koric. zobarsk, atelje
O. Seydl
10 Ljubljana, Slritarieva ulica št. 7.
Naročajte
Naznanilo in priporoči!
Slavnemu občinstvu na deželi si usojam vljudno naznanjat . da sem odprl v Stožicah št. 6o pri Ježlcl
kovačijo
□
opremljeno z vsem potrebnim orodjem, ter bodem slavno občinstvo postregel najbolje, točno in po ceni.
Istotako naznanjam, da sprejema ouv/gRn n naročila za na-moja soproga kot večletna izborna ISiVIIj|<l pravo obtok in vsakovrstnega perila. — Za obilna naročila se toplo priporočava
2747
El
velespoštovan;em
Matevž in Tina Zsrnec, Stožice 60, p. Ježšca.
pri cerkvi, priporoča zalogo glinaste posode ter se priporoča za postavljanje
poplavo peči in štedilnikov.
Ne stane prav nič!
♦ Zastonj razpošiljam povsod vzoroe suknenega	2
blaga, blaga za obleke, blaga za bluze, pe-	▼
V	rilnega blaga, modnega barhanta, platne-	4} nega blaga, okaforda, blaga za postelje, ka-	A,
a ko_r vseh vr^t blaga za domačo vporabo, s čimer si	T
pri veliki izbiri in pri nizkih cenah ludi doma >.voj	j
V	nakup lahko dosežele po zelo ugodn h prednostih.	♦
« KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi,	+
4 Herrengasae 10. 274(1	▲
Izdelovanje in i a i večja zaloga kilnh pasov (bruli -baniiov), trebušnih pasov, vsakovrstnih obvez.
Zaloga blaga h Uu-mi j a za babico iu bolnice, bržijaln ce guirljevc nofjavice in blazine. 1'inetire noge in roke i. t Za gospode zdravnike zaloga vsakovrstnih instrumentov.
(Za, vprašr njii p" I'""' naj so priloži znni"«"1
Za obilna naročila se
priporoča
Piotrowski, Ljubljana
Petra cesta St. 32, (Levčeva hiša). |
5tcv. 36
•v v
ce na
kOZle CBartn
išče na Koroškem ali Kranjskem dober lovec. — Eventuelne ponudbe pod šifro »Gute Beznhlung 1100« na anončno pi-s urno Rudolf Mosse, Dunaj I. 277(1
dobro izurjenega, zlasti v kovanju vozov, po-ši. nega in zanesljivega sprejme takoj Anton 1'ogorelc, kov. mojster v Strugah P. VI-(icin-Oolirep Ijje. Oni, ki nekoliko razumejo na izdelovanje plugov in sekir, imajo prednost
Vaše velerodje!	2(180
Csojam se vam naznaniti, da sem prevzel ju več b't obstoječo ŠpeceiijskO tf^ovino od gospe
na svojo ime," katefo bom vodil dobro urejeno po najnižjih conah v svoji (asfni hiši, Floninnskn ulica 22.
l'ii|>oničam se vsestranskemu zaupanju veleč. Ddjemalciiv, zagotavljajoč dobro in solidno postrežbo]
M. Ožara, LJubljana, Florijanska a!, n
dor išče, ta najde
veliko izbiro novega jesenskega blaga za moške in ženske obleke po ceni in okusu pri	" 2744
R. 1IKLAUC, Ljubljana,
__ Stritarjeva ulica št. 5.
OJ visok'' .» C. lir. deželnega šolskega oblaslv.i konce;, zasebne
KAISER-jeve glasbene šole
za vse panoge glasbo vštevši wr.
Ustanovljeno 1874 2)unaj llstanouljeno 1874
^ 'Glasovir, petje, orjlje, vse orhestr. inSIr. IKeorej. slraHel.
J?'"! '' kapclnike, v katerem sc vadijo tedensko t dirigir. ' E, 1,1 "ram. delih. Tečaj za drž. izkušnjo (v sol. letu 1011/12 »mk •1|,'1;ob|ranih 28 kandidatov, skupno doslej 88U državno C,1 ' ,Specialni tečaj za višjo izobrazbo in koncerte: G kr. h¥r S 'Ti" Am' Fnednch-Materna (oper. stud.) Ouldo Pcters Kau.V • (<aiser! B- M. Ratitenkranz- Kaiscr (glasorir), "dr. L. M»er (gosle), v. Boschetll (orgije). Otroška lola za petje, k»Iiri'si'r Hans Wagucr). _ Metod, kurzi, počitniški 350 i* ouuelok za pla. teor. pouk. Vsakoletni obisk m" ° „,!lce'v iz tu- In Inozemstva. Prospekti lnpojas pisarne zavoda Dunaj VII., HalbgpaBse 9, '•»KoaagasBe 24. - - Zunanjim pojasnila o oskrbi.
Nc 580 12 2
Prostovoljna sodna
738
Pri e kr. okrajnem sodišču na llrdu je no rfroš-drnibf r**«/ t* i' e v o j en a prodaj na aM i stoječe Tz J Ce V 'St 32> Uat obfi,lc l^vojo, ob-
štev. 2. z vrtom v S!.
za katero se je ustanovila izklicna cena 2.000 K Dražba se bo vršila dne 8. septembra t. i v nedeljo po večcrnicah v Št. Vidu b. št.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo, Oražbeno izkupilo jc pri sodniji založiti. Dražbene pogoje je mogoče vpogleda« v notarski pisarni.
