GLAS LJUDSTVA Reka, ki teče, si najde pot. Azerbajdžanski pregovor naš tednik Številka 22 Letnik 47 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 2. junij 1995 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Z Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Odločen upor proti železnici skozi Rož je bolj potreben kakor kadarkoli prej, ugotavlja zastopnik ljudske iniciative SOS Rettet das Rosental/Rož mag. Peter Waldhauser, ki poziva prebivalstvo Roža, da se udeleži podpis-ne akcije. Minister Klima je 29. maja dal zeleno luč za izgradnjo železniških tirov do Celovca, dokončni cilj izgradnje pa je kolodvor na Brnel. Proti načrtovani trasi skozi Rož se je medtem izrekel tudi dr. M. Ausserwinkler. Izid 1. kroga volitev novega NSKS 1 J POLITIKA Celodnevni radijski program: generalni intendant ORF Zeiler nalil čistega vina. Strani 2/3 REPORTAŽA Pliberška Posojilnica-Bank slavnostno odprla prenovljene poslovne prostore. Stran 8 KULTURA Pevci nemških in slovenskih zborov v službi doživetega sosedstva na Koroškem. Stran 10 ŠPORT V nedeljo odločilna tekma SAK za povzdig v II. zvezno ligo. SAK pričakuje nad 2000 gledalcev. Stran 14 Velik korak k skupnemu zastopstvu -■ Strani 2, 4, 5 NOVI PREDSEDNIK NSKS: Olip ali Apovnik? ŠIROK ODMEV SLOVENCEV: V Globasnici dvakrat več volilcev kakor za EL DR. MATEVŽ GRILC: Jasen signal ljudstva, da hoče skupno zastopstvo 2 Politika Politika 3 Janko kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Uspeh tudi obvezuje Izid 1. volilnega kroga je nedvomno dokazal, da je NSKS na pravi poti. Naše rojakinje in rojaki, od Šmohorja pa do Laboda, so odločitev za demokratične oz. neposredne in tajne volitve nepričakovano dobro sprejeli. Marsikdo, tudi v vrstah zagovornikov in organizatorjev novega NSKS, se je še pred dvema, tremi meseci bal, da pri ljudeh ne bo ustreznega odziva; bili bi že zelo veseli, če bi vsaj za nekaj glasov presegli rezultat EL na zadnjih deželnozborskih volitvah. Dejansko pa smo ga presegli za več ko tisoč. Mirne vesti lahko torej ugotovimo, da se je odločitev za več demokracije v naši narodni skupnosti nadvse dobro obrestovala. Sicer pa tudi v tem primeru velja: pozitivne vrednote in vsebin- ___ s ko dobro zasnovani načrti se prej ali slej tudi uveljavijo! To velja prav tako za vrednoto demokracija. Kdor se s tem noče spo-prijazniti, ga dejansko kaznuje zgodovina. ™ Kljub velikemu uspehu v 1. volilnem krogu pa bi bilo skrajno nespametno in primitivno, če ne bi ostali trezni. Uspeh namreč tudi obvezuje. Vrhu tega še čaka mnogo trdega organizacijskega dela, brez katerega ne bo mogoče gra- Bomo znali uspešen odziv na demokratične volitve novega NSKS pravilno tolmačiti? diti na sedanjem volilnem uspehu. Predvsem pa ne gre za zmago, v kateri bi bil NSKS osvojil kakšne večne zasluge za „narodov blagor“. Prav tako ne gre za zmago proti „velikemu nasprotniku“ ZSO. Pripadniki ZSO seveda niso in ne smejo biti „veliki nasprotniki" ali celo sovražnik." Velika zmagovalka je edinole naša narodna skupnost, ki je zaradi volilnega gibanja politično močno zaživela, njen resnično veliki nasprotnik pa je — poleg nemškonacionalnih sil — slej ko prej lastna letargija, politična nezrelost in dlakocepstvo. Naše rojakinje in rojaki so z visoko volilno udeležbo dali jasno vedeti, da želijo več skupnosti in manj nepotrebnega prerekanja. Ne zanima jih, kdo koga napada, kdo se s kom prepira. Stalnih razprav, kdo je česa kriv, so, milo rečeno, nažrti. Bomo znali uspešen odziv na demokratične volitve novega NSKS pravilno tolmačiti? Vprašanje ___ se dotika nas vseh, ne glede na naše politično ali svetovnonazorsko prepričanje. Priložnost, da si uredimo našo skupno hišo tako, da se bo vsak mogel v njej prosto gibati, je edinstvena. Usodno bi bilo, če je ne bi znali izkoristiti. Generalni intendant Zeiler je sedaj le priznal, da razširjene slovenske televizijske oddaje in celodnevni slovenski radijski spored v okviru ORF ne pridejo v poštev. Tako je hkrati indirektno potrdil tudi pravilnost odločitev privatne radijske družbe Korotan. Slovensko kulturno društvo Globasnica je v času, ko so drugi zagnali vik in krik proti privatni radijski družbi Korotan, izvedlo podpisno akcijo v podporo slovenskim oddajam v okviru ORF. Zahteve, ki so jih podpisniki naslovili na generalnega intendanta Zeilerja, so jasne: podpora slovenskemu oddelku ORF, razširitev slovenskih televizijskih oddaj in uvedba celodnevnega slovenskega radijskega programa. Poleg tega so zahtevali, da dobi oddaja „Dober dan, Koroška“ Koliko pomenijo lepe besede predsedniku slovenskega parlamenta Jožetu Školču (LDS) o slovenski manjšini v Avstriji, smo doživeli predzadnji teden. V Ljubljani je bil na uradnem obisku predsednik dunajskega parlamenta Heinz Fischer. Na uradnem delu srečanja je želela spregovoriti tudi članica zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta Nada Skuk (SKD) — zastopa predsednika SKD Lojzeta Peterleta, ki se ta teden mudi v Rimu, kjer bo tudi podprl zahteve slovenske manjšine v Italiji. Nada Skuk je pripravila govor, ki ga je tudi najavila. Pred avstrijskimi parlamentarci — predsednika Fischerja spremljajo tudi Andreas Wahl, Heide Schmidt in Haiderjev zaupnik Haupt — je želela vedeti, kaj menijo avstrijski gostje o slovenski manjšini. Predsednik sloven- končno svoje stalno oddajno mesto. Glede zadnje zadeve je generalni intendant Zeiler odgovoril SKD „Globasnica“, da se bo ORF potrudil najti za oddajo „Dober dan, Koroška“ stalno oddajno mesto. Prav tako se Zeiler nedvoumno priznava k obstoju in delovanju Slovenskega oddelka ORF v sedanjem obsegu. Glede celodnevnega slovenskega radijskega sporeda in razširitve oddaje „Dober dan, Koroška" pa prosi „za skega parlamenta Jožef Školč ji namenoma ni dal besede; „pri večerji se lahko pogovarjamo o manjšini“, so povedali Skukovi. Tako niti ni mogla odgovoriti na številna vprašanja avstrijskih parlamentarcev, ki jih je posebej zanimalo, kakšne izkušnje ima slovenski parlament z direktnim mandatom zastopnikov italijanske in madžarske manjšine v parlamentu. Ni kaj! Skrb predsednika slovenskega parlamenta Jožeta Školča (LDS) za Slovence na Koroškem je očitna. Predstavniki SKD so odpovedali prisotnost na večerji. Na zasebnih pogovorih pa so se zahvalili Andreasu Wablu in Heide Schmidt za njuna prizadevanja v času osamosvojitve Slovenije in tudi za to, ker v avstrijskem parlamentu veljata kot odkrita zagovornika slovenske manjšine na Koroškem. razumevanje“, da to ni mogoče. Tega po njegovem ne dopušča produkcijska in personalna kapaciteta. Odgovor generalnega intendanta je v stvari sami negativen, na drugi strani pa v toliko pozitiven, ker je dal končno javno vedeti, da ORF nima interesa, da bi za koroške Slovence omogočil več oddajnega časa. Tako je morda odprl oči vsem tistim, ki so verjeli propagandi, da je uvedba celodnevnega slovenskega radijskega programa možna izključno v okviru ORF. In kaj bodo sedaj naredili Politiki? Predvsem zvezna vlada, pa tudi Ausserwinkler in Antoni, šef avstrijske Delovne skupnosti v SPÖ? Ni še dolgo od tega, ko so bili »ogorčeni“ nad privatno radijsko družbo Korotan, ker se je ta odločila potegovati se za oddajno licenco. To pa zato, ker je njen glavni interes, da bi koroški Slovenci dobili celodnevni radijski spored in ker je bila že takrat prepričana, da ORF sam tega ne bo uvedel. Bodo sedaj vsi ti politiki prav tako „ogorčeno“ protestirali proti odločitvi ORF? In proti zvezni vladi, ki v tej zadevi še vedno ni nalila čistega vina? —Kuj— Nad 200 delegatov iz 27 evropskih držav je zastopalo približno 50 manjšin, predvsem iz srednje in jugovzhodne Evrope. Delegati in strokovnjaki so letos razpravljali v prvi vrsti o konkretnem stanju manjšinskega prava v raznih državah in v okviru evropskih multilateralnih organiza-c'i ter o perspektivah za bodoči razvoj. Mnogo pozornosti je žel predsednik Mladine evropskih Državno tožilstvo zavrnilo ovadbo proti Maji Amrusch- Hoja narodnih skupnosti (MENS) Roland Feichter, ki je poročal o uspelem velikonočnem seminarju mladine pri nas na Koroškem in o izdaji štirijezične knjige o evropskih manjšinah, ki jo je pripravil Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Skoraj vsi delegati so pozdravili izid zanimivega priročnika, ki ga lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Narodni svet koroških Slovencev so na kongresu zastopali dr. Reginald Vospernik, nekdanji predsednik in sedanji podpredsednik FUENS, Karel Smolle in Hubert Mikel. Pri podijski diskusiji, ki jo je vodil predsednik FUENS dr. Christoph Pan iz Južnega Tirala, je v imenu delegacije koroških Slovencev Karel Smolle podal stališče predvsem h konvenciji Sveta Evrope o za- Glas iz domače vasi FRLOŽEV LUKA Vi in ve, ki strižete ovce vseh dežel, združite se! Potrebujemo volne cele kupe! Podarili jo bomo neki drugostranski komentatorki Slovenskega vestnika, da ji je ne bo treba kupovati, kadar se ji bo zahotelo, da spleta, pardon, štrika svoje nadmodrosti, ko ji je pa tako žal denarja, ki gre za volitve Narodnega sveta. No, diktatura je po svoje gotovo bolj poceni kakor demokracija. L.e-ta in svoboda pa sta nam le nadvse dragi! Če bi mi uspelo, da bi bil kot moški doma v gospodinjstvu enakopraven, in bi tam smel pomivati posodo, previjati otroke in pospravljati copate svoje površne žene, bi se boril tudi za enakopravnost žena v politiki. Dokler nam pa ženski spol z vso silo zabranja dostop do štedilnika, pa ne vem, zakaj bi jih podpiral še v tem, da bi prevzele komando tudi še v politiki. ščiti manjšin in opozoril na dejstvo, da je zaščita kompromis med raznimi državami in ne med manjšinami in državami in je že zgolj zaradi tega nepopolna in ne odgovarja resničnim potrebam manjšin. Predvsem da manjkajo manjšinske določbe glede skupinskih pravic manjšin in glede samouprave manjšin na zakonski podlagi. Predstavniki NSKS so delegate tudi seznanili z volitvami novega Narodnega sveta in o pogajanjih za dosego samostojnega. mandata v deželnem zboru. Delegati so z zanimanjem sledili predvsem pripovedovanju o načinu neposredne izvolitve manjšinskega predstavništva. Ob robu kongresa so predstavniki slovanskih manjšin v okviru FUENS neformalno ustanovili „slovanski klub“, da bi tako laže uveljavili skupne interese. O slovenski manjšini pa na večerji. . . Kongres FUENS pokazal veliko zanimanje za volitve novega NSKS Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS) je med 24. in 28. majem vabila na 40. kongres narodnosti v švicarski St. Moritz. Poskus F, da bi tako na deželni kakor tudi na zvezni ravni očrnil Dvojezično trgovsko akademijo, ni uspel. V koroškem deželnem zboru je začel gonjo proti Dvojezični TAK poslanec F Schretter, na zvezni ravni pa je zagnal razpravo tretji predsednik parlamenta mag. Haupt. Svobodnjaška parlamentarna frakcija je očitala šoli, da predvsem v zvezi z dijaki iz Slovenije ravna kaznivo. To z argumentom, da je zaradi njih morala šola urediti dodatne razrede, zaradi česar je država utrpela finančno škodo. Zvezno ministrstvo je na očitke F ugotovilo, da so bili vsi dijaki sprejeti na šolo po veljavnih zakonskih določilih in da pouk prav tako poteka po predvidenih določilih. Neupravičenih paralelnih razredov ni bilo in zato torej tudi ne neupravičenih stroškov. Državnozborska poslanka Zelenih Stoisitseva je označila delovanje Dvojezične TAK kot vzorno, kajti znanje dijakov v gospodarskih predmetih je v obeh jezikih zelo dobro in s tem bodo absolventi te šole za prekmejne gospodarske odnose velika pridobitev. Ovadbo F proti vodstvu šole je državno tožilstvo v Celovcu zavrnilo in to pismeno sporočilo ravnateljici šole, mag. Maji Amrusch-Hoja. 4 Volitve novega NSKS Volitve novega NSKS 5 53^ Izid 1. kroga volitev: Gibaje za skupno zastopstvo Trijav^prnl RAJA V.-Z.BISTRICA -CAJNA- ŠMOHOR 96 12 12,50 21 21,87 42 43,75 2 2,08 19 19,79 SKUPNO: 4.294 1.313 30,57 733 17,07 1.394 32,46 419 9,75 435 10,13 ODMEVI NA VOLITVE Einen herzlichen Glückwunsch der slowenischen Volksgruppe in Kärnten! Die hohe Akzeptanz des ersten Wahlganges für den Volksgruppentag des Rates der Kärntner Slowenen beweist, daß sich viele Slowenen eine gemeinsame Volksgruppenorganisation wünschen. Der Rat hat ja immer darauf hingewiesen rund 2000 Kärntner Slowenen zu vertreten. Daß nun rund 4300 Kärntner Slowenen an der Wahl mitgemacht haben, spricht für sich. So gesehen kann diese Wahl - trotz Boykottaufrufes von anderer Seite - durchaus auch als erfolgreicher „Test“ für weitere zukünftige Entscheidungen der slowenischen Volksgruppe bewertet werden. Und da ist wahrlich ein Grund zu Optimismus. Für den 2. Wahlgang viel Erfolg! Dr. Christof Zernatto Eine durchaus große Organisationsleistung! Trotzdem gilt für die SPÖ das Integrationsmodell. Dr. Michael Ausserwinkler izid volitev je pozitivno presenečenje. Upam, da ga bodo razumeli tudi tisti, ki znajo demokratično razmišljati. Dr. Peter Vencelj Volitve NSKS so potrdile to. kar smo vedeli že od zadnjih deželnozborskih volitev. Tedaj je EL dobila 3327 glasov. Ker je bila tokrat volilna starost znižana na 15 let, so pač volili tudi mladinci. Glede na dejstvo, da se je tudi cerkveni list Nedelja jasno opredelil za te volitve, rezultat kaže. da slovenski konservativni tabor na Koroškem šteje nekaj nad štiri tisoč oseb. Očitno je, da je to manjši del manjšine. Seveda je ta rezultat izziv za slovenski levo liberalni in dvojezični tabor na Koroškem, da se po državnopravnih kriterijih podobno organizira. Vsekakor se liberalna in levoljberalna opcija na Koroškem nima ničesar bati. Še vedno predstavlja večji del manjšine. Dr. Marjan Sturm Slovenski krščanski demokrati jemljejo z veseljem na znanje rezultate prvega kroga volitev za demokratično zastopstvo koroških Slovencev. Posebej smo veseli velike volilne udeležbe. Tudi ponudbo demokratičnih volitev je sprejelo 5.600 pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem. To kaže na jasno politično voljo po enotnem uveljavljanju interesov koroških Slovencev. Lojze peter|e Wahlen beim Rat der Kärntner Slowenen stießen auf ein überraschendes Echo. Kleine Zeitung 6 Rož — Podjuna — Zilja Šolarji pri Božjem grobu so pripravili staršem muzika! miškah. Levo: ravnateljica Irena Žete Mala šola, veliki uspehi Ljudska šola pri Božjem grobu je pred kratkim odprla vrata obnovljene in povečane šole. Da so si šolarji in učitelji to lepo šolo vsekakor zaslužili, so dokazali pretekli ponedeljek na kulturni prireditvi v novi telovadnici, ki je zelo primeren prostor za večje šolske prireditve. Namesto za materinski dan so otroci in učitelji vabili starše nekoliko kasneje na srečanje v šolo in predvajali muzikal o miškah, ki ga je z otroki pripravila učiteljica Karin Dobrovnik. Šolarji so odlično peli in igrali, starši pa so se zahvalili z velikim aplavzom, ki je seveda veljal tudi ravnateljici Ireni Žele, ki si je pri svojem delu zastavila kot cilj sodelovanje med starši, učitelji in otroci. To pri Božjem grobu vsekakor nadvse uspeva in je vzorno za druge šole. g 60. rojstni dan je slavila Fricka Samitsch z Metlove. Slavljenki ob tem lepem osebnem jubileju prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Preteklo nedeljo je obhajala 55. rojstni dan Helena Koren iz Podgore pri Globasnici. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in sreče polna leta! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Angeli Komar iz Kazaz, Ferdinandu Brežjaku iz Žitare vasi, Jožefu Drobeschu iz Male vasi, Sonji Vrbinc in Uršuli Sjlan iz S rej ter Mariji Mlinar iz Škocijana. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo! Čestitkam se pridružuje NT. Preteklo soboto je obhajal 70. rojstni dan Nuža Dovjak iz Sel. Za ta jubilejni praznik prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega^ zdravja in Božjega varstva! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Člani društva upokojencev Št. Jakob čestitajo za osebni praz- Nameščenka Marija Po-lesnig iz Vogrč in mizar Tomi Jug iz Železne Kaple sta preteklo soboto stopila pred poročni oltar. Poročno slavje je bilo v Vogrčah, kjer je zakonca vezal domači župnik Florijan Zergoi. Z ubranim petjem je ta lepi dan svoje dolgoletne in navdušene sopranistke Marije olepšal cerkveni zbor. Ne samo pri gradnji novega doma v Vogrčah, ampak predvsem na skupni življenjski poti želimo mlademu paru mnogo sončnih dni, medsebojnega razumevanja in osebnega zadovoljstva! ČESTITAMO nik Roziji Keuschnig iz Št. Petra. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam društva upkoj'en-cev se pridružuje NT. Za minuli 24. rojstni dan čestitamo tudi Andreji Čik iz Libuč. Vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Slaviju Karničarju z Obir-skega, ki je pred nedavnim slavil 60. rojstni dan. Slavljencu iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja! Srebrno poroko sta v Selah na Kobli obhajala Beti in Hanzi Uschnig. Slavljencema iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje mnogo skupne sreče. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. V Branči vasi pri Bilčovsu je pred nedavnim obhajala osebni praznik Hani Ogris, za kar ji prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga leta! V Stari vasi v Št. Lipšu je pred nedavnim slavila 80. rojstni dan Sofija Riegel, po domače Lam-plnova mati. Šlavljenka se je rodila pri Sv. Martinu v Vovbrah, leta 1935 pa se je poročila z Nužejem Rieglom v Štaro vas. Rodila je štiri otroke, sin Nužej, ki naj bi prevzel domačijo, pa se je smrtno ponesrečil. Njen mož je umrl leta 1988; sedaj jo vestno in z vso ljubeznijo oskrbuje hčerka Sofie. Slavljenki ob 80. jubileju prisrčno čestitamo ter želimo vse_ lepo in dobro v prihodnje! Številnim čestitkam se pridružuje EL Žitara vas, ki kliče jubilantki še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Mirjam Polzer-Srienc iz Večne vasi je preteklo sredo prejela na graški univerzi naziv magistra iuris. Znanci in sorodniki ter NT prisrčno čestitajo. Naslednje voščilo je namenjeno Feliksu Wieserju st., ki je obhajal osebni praznik. Slavljencu iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem zdravja! V Ločah ob Baškem jezeru sta pred nedavnim obhajala osebni praznik Hanca in Tonček Urschitz. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Gretki Čepin iz Podgore, Mariji Butej in Mariji Žagar iz Večne vasi, Janezu Apovniku iz Borovij, Wilhelmu Kraigerju z Metlove ter Vidi Koncilija iz Vogrč. Posebne čestitke pa veljajo Petru Grdini iz Male vasi pri Globasnici, ki je slavil 80. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev kličejo slavljencem še na mnoga zdrava in sreče polna leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. V Selah obhajata osebni praznik Angela Mak, doma na Kotu, in Angela Roblek, po domače Pušelčeva. Obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Na mnoga leta! V Žrelcu sta pred nedavnim stopila pred poročni oltar Silvija Schauß in njen izvoljenec Peter. Novoporočencema ob tem lepem življenjskem dogodku iskreno čestitamo ter na skupni življenjski poti želimo vse najboljše! Na Metlovi je slavila osebni praznik Renate Lessiak. Vse najboljše! 25. pomlad je pretekli petek obhajala Lojzka Wautsche. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam vseh domačih se pridružuje uredništvo NT. Čestitamo Tereziji Wakounig za rojstvo drugega otroka sina Cirila. Mlademu zemljanu želimo sreče in Božjega varstva. POSOJILNICA-BANK BOROVLJE daje v najem stanovanjske prostore v prvem nadstropju v hiši, Postgasse 4, 9170 Borovlje v izmeri 75m2. Prav tako pa dajemo v najem pisarniške prostore v pritličju v izmeri 130 m2. Interesenti, ki se zanimajo za to stanovanje in pisarniške prostore, naj pošljejo pismeno povpraševanje na: Posojilnica-Bank Borovlje, Hauptplatz 16, 9170 Borovlje, telefon: 0 42 27/32 35 - 12 Iščemo za takojšen vstop 4 kvalificirane mizarje s prakso za proizvodnjo kakovostnega pohištva. Prošnie naslovite na: IPH-lesna industrija in proizvodnja pohištva 9133 Žitara vas 42 tel. 0 42 37 / 25 25 faks: 0 42 37/25 25 20 7 Rož — Podjuna — Zilja Mauthausen - nam vsem v opomin 15. maja 1995 smo se dijakinje in dijaki Mode-stovega doma odpravili v Mauthausen. Spremljali nas so ravnatelj Kelih, vzgojiteljica Renata in vzgojitelj Christian. Nekaj več kot štiri ure trajajoča ne bi pomislila, da je bilo to tako vožnja je bila za prenekaterega veliko taborišče. In to celo uniče-2elo utrujajoča. Jaz sem uživala. valno. Verjetno si večina ljudi niti Ne vem, kaj sem si pravzaprav predstavljati ne more, koliko ljudi Predstavljala, toda niti v sanjah je bilo tam ubitih. Ljudje niso bili nič. Bili so le številke. Kar strese me. In ko človek vidi fotografije vseh tistih zapornikov - sama kost in koža, temni podočnjaki. Vse te grozote, ki so se odvijale v Mauthausnu in drugih podobnih taboriščih, bi nam morale biti v poduk. Ravno mi mladi ne smemo dopustiti, da bi se kaj takšnega ponovilo! Nikoli več! Marija Kos ŠENTJAKOB V ROŽU Marija Mayer odšla v večnost V petek, dne 12. maja 1995, nas je zapustila ga. Marija Mayer, roj. Kattnig pd. Ibovnikinja, iz Bistrice pri Šentjakobu v 89. letu starosti. Rajna se je rodila leta 1906 pri pd. Vištru v pragožičah. Leta 1933 se je poročila z Matevžem Mayerjem pd. Ibovnikom na Bistrici. Njen mož Matevž Mayer je umrl avgusta 1943, ko je rajna bila ravno nosna z najmlajšo hčerko, ki se je rodila po očetovi smrti v decembru. Rajna Ibovnica je po moževi smrti ostala sama s štirimi hčerkami, kar ni bilo lahko, ker je bilo potrebno preživeti in kmetijo obdržati v času vojne in po vojni. Rajna je bila prava kmetica, saj je bila s srcem povezana s kmetijo in poljem. Njeno življenje je bilo en sam delovni ban. Na domu je prevzela kmetijo njena najmlajša hčerka Matilda, pri kateri je rajna tudi živela. Dokler je bila kolikor toliko pri zdravju, je še vedno pomagala hčerki in njeni družini. Začela je bolehati, vendar je samo teden dni bila privezana na posteljo. Hvalevredno je omeniti, da je hčerka z družino skrbela za mamo, tako da je ta mirno umrla v okrilju svoje družine - to danes ni samo po sebi umevno, saj največkrat starše spravijo v dom za onemogle. v petek, dne 12. maja 1995, je rajna zatisnila svoje oči in smo jo ravno na materinski dan v nedeljo, 14. maja 1995, spremljali na njeni zadnji poti na pokopališče v Šentjakobu. Pogrebne obrede je opravil naš župnik Jurij Ruch. Rajna Ibovnikova mama, odpočijte se od truda polnega življenja v domači zemlji, za katero ste živeli. Hčerkam z družinami izrekamo naše iskreno sožalje. Mi „Partizani niso bili banda“ Vogrče so bile pretekli četrtek kraj spominske svečanosti 50 let po porazu nacifašizma. Prireditelj SPD Edinost Pliberk je z dobro pripravljenim sporedom vsaj v trenutkih dal podoživeti hud položaj (izselitev slovenskih družin), v katerem se je v drugi svetovni vojni znašlo tudi koroško slovensko prebivalstvo. Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl je kot slavnostni govornik poudaril pomembno vlogo koroških partizanov pri zlomu nacistične strahovlade in obsodil tiste, ki tega nočejo priznati in koroške partizane še vedno označujejo samo kot komunistično „bando“. Zbori Edinost, Podjuna, Go-rotan, Kralj Matjaž, Oktet Suha, Pevsko instrumentalna skupina Žva-bek in Mlada Podjuna so se z domoljubnimi pesmimi dostojno spomnili deloma še živečih žrtev, recitali del avtorice Anite Hudi in drugih slovenskih pesnikov pa so tematizirali gorje, dileme in trdoživost slovenskega življa v času vojnega preganjanja. Z leve: Predsednik SPD „Edinost“ Joško Hudi, Vera Sadjak in predsednik K D „ Vogrče" Pepej Polesnig. RAZPIS za mesto asistenta oz. asistentke komercialnega direktorja Za komercialno vodstvo našega podjetja iščemo asistenta oz. asistentko komercialnega direktorja s samostojnim delokrogom: • razvoj in vodenje uprave za poslovna poslopja • poslovni nadzor nad udeležbami našega podjetja (controlling) • davčno pravo in pravo trgovskih družb • finančne bilance POGOJI: • zaključen gospodarski študij ali ustrezna večletna praksa • obvladanje elektronske obdelave podatkov (EDV) • dobro obvladanje obeh deželnih jezikov Nudimo Vam zaposlitev v gospodarsko stabilnem domačem podjetju s 140-letno tradicijo z zelo zahtevnim, a pestrim delokrogom, ustrezno plačo in možnostjo napredovanja v podjetju samem. Nastop službe je možen takoj. Pismene prijave naslovite na: (PO MOHORJEVA DRUŽBA mag. Marjan Pipp Viktringer Ring 26 9020 Celovec 8 Reportaža POSOJILNICA-BANK PLIBERK: Banka, ki krepi samozavest kraja in naših ljudi V Pliberku je preteklo nedeljo nad tisoč obiskovalcev praznovalo z domačo Posojilnico, ki je vabila na odprtje obnovljene banke. Gospodarski povzdig Posojilnice se je pričel pred 18 leti in je neposredno povezan z dinamičnim poslovodstvom, ki je bilo na slavnosti posebno nagrajeno. Pliberška Posojilnica je v zadnjih 18 letih povišala svojo bilančno vsoto od 12 mjo. šilingov na 625 mio. šilingov. Številke zrcalijo gospodarski povzdig našega denarnega zavoda, ki je danes korak pred tem. da bo največja banka v Pliberku in okolici. Za ta velik uspeh sta v imenu slovenskega zadružništva podelila predsednik ZSZ Miha Antonič in direktor dipl. trg. Joža Nabernik poslovodju Jošku Nachbarju zlato in Juriju Mandlu srebrno Janežičevo priznanje. Posojilnica Pliberk je s svojimi podružnicami v Šmihelu, v Globasnici in v Žvabeku zelo pomemben gospodarski faktor v Podjuni, z njo sodelujejo skoraj vsi večji podjetniki v naših krajih. To dejstvo je v svojem govoru potrdila tudi pliberška podžupanja Helga Kristan, ki je dejala, da je Posojilnica bistveno prispevala k finančnemu razvoju občine. „Občina Pliberk in Posojilnica sta danes gospodarska partnerja,“ tako Kristanova. Hišni gospodar, predsednik Posojilnice Lipej Kolenik, se je v svojem slavnostnem govoru spomnil predvsem težkih začetkov zadružništva v Pliberku. Predsednik zadružne zveze Mihi Antonič pa je prinesel čestitke iz Celovca, kjer si želijo podobnih uspehov tudi v drugih južno-koroških krajih. Čestitke iz Južne Tirolske je prinesel dr. Hubert Frasnelli. V imenu Enotne liste in domačih društev pa je izrekel be- Srednji sliki: Predsednik ZSZ Miha Antonič je izročil poslovodjema Još-ku Nachbarju in Juriju Mandlu zlato °z. srebrno Janežičevo priznanje; desno: nove prostore pliberške Posojilnice so slavnostno odprli podžupanja Helga Kristan in predsednika Lipej Kolenik in Miha Antonitsch . sede pohvale ek. sv. Fric Kumer. Omenil pa bi tudi odlično oblikovano slavnostno brošuro, ki so j° poslali na vsa gospodinjstva v Pliberku in sosednjih občinah. Tudi iz kulturnega programa je bilo razvidno, da je nova Posojil-nica odprta za vse občane in da to odprtost sprejemajo tudi tisti, ki Pred leti še niso iskali stika s slovenskimi ustanovami; tako je Prišla iz Libuč „Jauntaler Trachtenkapelle“. Sodelovali pa so tudi "Godba na pihala“ iz Šmihela, [^oPZ Foltej Hartmann, MoPZ k^alj Matjaž. MePZ Podjuna. Mla-ba Podjuna, Alpe Adria Sextett in Podjunski muzikantje. Blagoslovitev je opravil mestni župnik Ivan Glip. nato pa je sledil družabni Popoldan ob jedi, pijači in glasbi. v tem sproščenem vzdušju in ob udeležbi nad tisoč obiskovalcev I® izzvenelo odprtje obnovljene °sojilnice kot pravi ljudski praz-n'k, od katerega je odnesel vsak r°jak tudi še košček ponosa, saj Povzdig naše Posojilnice gotovo ne krepi le gospodarske samoza- VeStl roiakov' Silvo Kumer Spomini 9 Hoja za mavrico SPOMINI DR. TONETA JELENA, 3. del Kako so se v Libučah „učili“ slovensko in kako so v celovškem Marijanišču prepovedovali govoriti slovensko. Svojo zgodnjo mladost sem preživel kot pastirček in šolar v družini. Najljubše opravilo mi je bila paša, romantična v tedanjem času. Bili smo gospodarji na širnih libuško-šentjurških travnikih, posebno še po šmihelci, ko ni bilo treba več paziti na mejnike. Katehet dr. Zeichen mi je zbudil zanimanje za knjige in menda ni bilo v njegovi knjižnici knjige, ki je jaz ne bi bil prečital. Pozneje sem si začel izposojevati knjige tudi v izobraževalnem društvu. V libuški ljudski šoli je vsa leta visel urnik, po katerem bi morali imeti nekaj tedenskih ur tudi slovenskega pouka, vendar tega ni bilo vseh sedem let, kar sem stružil klopi. O priložnosti nadziranja ja nadzornik tudi vprašal, že se kaj slovensko učimo. Odgovorili smo, da pri katehetu, nadaljnje vprašanje pa je kar nadučitelj prestregel tako, da je poudaril, da se tudi pri njem učimo, vendar da ne moremo izkoristiti vseh ur. Nadučitelj Scheschar je bil Kočevar in seveda poverjenik „Südmarke“, „Hei-matdiensta“ in drugih takih organizacij. Bil je poklicno dober učitelj, najrajši pa nam je razlagal zemljepis-je nasploh, posebej pa še koroške meje „vom Tal bis an die Gletscherwand“ in najnovejšo koroško zgo- dovino. Tako je nekega dne govoril o koroških obrambnih bojih in o plebiscitu in primerjal koroške Slovence s psom, ki teče za tujcem samo zato, ker mu je ta pomolil klobaso. Moj sosed je na tiho pripomnil, da je pač on tudi prišel zaradi take klobase iz Kočevja k nam. Na to mi je ušel precej neprikrit smeh, ki pa je moral takoj ugasniti, ko me je v glavo zadel učiteljev vežni ključ, ki je prifrčal s katedra do zadnje klopi v razredu. Ker pa sem si zelo želel na gimnazijo, posebno pa tudi mati, ker bi bila rada videla svojega najmlajšega pred oltarjem, se ja našla - s pomočjo dr. Zeichna - pot v celovško Marijanišče in na gimnazijo. Kajpada ni bilo lahko zame v tem prvem letu. Zelo sem trpel domotožje, saj še nikoli nisem bil od doma. Poleg tega pa je bila občutna sprememba okolja; niti z bratom nisem smel govoriti, bilo je strogo prepovedano s sošolci občevati slovensko, vladale so srednjeveško stroge vzgojne metode in vsemogoče druge nevšečnosti. Bilo nas je več Slovencev v razredu, toda kaj, ko nismo smeli med seboj govoriti v materinščini. Najbolj zaželjen mi je bil skupni sobotni sprehod v okolico Celovca, „na hajdne“, odkoder se je videl vrh Pece. Da sem le videl Bistriško kopo, pa mi je nekoliko odleglo. Kakor sem že omenil, je bil hišni red zelo strog. Temeljil je še na idejah tridentinskega koncila. Ker pa je bilo Marijanišče koroška in celovška ustanova, je imelo seveda tudi nekaj lokalnih posebnosti. Da slovenski dijaki nismo smeli govoriti med seboj slovensko, če bi to motilo prisotne nemške sošolce, je bilo še nekako razumljivo. Manj razumljivo je to bilo, da tudi nismo smeli govoriti slovensko, če smo bili sami med seboj. Seveda je bilo tudi prepovedano biti sami med seboj, da ne bi mogli gojiti separatizma. Nerazumljiva pa je bila vsakomur prepoved, da brat govori z bratom -ne glede na jezik - če nista oba bila nameščena v isti sobi. Tak primer sva bila poleg bratov Zwitter tudi midva z bratom Stankom. Če sem hotel govoriti z njim, sem moral prositi prefekta za posebno dovoljenje. Nekoč ko sem prosil za dovoljenje, me je prefekt vznejevoljen vprašal, da bi le rad vedel, kaj imam z bratom toliko govoriti. To me je tako zadelo, da se odtlej sploh nisem več brigal za tako dovoljenje in sem pač oprezoval, kje bi mogel srečati brata za kratek pomenek. 10 Kultura Sele: Dejavna KPD „Planina“ Na materinski dan, v nedeljo, 14. maja, je KPD „Planina“ priredilo tradicionalno materinsko proslavo v farnem domu v Selah. Doživeto sosedstvo koroških zborov Pevci nemškega in slovenskega porekla so se na skupnem koncertu v Trgu/Feldkirchen prav dobro razumeli in s pesmimi v drugem jeziku dokazali, da se hočejo sporazumevati kot pravi sosedje. Spodbudo je dal slovenski oddelek ORF in vodji Mirku Bogataju je uspelo, da so sodelovale slovenske kulturne in nemške pevske osrednje organizacije. S pomočjo mesta smo doživeli tako enega tistih lepih večerov, ki bi morali biti na dvojezičnem Koroškem pogostejši. Morda se še spomnijo nekateri koroški zbori, da so se uradno pobratili - in kasneje pozabili na to. Ko pa se zbori naučijo pesmi drugega naroda, nehote začutijo tudi delček njegove kulture in se pri skupnem nastopu bolje spoznajo in bolj sproščeno družijo. Iz nemške strani so nastopili na primer MGV Koschatbund-Ce-lovec, Stadtchor Ferlach in A capella Chor iz Beljaka, ki sodijo med najboljše na Koroškem. Tudi MePZ Sele in Kvartet bratov Smrtnik sta Slovence enakovredno zastopala. Enim pevcem se je ob mehkih glasovih poznalo, da so z dvojezičnega ozemlja, čeprav so peli tudi nevsakdanje pesmi (Barčica, Ko lani sem tod mimo šel, Sonce ljubo), pri drugih se je slišalo, da pojejo v tujem jeziku: ta zgun je zvenel kot ta cwun, ali Nachtgebet je zvenel kot nahgebed, toda veselje ob doživetju skupne domovine je daleč prevladovalo. Višek sta bili dve skupni pesmi vseh zborov, katerih besedilo gotovo ni ostalo brez odmeva: Fein sen, beinan-der bleibn in Lipa - . . . nova pomlad zelena bo novi cvet pognala! Alojz Angerer Kot že nekaj let, so jo tudi letos pripravili otroci in mladina. Otroška skupina pod vodstvom Angele Kulmesch je pripravila prizorček k znani melodiji Balade pour Adeline. Učiteljici Jožica Mak in Majda Olip sta z otroki ljudske šole pripravili pesmice in deklamacije in pod vodstvom župnika Štefana Krampača je zapel še mladinski zbor. Harmonikarji Glasbene šole pod vodstvom učitelja Hanzija Ogrisa so zaigrali nekaj poskočnih viž in popestrili program. Kot zadnja točka je bil na vrsti prizorček „Nočem te več, mama“. Silvija Male kot mama in Peter Oraže kot njen sin sta zaigrala prizor iz vsakdanjega življenja, ki nam je pokazal, da otroci pogosto potrebujejo kar nekaj časa, dokler ne uvidijo, da jim mame želijo dobro. Po končanem sporedu so mame še posedele ob kavi in peci- V letošnjem letu zgodovinskih obletnic - 50 let po koncu 2. svetovne vojne, 40 let po podpisu državne pogodbe, 75 let po koroškem plebiscitu - razmišljamo o tem, kako bi se tudi Slovenci spomnili teh obletnic. Profesor dr. Jožko Šavli Odločili smo se za niz predavanj, ki naj bi služila zgodovinskemu osveščanju mladih in starih. „Odkod prihajamo in kam gremo koroški Slovenci. To se hočemo zavestno vprašati v tem letu,“ je dejal predsednik KPD Planina, Martin Dovjak. Veseli nas, da ta način praznovanja v tem spominskem letu kot soprireditelj podpira tudi občina. Za nedeljo, 21. maja, smo povabili v Sele dr. Jožka Šavlija iz Gorice. Približal nam je starejšo zgodovino Slovencev na Koroškem, govoril predvsem o Veliki Karantaniji, mogočni državi, ki so jo samozavestno vodili Slovenci. Ponemčena Gospa Sveta in Krnski grad, znana po slovesnem ustoličevanju karantanskih knezov, po zaprisegi pri vojvodskem prestolu in podelitvah fevdov, sta nam danes tuja in manjka nam zavesti, da je tam zibelka slovenske zgodovine, da je v tem smislu Koroška ustvarjalec zgodovine na območju Alpe-Ja-dran. Mo GLOBASNICA Poletni koncert V nedeljo, 11. junija (ob 20. uri v ljudski šoli), vabi SKD „Globasnica“ na poletni koncert Oblikovali ga bodo MePZ „Peca“, otroški zbor „Živ-žav“ in MoPZ „Franc Leder Lesičjak“. NONČA VAS Elisabeth Steharnig umrla V torek, 30. maja, je za vedno zatisnila svoje oči Elisabeth Steharnig iz Nonče vasi. Slovo od hiše žalosti bo danes, v petek, ob 14. uri v Nonči vasi. Otrokom z družinami izrekamo iskreno sožalje. Kultura Dobrolski MePZ„Srce" ima y Mariu Podrečniku (prvi z desne) novega „šefa. si«« Fe« Mario Podrečnik novi pevovodja MePZ Srce Ko nova pesem zazveni MePZ Srce iz Dobrle vasi je preteklo nedeljo po skoraj enoletnem odmoru zopet nastopil v domačem kraju in to v novi zasedbi. Lani je pevovodja Marjan Ber-tažnik po dvanajstih letih zapu-st'l zbor, nakar se je kratkočas-n° prekinilo tudi pevsko udest-vovanje. Septembra se je pevska nit zopet zavezala, saj je Mario Podrečnik, študent solo-Patja na celovškem konzervato-rik prevzel nanovo sestavljeni, pomlajeni zbor, ki zdaj šteje 26 članov. Podrečnik je domači glasbeni sceni dodobra poznan, Sai je že leta vključen v razne glasbene skupine, med drugim J® bil tudi med ustanovitelji nekdanjega ansambla Rubin, ki je Pat let navduševal na koncertih ln Plesih. Poleg vodenja Srca trenutno poje še pri Gallusu. Na konzervatoriju si je v okviru štu-d'iav prisvojil dosti glasbenoteo-retičnega znanja, veliko pa si je Pridelal sam, tako ga kot pevo-v°djo lahko štejemo med popol-ne samouke. Novemu vetru v dobrolskem zboru in novi postavi je bilo posrečeno geslo dobro obiskanega koncerta „Ko nova pesem zaz-Veni "- kjer je razen Srca nastopil Se dobrolski otroški zbor pod Sodstvom Rozi Pasterk in Tanje lesnik ter zbor A capella pod vodstvom Petra Grillica Mario Podrečnik hoče z zamišljenim programom utreti zelo različne poti zborovskega petja, skratka poskrbeti za pestrost v pevskem repertoarju. Tako bo zbor najprej popeljal skozi zgodovino glasbe, hkrati pa posvetil dosti pozornosti slovenski narodni pesmi. S svojim konceptom namerava postopoma višati pevsko kakovost in vnesti svojemu značaju ustrezno lahkotnost. „Vnema pevk in pevcev, ki z vidnim veseljem prihajajo na vaje, me preseneča in potrjuje v zasnovanem programu,” pripoveduje agilni Podrečnik v pogovoru z NT. Večje pomanjkljivosti, kjer je treba nastaviti, vidi v „glasu zbora in v oblikovanju glasu pri posameznih pevcih, to se pravi pevske tehnike”, vendar je prepričan, da so njegovi pevci sposobni še mnogo pridobiti. Seveda se zaveda, da to ne gre čez noč, ampak je potrebno mnogo truda, obenem pa veselja, kajti „veselje do petja mi je važen pogoj za kontinuirano in uspešno delovanje”. Po skoraj enem letu dela z zborom je srečen, da je nalogo sprejel. Zgledov za mladega dirigenta, pravi, da je v domači zborovski sceni dosti. Imena kot Ropitz, Polzer, Kovačič jamčijo za kakovost v dirigentski gildi in novinec stori pametno, če jih malo posnema. „Seveda pobiram cu-krčke iz znanja izkušenih kolegov,” odgovori na vprašanje, kako kot avtodidakt izpopolnjuje svoje znanje. Ognjeni krst je dobro prestal, saj je publika prvi nastop honorirala z bučnim aplavzom in dobrohotno kritiko. Ker je zbor dalj časa miroval, ga Podrečnik hoče zopet bolj vključiti v zborovsko petje na Koroškem, v Avstriji in prek meja, zato se bo trudil navezati stike z drugimi zbori oz. društvi. „Vnema pevk in pevcev naj bo poplačana tudi z nastopi v gosteh,” pravi Podrečnikova psihološka in motivatorska žilica. Naslednji veliki cilj je že začrtan: drugo leto slavi dobrolsko društvo 90-letnico, zbor pa 20-letnico. Podrečnik ima v mislih že konkretne predstave o dostojnem zborovskem prispevku proslavi in omeni velik koncert in latinsko mašo za nekdanje zaslužne društvenike. Adke 11 SLOVENIJA Podoba evropskega naroda Navajeni smo številnih poslikanih knjig, ki v zadnjem času prihajajo v prodajo. Sestavljene so na hitro, skorajda brez besedila, z barvnimi fotografijami, kar pa je tudi vse. Že postavitev je navadno slaba, brez umetniškega oblikovanja strani in ustreznega spremnega besedila. Pričujoča knjiga, ki jo je napisal in oblikoval J. Šavli, izdala pa založba Humar (Bilje 4a, 65292 Renče, Nova Gorica) je nekaj drugega. Oblikovana je z občutkom, prepolna dokumentarnih slik iz naše zgodovine, vsebinsko pa sega vse od začetka Karantanije pa do današnje samostojne Slovenije. Zasnova knjige je, rekli bi, skorajda turistična, obenem pa tudi zgodovinska. Njeno sporočilo je tako v besedi kot v sliki. Med vsebinsko podajanje na zgodovinski osnovi se vpletajo izleti na razna področja, začenši s karatansko Kotlaško kulturo, slovenskim viteštvom, pa ogled Svete gore pri Gorici in Bourbon-cev na Kostanjevici, do lova na polhe (po Valvasorju), pa k lipicancem, na Kras, v Moderno, v impresionizem in ekspresionizem. . . Pri sestavku o slovenski glasbi, zlasti cerkveni, je odtisnjena kar v notah Kramerjeva božična „Zvonovi zvonijo. . .“ Pa omemba prazničnih jedi, zatem Gospodarstvo - od tržaških slovenskih bank do Zveze Bank v Celovcu. Ni seveda pozabljen Slomšek pa Mohorjeva. Da ne govorimo posebej o Prešernu, in o politikih, pesnikih, pisateljih, kardinalu Missiu, itd. Pisec knjige se ne pusti za-strašiti od takšnih ali drugačnih tabujev, ko pride do druge svetovne vojne. Navaja partizane, domobrance, poveljnika Rozmana, ter škofa Rožmana, profesorja Ehrlicha, pa Balantiča in Kajuha. . . Omenja brez vrednotenj ali razvrednotenj, vse zgolj človeško. Za to je bil pravzaprav že skrajni čas. Knjiga je vsekakor najlepše likovno knjižno delo, kar smo jih kdaj imeli. Nekakšen klic po sodobni slovenski estetiki, s katero smo ravno pri knjižnih izdajah tako zaostali za svetom. Prav bi bilo, da bi komu dala misliti. Željko Kumar ■Vi PETEK, 2. junij T Kulturna obzorja A SOBOTA, 3. junij Od pesmi do pesmi -od srca do srca T Večerna 20.05-22.00: „Gemeinsam - skupaj“. Kärntner Chöre singen für gelebte Nachbar- E Schaft. D NEDELJA, 4. junij 7 6.30-7.00 Praznična (P. Zunder) E 18.00-18.30 Glasbena oddaja N PONED., 5. junij Dobro jutro na Koroškem 18.00-18.30 Glasbena V oddaja TOREK, 6. junij Partnerski magacin R SREDA, 7. junij A Društva se predstavljajo Večerna 21.04-22.00: n Pozdrav iz Primorja 1 ČETRTEK, 8. junij Rož - Podjuna - Žila u PETEK, 9. junij Kulturna obzorja petek 2. junija 1995 SKMSBSi (Dz&Kl, NEDELJA 4. junija '95, 13.30 PONEDELJEK, 5. junija 1995 TV SLOVENIJA 1, Ob 16.20 Novi narodni svet koroških Slovencev: volitve! Katoliški dom prosvete v Tinjah na najboljši poti k uresničitvi Tinjskega čudeža: slovesno odprtje dograjenega poslopja Posojilnica Bank Pliberk je zasijala v novem blišču Koroška deželna razstava v Hiittenbergu: „Voziček in žlindra - Grubehut und Ofensau“ Tour kviz'95: naravne lepote doma in pri sosedih V narodni galeriji v Ljubljani so odprli pregledno razstavo: „Gotika v Sloveniji“ Nedelja, 4. junija ČEPIČE PRI GLOB. Tekma koscev Čas: ob 14. uri Kraj: pri gostišču Juenna v Čepičah pri Globasnici Prireditelj: SRD „Edinost" iz Štebna • Prijave so možne pred začetkom tekme • Tekmovalci naj prinesejo s seboj koso • Pripravljene so lepe nagrade • Ob slabem vremenu bo prireditev dan navrh. 5. junija Sodeluje tudi moški pevski zbor Franc Leder Lesičjak iz Štebna in domači ansambel Poned., 5. junija ŽELEZNA KAPLA Romanje k Svetemu Duhu nad Solčavo Odhod: ob 7.30 izpred Zadruge v Železni Kapli, sv. maša ob 11. uri Potrebna [e prijava pri Posojilnici v Železni Kapli (tel.: 04238/231) ter veljaven potni list Prireditelja: SPD „Zarja" iz Železne Kaple in Slovensko planinsko društvo Celovec CELOVEC Predavanje: Imenska pokrajina Koroške in Vzhodne Tirolske Čas: ob 19.30 Kraj: Napoleonstadl, St. Veiter Ring 10 Predava: univ. prof. dr. Heinz Dieter Pohl Prireditelj: DS Koroška 95 CELOVEC Nastop glasbene šole -oddelek Mladinski dom Čas: ob 18.30 Kraj: v Mladinskem domu SŠD v Celovcu, Mikschallee 4 [•öliBT CELOVEC Klavirski kocert Silvie Taubmann Čas: ob 19. uri Kraj: v gostilni pri Joklnu Prireditelj: KD „Pri Joklnu" Petek, 9: junija ŠT. JAKOB Sklepna prireditev Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru Čas: ob_16. in 20. uri Kraj: v Št. Petru pri Št. Jakobu Spored: Fadil Hadžič, Žensko vprašanje (komedija), Dekliški zbor, Mešani pevski zbor Cantus S. Petri, modna revija. Po programu sledi družabnost na dvorišču Prireditelj: Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru CELOVEC Koncert mladinskega zbora RTV Slovenija Čas: ob 17. uri Kraj: v ORF-teatru v Celovcu, Sponheimerstraße 13 Dirigent: Matevž Fabjan Prireditelj: KKZ in ORF-Slovenski spored Sobota, 10. junija ŽITARA VAS Mednarodno folklorno srečanje Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Žitari vasi Prireditelj: folklorna skupina SPD Trta SELE Koncert „Pesem je...“ Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu Nastopajo: Komorni zbor „Peko" iz Tržiča, MePZ Sele, Mladinski zbor Sele, šolarji s Kota Prireditelj: Pevsko društvo Sele 532329 CELOVEC Ekskurzija h Gospe Sveti, Krnskemu gradu, na Ple-šivec in Štalensko goro Čas: ob 15. uri pred Slovensko gimnazijo Vodstvo: prof. Jože Wa-kounig Prireditelj: SSK Prijave: pri prof. Wakounigu ali prof. Dolinarju, tel.: 0463/33353-16 ROŽEK Oblikovanje gline Tečaj vodi: Mežika Novak Čas: od 13. do 17. ure Kraj: pri Rodarču (Valenti-nič) na Ravnah pri Rožeku Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič" Prijava potrebna! (tel.: 04274/4373, L. Oraže) Nedelja, 18. junija DOBRLA VAS Musik des Mittelalters -srednjeveška glasba Nastopa: Ensemble „Hor-t_us Musicus“ Čas: ob 20. uri Kraj: v farni cerkvi Prireditelji: SRD „Srce", farni svet, Singgemein-schaft Dobrla vas RAZNO Zveza slovenskih žena vabi ob 50-letnici zmage nad fašizmom na Obisk največjega ženskega taborišča Ravensbrück ter ogled Berlina, Dresdena in Prage Čas: od 6. do 10. junija 1995 Cena: šilingov 3.780,- (dodatek za enoposteljno sobo šilingov 700.-). Prevoz s sodobnim Sienčnikovim avtobusom, 4 polpenzioni ter vodiči za Berlin, Dresden in Prago. Prijave sprejema: Milka Kokot, tel.: 0463/51 4300-40 Club tre popoli Jezikovne počitnice v Portorožu/ Piranu Tečaj italijanščine, nemščine in slovenščine z udeleženci iz Slovenije, Italije in Avstrije Prijave in informacije: pri Milki Hudobnik, tel.: 0463/512528-28, od 8.30 do 17.00 Zveza slovenskih žena sporoča, da bo tudi letos organizirala Letovanje otrok v Poreču Kdaj: od 20. do 31. julija 1995 Cena: letovanje vključno s prevozom stane 3.000-šilingov Prijave sprejema ZSŽ (Milka Kokot), tel.: 0463/514300-40 Slovensko planinsko društvo vabi na 24. srečanje zamejskih planincev Kraj/čas: v nedeljo, 11. junija 1995, v Štmavru pod Sabotinom ob itali-jansko-slovenski meji. Avtobus vozi iz Globasnice (ob 6. uri), pristop do meje možen (vožnja brezplačna). Javite se do 2. junija pri Urški Brum-nik, tel.: 0463-514300-14 Slovensko planinsko društvo Celovec in Planinska sekcija Avto Celje vabita na potovanje (s sodobnim turističnim avstobusom) na ŠKOTSKO Kdaj: od 14. do 20. julija Cena potovanja: 680 nemških mark. V ceno je vključena vožnja, trajekt, polpenzion v dvoposteljnih sobah, vstopnine, degustacija viskija, vodič. Prijave sprejema (do 16. junija 1995) Brumnik, tel.: 0463-514300-14 Slovenska prosvetna zveza v Celovcu obvešča, da bo odprtje k&k-centra v Št. Janžu v Rožu (bivša stara šola) v soboto, 10. junija 1995, ob 19. uri. Ob tej priložnosti bo odprtje razstave Zorke Loiskandl-Weiss z retrospektivo slikarskih del „Od začetka do sedaj“ in odprtje etnološke razstave „Odkruški koroške dediščine“. V nedeljo, 11. junija 1995, ob 10. uri bo v k&k-centru v Št. Janžu v Rožu dan odprtih vrat s kulturnim in zabavnim programom Petek, 2- junija 1995 OGLAS POSOJILNICA-BANK ŽILA nudi službeno mesto Znanje obeh deželni jezikov je potrebno! Pričakujemo angažiranost in veselje do kontaktiranja z ljudmi. Ponudbe z življenjepisom naslovite na: Posojilnica-Bank Žila Kaiser-Josef-Platz 6 9500 Beljak/Villach RAZSTAVI BOŽEK CELOVEC JEZIKOVNE POČITNICE 1995 Od nedelje, 2. julija, do sobote, 22. julija 1995, v osnovni šoli Grm v Novem mestu Jezikovne počitnice so namenjene mladim od 10. do 16.leta Cena: 4500,- šilingov V ceno je vključeno: * tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) * skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok * polna integracija v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti * ves čas tečaja oskrba in pomoč našega spremljevalca * spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih * možnost za šport in razvedrilo, srečanja z mladimi * prevoz v Novo mesto in nazaj Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, 10.-Oktober-Straße 25/111, tel.: 0463/516243 Razstava del Iva Prančiča Kraj: v galeriji Šikoro-nja v Rožeku Kdaj: odprtje razstave bo v soboto, 3. junija, ob 20. uri ■ Odprto do 2. julija 1995, od srede do nedelje, od 15. do 18. ure. ■ V soboto, 24. junija 1995, ob 20. uri: prvi večer v ciklu „Približevanja“ „Mesečen“ Razstavlja Karel Kuhar Karel Kuhar razstavlja slike in objekte na temo „mesečen“ Kraj: v galeriji „pri Jo-klnu“ Kdaj: vernisaža bo v sredo, 7. junija, ob 19. uri ■ Razstava bo na ogled do 30. junija 1995 OGLAS GRADNJA BREZ KRIVE HRBTENICE MONTAŽNA HIŠA rsi INNTAL FERTIGHAUS Npr. tip ISAR (Kniestock) bivalna površina 126,97m2 cena od kletnega stropa (ab Kelleroberkante) ATS 1,150.000,- inkl. 20 % davka (brez strešne opeke, estrihov in inštalacije) PRODAJA IN INFORMACIJE ga. Schaunig Ul t-Ttidlltv Tel. (0463) 57088-37 A-9013 Klagenfurt - Paradeisergasse 9/II Spoštovani društveniki! čimbolj brezhibnemu objavljanju društvenih prireditev v NAŠEM TEDNIKU pripisujemo veliko pomembnost - tako v interesu bralk in bralcev NAŠEGA TEDNIKA kakor predvsem tudi v interesu društev samih. Zato Vas prisrčno prosimo, da posredujete Vaše prireditvene termine neposredno na naslov: naš tednik v r. Marjanu Feri 10.-Oktober-Straße 25/III Tel.: 0463/512528-27 9020 Celovec Faks: 0463/512528-22. Zadnji rok je torek (do 12. ure). V želji po plodnem sodelovanju Vas pozdravlja uredništvo NAŠEGA TEDNIKA! r ^ Podatki za napoved naše prireditve v NAŠEM TEDNIKU ®®[Ö] V $*■ • HHKi. .*,**» od sobote, 10. junija, od 14. ure do nedelje, 11. junija, do 17. ure Seminar: Zadovoljivo reševanje narodnostnih konfliktov - prispevek k spominskemu letu 1995 Voditelj: mag. Peter Hämmerle v ponedeljek, 12. junija, ob 20. uri in v torek, 13. junija, od 9. do 18. ure Pogovori strokovnjakov Predavatelj: dipl. inž. Wolf Dietrich Huber, mag. Daniela Obilt-schnig, dr. Vladimir Wakounig, ministerialni svetnik dr. Johann Dvorak v torek, 13. junija, ob 20. uri Predavanje z diskusijo: 1945-13. junija-1995 Kako so Slovenci skušali preboleti pregon Predavatelj: rav. dr. Avguštin Malle Vodja diskusije: Franc Černut, priča časa v četrtek, 15. junija, ob 18.30 Razstava: Slikanje na svilo Razstavlja: Astrid Schaller v četrtek, 15. junija, ob 20. uri Koncertni večer Nastopata: Ingrid Semmelrock in Sylvia Sagmeister od sobote, 17. junija, od 14.30 do nedelje, 18. junija, do 16.30 Priprava na zakon, nem. Voditelj: Jože Kopeinig, Tinje Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik v sredo, 21. junija, ob 19.30 Predavanje: Igra z ognjem -uvod v problematiko uničenja okolja Predavatelj: dr. Hubert Požarnik, član društva za varstvo okolja v Ljubljani v četrtek, 22. junija, ob 19.30 Nas tretji svet še potrebuje? Predavatelj: dr. Gerhard Bittner IMPRESUM Dan: Datum: Čas: Kraj: Naslov prireditve: Nastopajoči: Prireditelj: NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/IM. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Šadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/III, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 420,-; Slovenija 2500,- SIT; ostalo inozemstvo 700,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 60 SIT. 14 Sport PODLIGA VZHOD! Mostič - Bilčovs 5:1 (0:0) BILČOVS: Kattmg 2, Rajnovič 3, Kuess 4, Lipusch 3, Schaunig 2, Krainer 3, Hobel 4, Gartner 3, Durnig 2, Smeraldo 2, Slapnig 4; Mostič: 150 gledalcev Sodnik: Wölbitsch (slab) Strelec: Hobel (61.) Ruda - Globasnica 0:0 GLOBASNICA: Preitenegger 3, P. Sadjak 3, Sturm 3, Dlopst 4, Tratar 3, Hren 3, Silan 3, Kert 3 (75. Szabo 0), Buchwald 3, Ilič 3, Pasterk 3 (80. LipušO); Ruda: 200 gledalcev Sodnik: Hitzenhamer (dober) 1. RAZRED D: Šmarjeta - Železna K. 2:3 (2:1) ŽELEZNA KAPLA: Magič 4, Germadnig 4, Nerz 3, Schorli 3, G. Grubelnig 2, Lipusch 2, Schurtl 3, Kaschnig 3, Baloh 2, Sporn 3, F. Ošina 3; Šmarjeta: 100 gledalcev Sodnik: Korac (dober) Strelci: Sporn (15.), F. Ošina (74.), Baloh (88.) Vovbre • Šmihel 3:1 (3:1) ŠMIHEL: Suschnig 1 (46. Leitgeb3), Krewalder 3, H. Motschilnik 2, Ch. Figo 2, Janet 3 (30. Lutnik 3), Grobeinig 3, Goričan 3, A. Gros 3, Buchwald 3, W. Motschilnik 3, Zobar 3; Vovbre: 100 gledalcev Sodnik: Wulz (slab) Strelec: W. Motschilnik (20.) Dobrla vas - Eitweg 0:4 (0:3) DOBRLA VAS: Rigo 3, Grubelnig 2, Herbur-ger 3, Z. Muharemovič 3, Jörg 3, Zunder 2, Hudi 3 (65. Mlajs 3), Ch. Lesjak 3, M. Lesjak 3, V. Muharemovič 2 (46. Kastrun 3), Sienčnik 3; Dobrla vas: 50 gledalcev Sodnik: Rosenwirth (dober) Labot - Sele 6:0 (3:0) SELE: S. Užnik 2, D. Oraže 2, A. Mak 3, K. Hribernik 2, Božič 2 (46. Z. Oraže 2), Radosavljevič 3, M. Dovjak 2, Travnik 2, N. Hribernik 2, Goren-schekS, M.Oraže2; Labot: 200 gledalcev Sodnik: Osebitz (povprečen) PODLIGA VZHOD 1. Šmihel/L. 25 16 7 2 69:15 39 2. Velikovec 25 13 6 6 47:29 32 3. ASk 25 12 6 7 33:24 30 4. Bilčovs 25 10 9 6 44:34 29 5. Ruda 25 812 5 27:26 28 6. Mostič 25 9 8 8 34:33 26 7. Metlova 25 8 8 9 29:35 24 8. Liebenfels 25 9 511 28:37 23 9. Št. Lenart 25 512 8 17:23 22 10. Vetrinj 25 512 8 27:34 22 11. Klopinj 25 7 711 23:33 21 12. Pokrče 25 5 10 10 34:41 20 13. Globasnica 25 5 911 20:39 19 14. Žitara vas 25 6 316 28:57 15 25.krGal10.l11. iunii19951: Šmihel - Klopinj, Globasnica - Mostič, Vetrinj - ASK, Pokrče - Liebenfels, Bilčovs -Velikovec, Št. Lenart - Ruda, Metlova - Žitara vas; 1. RAZRED D 1. Podkrnos 25 15 7 3 55:29 37 2. Vovbre 25 16 5 4 44:21 37 3. Grebinj 25 13 5 7 42:27 31 4. Sele 25 13 4 8 53:43 30 5. Št. Pavel 25 10 8 7 55:32 28 6. Labot 25 12 3 10 48:50 27 7. Eitweg 25 8 9 8 45:38 25 8. Frantschach 25 9 7 9 35:31 25 9. Železna Kapla 25 10 5 10 40:42 25 10. Št. Andraž 25 5 13 7 35:33 23 11. Šmarjeta 25 5 10 10 39:40 20 12. Šmihel 25 7 5 13 32:45 19 13. Galicija 25 5 4 16 29:61 14 14. Dobrla vas 25 3 3 19 16:76 9 or. kmn I10./11. junij 19951: Šmihel - Dobrla vas, Podkrnos - Labot, Eitweg - Šmarjeta, Frantschach - St. Andraž, Sele - Vovbre, St. Pavel - Grebinj, Železna Kapla - Galicija; Globašanom preti zopet podaljšek prvenstva Lani kvalifikacija za povzdig, letos po vsej verjetnosti rele-gacijski tekmi proti izpadu. Ruda - Globasnica 0:0 - Tekma ni dosegla visoke ravni, tako da je bila že v 1. polovici vidna delitev točk. Gostje so sicer ob začetku tekme nekajkrat ogrožali nasprotnikov gol (iz standardnih položajev), vendar je manjkala popolna doslednost. Podobno sliko igre so videli gledalci tudi v 2. polčasu.. Mostič - Bilčovs 5:1 - V 1. polčasu nobena ekipa ni storila več, kakor najmanj potrebno. Obetal se je temu primeren tipičen rezultat 0:0. V 2. polčasu pa seje nenadoma spremenil značaj igre, kajti po napaki vratarja Kattniga so domačini povedli z 1:0, kmalu navrh celo z 2:0. Hobel je rezultat sicer skrajšal na 2:1, toda nato so zopet zadeli domačini. Sigi Hobel - trener Bilčov-ščanov je moral na tekmi proti Mostiču zopet sam igrati ter je v 61. minuti zadel edini gol svoje ekipe. Na zadnji tekmi (proti Velikovcu) pa so mu zopet na voljo Partt, Andrejčič in Schriefl. Zdi se, kakor da si bodo Glo-bašani zopet sami podaljšali prvenstvo. V pretekli sezoni je bil podaljšek prijeten, saj so tekmovali kvalifikacijske tekme za povzdig v podligo (kar jim je tudi uspelo), letos pa se obeta podaljšek v obliki relegacijskih tekem proti izpadu, če bodo Glo-bašani po zadnjem krogu zasedli le predzadnje mesto (kar po vsej verjetnosti tudi bodo), potem morajo 14. in 17. junija odigrati relegacijski tekmi proti predzadnjemu iz podlige zahod - trenutno Baldramsdorf. Tam imajo zadnje trije ekipe - Irschen, Baldramsdorf, Steinfeld - enako število točk. Kako se Globasnica še lahko reši relegacijskih tekem? Praktično skorajda ne več, teoretično tako: če Pokrče na zadnji tekmi podležejo Liebenfelsu, hkrati pa Globašani premagajo Mostič. Ali, če Klopinj visoko podleže Šmihelu/L. in Globasnica visoko premaga Mostič. Konec tega tedna ekipe v podligi ne tekmujejo, zato se nadaljuje in zaključuje prvenstvo 10. in 11. junija. Naslednji krog: Globasnica-Mostič Bilčovs-Velikovec Ali naše ekipe prvenstva več ne jemljejo resno? Šmarjeta - Železna Kapla 2:3 - Kapel-čani so sicer kmalu povedli z 1:0, toda v najkrajšem času so domačini zadeli dva gola ter bili jasno boljša ekipa. Zdelo se je, kakor da bi bilo le vprašanje števila zadetkov, ki jih bodo dali domačini. Toda v 2. polčasu so Kapelčani zaigrali bistveno bolje ter zadeli celo zmagoviti gol. Vovbre - Šmihel 3:1 - Po dveh strašnih napakah šmihelskega vratarja Suschni-ga so domačini povedli z 2:0. Šmihelčani so rezultat sicer skrajšali na 2:1, toda kmalu navrh so prejeli zopet gol. V 2. polčasu sta si bili ekipi enakovredni, zadetka pa gledalci več niso videli. Dobrla vas - Eitweg 0:4 - Dobrolčani so v 1. polčasu prejeli tri zadetke iz standardnih položajev, kar jih je precej potrlo. V 2. polčasu se je moštvo trenerja Bošnjaka sicer bolj trudilo, toda gostje so bili tokrat enostavno boljši nasprotnik. Labot - Sele 6:0 - Občutljiv poraz Selanov, katerim je tokrat manjkala resnost in borbenost. Njimi nasproti Labotčani, ki so se borili, kakor da bi igrali za povzdig. Selanom so se sicer nudile nekatere lepe priložnosti (predvsem v 2. polčasu), toda so jih klavrno zapravili. Prvenstvo se nadaljuje 10. in 11. junija, tako da imajo ekipe (predvsem naše) teden dalj časa za okrevanje in predvsem za premišljevanje. Krog pred koncem opažamo, da naše ekipe v 1. razredu, skorajda brez izjeme, prvenstva več ne jemljejo resno. Tri ekipe so jasno podlegle, le Kapelčani so slavili zmago in to tudi le srečno. Sicer je razumljivo, da proti koncu prvenstva peša moč in motivacija, še posebej pri ekipah, ki tekmuejejo le še za statistiko. Na primer Selani: zanje je prvo mesto nedosegljivo, zato so (ne vsi) igralci vrgli puško v koruzo. Očividno jim je vseeno, če ob koncu zasedajo 3. ali 4. mesto. Enako Dobrolčani, tudi njihov položaj je neizgle-den (izpad), tako da nastopajo le še zato, ker morajo. Tudi Šmihelčani so v zadnjih krogih bolj razočarali, kakor presenetili. Kljub vsem težavam klubov ter predčasnim odločitvam na tabeli -vsako prvenstveno tekmo, tudi še tako nepomembno, je potrebno jemati resno - nenazadnje so igralci in odgovorni to dolžni svojim navijačem. ŠAH Šahisti SSZ/Carimpex med najboljšimi desetimi na Koroškem Izvrstno 9. mesto v pokalnem tekmovanju. Šahisti slovenske športne zveze/Carimpex so pred nedavnim zaključili prvenstveno sezono 94/95 z lepim uspehom. V finalu pokalnega tekmovanja najboljših 32 moštev na Koroškem (Aktiv-Cup) so slovenski šahisti zabeležili izvrstno 9. mesto, za seboj so pustili celo ekipe, ki tekmujejo v koroški deželni ligi in v podligi. Ekipa SŠZ (Silvo Kovač, Joži Amrusch, Dunja Lukan, Ivko Ferm, Ivan Lukan) je med drugim premagala moštvo novega koroškega moštvenega prvaka SCA/ESV Št. Vid ter deželnega ligaša Bekštanj in ASK/KSV. Kovač je na prvi deski osvojil štiri točke iz petih partij, nova mladinska prvakinja Dunja Lukan pa je na izredno močno zasedenem turnirju osvojila 2,5 točke. Novi (in stari) koroški pokalni prvak je moštvo SG RBB Wolfsberg (s slovenskim legionarjem Studom na prvi deski), na drugo mesto se je presenetljivo uvrstila ekipa iz Baldramsdorfa, tretji pa je postal SK Lienz iz Vzhodne Tirolske. S m k L Naraščaj SAK Tudi U10 in U 8 prvak Po SAK U 12 I sta osvojili še dve ekipi SAK iz Vidre vasi naslov prvaka. U 10 je po prvi tesni zmagi (štiri tekme pred koncem prvenstva!) prvak in bo 14. junija sodelovala na turnirju za naslov koroškega prvaka. Na 1. mestu (v okraju Velikovec) so tudi fantje trenerja Poldeja Sadjaka -U 8. Austria -SAKU 161:0, SAKU 14- Klopinj 1:4 (Teševič). Žitara vas U 12 - SAK 2:4 (Zidej2, Paril, Kramar), SAKU 12II-Šmarjeta 6:0 (Samo 3, Querer, Ogris, Darko Urba-js), SAK U 10 - Bikarja vas 1:0 (Buchwald), SAK U10II- ASK 2:5 (Romano 2). Wölfnitz - SAK U10II 0:1 (Napetschnig). U 8 iz Celovca je na turnirju na Žihpoljah doseglo dobro 3. mesto, SAK U 8 Pliberk pa so v okraju Velikovec osvojili 1. mesto j 1. SAK 17,2. Tinje 14, 3. Globasnica 13,4. Železna Kapla 4). Naslednji krog: Železna Kapla - Galicija (v petek, 2. junija, ob 18. uri) - Kot predzadnji na tabeli morajo Galičani odigrati relega; oljski tekmi, zato so hvaležni naprej preloženega termina tekme. Sedaj imajo teden več časa za priprave na boj proti izpadu. Kapelčani pa želijo z zmago odpisati povprečno nogometno sezono. Vse ostale tekme bodo šele 10. in 1T junija. Gre za našo veliko skupno stvar - več kot le za povzdig v zvezno ligo. Prav na prihodnji tekmi potrebuje SAK podporo vseh navijačev, podobno kakor pred leti na kvalifikacijskih tekmah, ko je za naš SAK navijalo nad 3000 ljudi (slika). slika NT/Fera SAK - WAC ali odločilna tekma za povzdig v II. ligo SAK pričakuje nad 2000 gledalcev. Že iz Wolfsberga pride 700 fanatičnih navijačev. |k e ogometno prvenstvo v re-l\ I gionalni ligi-sredina dosega I \l svoj višek. Še tri tekme so * ^1 do konca in vse ekipe iz Koroške, SAK, VSV in WAC, še računajo s povzdigom. Sicer ima SAK dve točki prednosti, toda že konec tega tedna je lahko vse dru-9ače. SAK ima v gosteh WAC, ki Prav tako sili v II. zvezno ligo ter tako želi preprečiti povzdig SAK. Preprečiti ga želi tudi VSV, ki teden navrh gostuje v Trnji vasi. Ti dve tekmi bosta odločili izid prvenstva, to je gotovo dejstvo. Dejstvo pa je tedi, kako pomemben bi bil povzdig za SAK, ... za vse koroške Slovence. Za kaj v prvi vrsti torej gre v prihodnji tekmi proti WAC in teden navrh proti VSV: * 9re za lastno igrišče SAK (v primeru povzdiga nam ga ne bodo mogli zopet odkloniti); ® za prisotnost in propagando koroških Slovencev na zvezni ravni; ® za kropljenje naše samozavesti (ta se še posebej s športnimi aspehi izredno veča). še dobro so nam v spominu kva-'''kacijske tekme, ko je ves naš narod stal za moštvom. 3000, enkrat celo 4000 gledalcev, se je zbralo na igrišču ASV oz. v celo-Vskem stadionu. Podobno podporo Sl srčno želi ekipa tudi tokrat. Praznik SAK Na binkoštni ponedeljek, 5. junija, v Vidri vasi pri Pliberku 14.00 Humška skupnost - Zadruga 15.00 SAK U 14-starši U 14 15.45 SAK U 121-starši U 12 16.30 SAK U 101-starši U 10 17.30 Poročeni (dr. Ramšak,...) - neporočeni (Pihorner,..) 18.30 Pod 8 let: SAK Pliberk I - SAK Pliberk II 19.00 Ženski nogomet Za jedačo in pijačo je poskrbljeno! Od 17. ure naprej prašič na žaru. Uro pred pričetkom se zbirajo navijači SAK na tribuni Iz Wolfsberga je najavljenih nad 700 gledalcev, zato odgovorni naprošajo navijače SAK, da čim prej pred tekmo pridejo na igrišče ASV ter zasedejo tribuno. Tam naj bi sedeli le navijači SAK. SAK pričakuje rekordno število gledalcev, saj ima ta tekma pomen kvalifikacije v II. zvezno ligo. „Če sedaj vsi naši ne podprejo SAK, kdaj potem,“ pravi dr. Ramšak. Torej mora biti SAK tokrat deležen podpore, kakršne še nikoli ni bil. Priložnost je enkratna, saj si lahko v primeru zmage že skorajda zagotovi naslov prvaka. V nedeljo torej vsi v Trnjo vas! Odločilen bo dvoboj med A. Sadjakom in Ruppom Zaradi četrtega rumenega kartona tokrat ne smeta igrati napadalec Lippusch in sredinski igralec Šmid. Toda SAK ima številčno visok in izenačen kader, tako da je vsak nadomestljiv. Trener Ramšak je svojo ekipo 100-odstotno pripravil na to vrhunsko in predodločilno tekmo. Od česa pa bo dokončno odvisen uspeh ali neuspeh? Prav gotovo od dvoboja A. Sadjak -Rupp. Če bo Alojzu uspelo preprečiti nevarne napade Ruppa, potem je WAC že bistveno manj nevaren. Pripravlja se dokumentarni film o SAK Julija bo SAK praznoval 25-letni-co obstoja. Za to priložnost pripravlja dokumentarni film, za kar pa potrebuje še gradiva. Predsednik dr. Roland Grilc: „Naprošam vse prijatelje SAK, da dajo na voljo zasebne filmske ali fotografske posnetke. Obrnejo pa se naj na Jurija Perca (tel.: 0463/5330-207)!“ SAK-WAC v nedeljo, 4. junija '95, na igrišču ASV I. junija '95, SAKU_____________________________ DSG Borovlje je prvak, sedaj boj SAK II za 2. mesto Moštvo trenerja Kreutza je na zadnji tekmi proti Donauu iz Celovca doseglo pravičen remi, čeprav so manjkali igralci U 16 (so istočasno igrali prvenstveno tekmo proti Aus-trii). Ker je zmagala tudi vodeča ekipa iz Borovelj, je bil boj za 1. mesto predčasno odločen, saj se prednost treh točk na eni tekmi ne more nadoknaditi. Trener Kreutz je v glavnem zadovoljen s svojimi igralci, za zadnjo tekmo proti Zihpoljam, pa si je zastavil za cilj - zmago. „Potem nam je 2. mesto zagotovoljeno in to je v prvem letu tekmovanja prav gotovo lep uspeh,“ pravi Kreutz. Naslednji krog: SAK II - Žihpolje (11. Junija na igrišču ASV) Donau-SAK 0:0 SAK II: Smrečnik 4, Tolmajer 3, M. Blajs 3, F. isopp 3 (80. M. Isopp 0), J. Woschiiz 3 (46. J. Perc 3). Mirko Nachbar 3. Senčnik 3, Kampuš 3. Kreutz 4, Mandl 3. Mochar 3; Celovec: 50 gledalcev Sodnik: Avar (dober) 2. RAZRED E: 1. DSG Borovlje 21 16 3 2 61:11 35 2. SAKU 21 15 2 4 45:22 32 3. Ochsendorf 21 13 5 3 42:13 31 4. Hodiše 21 12 3 6 55:25 27 5. KAČ 21 9 7 5 32:24 25 6. Grabštanj 21 9 4 8 38:30 22 7. HSV 21 8 6 7 34:37 22 8. Donau 20 6 4 10 31:39 16 9. Žihpolje 21 6 4 11 20:30 16 10. Kriva Vrba 21 5 2 14 26:61 12 11. Pošta 21 3 4 14 18:52 10 12. Poreče 20 1 2 17 6:62 4 25. KROG-SAKI _______ Po zaslugi Petscheniga - SAK preskočil oviro Marchtrenk 2:0 so vodili domačini v 1. polčasu, po odmoru pa je „sveži“ napadalec Petschenig (v 46. minuti je zamenjal Škofa) skorajda sam premagal domačine. Sicer ni zadel gola, toda neutrudljivo je drvel mimo nasprotnih igralcev ter pripravljal nasprotnim igralcem nerešljive težave. Rezultat: izrazita terenska premoč ter trije zadetki v času 7 minut. Izvrstno razpoložena tudi Blajs in Pre-schern, ki je v zadnji minuti rešil SAK točko. Marchtrenk - SAK 2:3 (2:0) SAK: Preschern 5, Savič 4, Zanki 5, A. Sadjak 4, Škof 2 (46. Petschenig 6), M. Sadjak 4, Blajs 5, Šmid 5, Sumberac 5, Pihorner 3, Lippusch 3 (84. S. Sadjak 0); Marchtrenk: 200 gledalcev Sodnik: Nestler (povprečen) Strelci: Huemer (4.), Brenner (22.) oz. Lippusch (66.), Blajs (69.), Pihorner (73.) Regionalna liga - sredina 1. SAK 25 14 5 6 50:31 (+19) 33 2. VSV 25 13 5 7 39:30 (+9) 31 3. WAC 25 11 8 6 56:25 (+31) 30 4. Voitsberg 25 12 5 8 46:39 (+7) 29 5. Marchtrenk 25 8 7 10 34:33 (+1) 23 6. LUVGraz 25 10 3 12 35:46 (-9) 23 7. Traun 25 5 9 11 25:46 (-21) 19 8. SV Donau 25 4 4 17 24:59 (-35) 12 Tekma 24. krona SAK-LUVGraz 2:4 (0:1) SAK: Preschern 4, Wölbl 3, A. Sadjak 4, Zanki 5, Blajs 3, Šmid 3 (46. M. Sadjak 3), Sumberac 3, Eberhard 2, Škof 2 (66. F. Sadjak 0), Lippusch 3. Pihorner 3: Igrišče ASV: 350 gledalcev Sodnik: dr. Maier (izredno slab) Strelci: Eberhard (75.), Lippusch (84.) oz. Bardel (52., 62., 88.), Toth (42.) TEDNA Otroška solidarnost Nad 400 otrok iz vseh krajev južne Koroške se je udeležilo letošnjega otroškega dneva v Št. Primožu. Z dobro pripravljenim programom je prireditelju uspelo motivirati najmlajše, da so v različnih skupinah razmišljali o potrebni solidarnosti do vseh tistih, ki so nekako drugačni. Tako je kaplan Slavko Thaler pri sv. maši pozval otroke, naj se postavijo na stran slabotnejšega sošolca, prijatelja, soseda, itd., naj poslušajo, kaj jih teži in zakaj so žalostni, ter naj jim pomagajo. Pri raznih postajah so otroci nato imeli priložnost za plesanje, risanje, za izdelavo orglic, za igranje nogometa, itd. V eni izmed skupin, ki seje imenovala „živopisana jadrnica”, so se zbirali starši s prizadetimi otroki. Tu so otroci ob raznih igrah lahko spoznali, kako je, če si slep, če slabo slišiš, in so svoje občutke napisali v spominsko knjigo. V kulturnem domu Danice so šolarji javne dvojezične ljudske šole iz Celovca navdušili navzoče s predstavo igre „Mali jaz sem jaz”. Rozina Wernig (dvojčka) roj. 3. junija 1931 Kreposti: prizadevnost, podjetnost, komunikativnost Slabosti: špekulativnost, tveganje Malo je žensk v naši družbi, ki so se znale tako uveljaviti kakor vi. Emancipacija žensk za vas nikoli ni bila tema, o kateri bi teoretsko razpravljali, ampak ste prepričali s svojo sposobnostjo in prizadevnostjo, da ste osebnost, ki jo je treba spoštovati in predvsem jemati resno. Vse to pa ste si priborili s trdim in doslednim delom. Vaš problem je le v tem, da imate toliko interesov, da se težko koncentrirate na eno samo stvar. Ker vam je važen vsak in vse in ni stvari, ki bi vas ne zanimala, imate toliko dela, da bi bilo dobro, če bi imel dan 48 ur. ■ ■ Kaj je zate značilno? Smisel za humor, in če je še tako tragično. Osebna krepost? Tvorim si svoje mnenje, če pa stvar ni relevantna, soglašam z drugimi. Osebna slabost? Včasih preveč delam. Kaj je zate umetnost? Če človek spozna, da ni umetnik, a se kljub temu tako osmeša. Kaj te najbolj fascinira? Rusija. Kaj je bilo bistveno spoznanje v tvojem življenju? Da moraš biti vedno bolj informiran kot tisti, ki ti hočejo povedati kaj novega. Kaj te spravi na palmo? Teoretiki. In kako reagiraš v takem trenutku? Zelo počasi ali sploh ne. Imaš dobre prijatelje? Od Vladivostoka do Chicaga. Katero napako ljudem najlaže odpustiš? Prvo. Kaj odlikuje inteligentnega človeka? Pusti govoriti tudi tistim, ki so manj inteligentni. Kako bi te kdo spravil v zadrego? Če mi zapre pot v šolo. In kako se rešiš v takem položaju? Poznam vse obvoznice. Kaj bi bil zate čudež? Če bi ljudje končno spoznali, da na dopustu srečaš več zanimivih ljudi kot na fronti. V katero gostilno najraje zahajaš? NENAVADNI POGOVOR Ime: mag. Stefan Schellander Doma: Moščenica pri Bilčovsu Starost: vsem znana Poklic: učitelj na višjih poklicno izobraževalnih šolah Pri Adamu v Svečah imajo najboljše pivo. V kakšni družbi se najbolje počutiš? V moškem zboru -harmonija je perfektna. Kaj bi bilo zate tragično? Če ne bi smel živeti svojega življenja, temveč se stalno ravnati po drugih. Katero tipično lastnost bi pripisal moškemu in katero ženskemu spolu? Pustimo stare vone. Kakšna mora biti ženska, da vzbudi tvojo pozornost? Zanimiva, a ne preveč naporna. Katere ljudi najbolj občuduješ? Tiste, ki prostovoljno pošiljajo denar na finančni urad. Kje na tem svetu bi hotel živeti? če ne bi živel v Bilčov- su, bi hotel živeti ob kakem morju, ki še ni onesnaženo. Kaj je zate dvojna morala? V nekdanji Tadžiški SSR me je v neki diskoteki musliman povabil na ples. Po plesu sem ga povabil na vodko, pa je rekel, da ne pije alkohola. Kaj je zate smešno? Rad govorim s feministkami. Kakšen odnos imaš do politike? Sem zelo toleranten človek. Tipična lastnost koroških Slovencev? Simpatičnost in veselost, le nekateri jemljejo stvari preveč osebno. Katero osebno željo bi si hotel izpolniti? Nameravam živeti najmanj 90 let, drugače se investicije ne splačajo. Hvala za pogovor. H. St.