Na Brdu, dne .'JO. avgusta 1912.
Janko Kaline,
c. kr notar kot sodni komisar.
Tovarniško skladišče sujina razpošilja Vam na zahtevo vzorčno knjigo. Velika izber, nizke cene, vsied'tega ni. potreba drugod naročati. Pišite" po knjigo. " 2742 Naslov:
rmiHBEMs
SGSSCEE:
Pozor!
Nizke cene! 1
i
Najmodernejše, zelo trpežne vsebuje tvrdka
P
Pri potrebi naj si vsakdo blagovoli dati predložiti od svojega krojača imenovano kolekcijo. 2697	Nazdar!
je mogoče le s srečko,
-M ----------» in sicer nudi k temu
največ upanja turška srečka, ker ima šest žrebani in za 800.000 frankov glavnih dobitkov na leto Vsak, kdor zmore na mesec 4 krone 75 vin za-more po posredovanju ,,Slovenske Straže" kupiti to res izborilo srečko. Ta denar pa na noben način lil izgubljen, kajti komur že sreča ne nakloni MaV-nega ali pa vsaj večjega dobitka, ta mora zadeti vsaj 4(,0 frankov, oziroma zamore srečko po vsako-časni vrednosti poljubni banki prodati. Prihodnje žrebanje bo dne 1; oktobra t. J, - Pojasnila daje m naročila sprejema za .,Slovensko Stražo" g. Va-lentm Trbančič, Ljubljana, Kongresni trg lil. 2G04
je preizkušeno najbolši
I.Franck:
kurjena
2775
lo tedaj, če nosijo po-Jiujeni Vani zabojčlri ali zavitki kot nepre-varljivi znak tvorniš-kp...znamko : kavin mlinček :.
Tovarna v Zagrebu. 2323
zgornji in spodnji del} se sprejme ri«rezij0 1912/13 v trajno delo pri naj-plači. Ponudbe se pošiljajo na Ihiu sleflMed Ornsteln, Dunaj, VI. l"eobaldnasse 13.
Ž« na leta .le ponnia občinjlvjl rmn<i ustna vdelaj kije prav prijetno parfumirana. Občinstvo jo vjtoMblja iiji hvali kol, izvrši no, kor ima dober oknu, 110 da bi so prej prepričalo, če ima tudi kakšno medicinsko vrednost. AIco bi so o fem razmišljalo, no bi so polagalo (oliko važnosti samo na okus, ampak tudi na sestavino, ki razkazujejo. — Tudi ni vseeno, oko ustna voda noprijeten duh samo zakrite amjiak ako ga tudi ros Odstrani. Dobra 111 učinku ioču ustna voda naj no ho samo parfnmirana, ampak mora I ud i vso nalezljive in kužne snovi uničiti, nepri-leten duh odstraniti in vkljub temu osvežujočo učinkovati !'o tem tomelinom pravilu jo sestavljen Pteffenninz-
gnojnico
I.ysoform. — Ffefferminz: Lysoform prekosi po znan-
vati. l'o
^JnfprSškavtVsako doslej šnano- ustno vodo na učinku kostkratno. SSobjo postanejo boli. Ker so potrebuje za on kozarec ustno vodo samo 10 kapljic Hoftormn,z-l,ysoforma, se izhaja z 1 stoklopico. 3 mosoco. StlnO^poeeni m jzdatno.,
1 originalni''steklenici PI'offormi«z-Ly«oforfna stane K 1 60 v vseli lekarnah in drogorijah.
Intoresantno knjigo „Gosundlioit. und Dosin-fektion" Vam pošljom zastonj m poštnine prosto.
» r H U B M A N N, roforent Lysofprmwerl;e. Tlunaj XX, Vertascbgasso i.	200
Iz kovanega železa. Izgotovljena poci-njena v ognju. Avtogeno zvarjena. Ne zarjavi. Se ne zlomi. Se-salka stoji trdno in je lažja in priročneja kot podobne sesalke.
Največja delovršbena sposobnost. V 3 minutah dvigne 900 do 1200 litrov.
I ft John H. G. Dunaj IV.
Frankenberggasse 4/144.

tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsi poljui množini patent.
strešnik-zakrivac
s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola" jj!
Brez oiiprtin navzgor!	Štrena popolnoma varna pred umiti! '
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streli sedanjosti. In pošljemo tahoi viorce in oopfs. 814 Spretni zastopniki se iStejo
Sachsen-Altenburg
fTectinlkuiii Altenburn
Oddelki za inzenene, tehnike, delovodje. Oradba I slrojev.avtomobilov, elek-I trotehnika. B laboratorij.
500 kron
Vari plaCam, ako Vaših kur-
Iih očes, bradavic in trde ;ože tekom 3 dni brez Do-leCin ne odpravi moj uničevalec korenin H a-mazllo. Cena lonCku z jamstvenim pismom 1 krono. 2520
Kemeny (Kaschan) I.
Po5tnl predal 12/161, Ogrsko
fina) trgovina v <

je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki "množini prihaja.
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
pri
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5.
© ©
Ustanovno
leto 1869. © © ©
Kdor še ne ve,
naj si zapomni,
da je sedaj gvantna trgovina V
v hiši
Pred Škofijo št. 3
zraven Škofije ali nasproti gostilne „pri Sokolu".
V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz siikna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati.