Dopisi Razbor pri Slovenj Gradcu. Ker je radi gotovih  ročamo, da bomo praznovali god našega farnega ovir praznovanje naše lepe nedelje preloženo, spo-  patrona sv. Danijela zadnjo nedeljo v juliju, to je dne 31. juHja. Na našo lepo nedeljo ste vsi od blizu in daleč prav vljudno vabljeni! Devica Marija v Puščavi. Kakor vsako leto, proedavimo tudi letas praznik sv. Ane 26. julija in v nedeljo po sv. Ani, 31. julija, z romarskim shodom. Dnevni red pri obeh shodih bo sledeč: ob 6 pričetek spovedovanja, ki traja vse dopoldne; ob 7 in 10 pridiga in peta sv. maša. Med zgodnjo in pozno sv. mašo bo več sv. maš v kapeli svete Ane. Duhovniki in romarji vabljeni! Hoče. Dr. Karla Glaserja slavnost v Reki pri Hočah. V nedeljo, 24. julija, se bo slovesno odkrila spominska plošča na rojstni hiši slavnega jezikoslovca, pisatelja zgodovine slovenskega slovstva, vnetega domoljuba prof. dr. Karla Glaserja, ki je neumorno in požrtvovalno delal za kulturni napredek slovenskega naroda, ki je zaradi svoje narodne zavednosti moral mnogo trpeti. Ob priliki 25 letnice njegove smrti mu bo Zgodovinsko društvo v Mariboru odkrilo spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Reki pri Mariboru pod zelenim Pohorjem po sledečem sporedu: ob 8.30 se zberejo gasilci in občinstvo pri gasilnem domu v Hcčah, od koder odkorakajo z godbo v Reko, kjer bo ob 9.30 sv. maša pod milim nebom na prostoru blizu reške šole, po sv. maši pa odkritje spominske plošče na rojstni hiši v Reki (pri Podkrižniku ali »Momu«) s petjem, slavnostnim govororn g. prof. dr. Dolarja in ravnatelja g. dr. Tominšeka ter drugih. Popoldne ljudsika veselica pri Podkrižniku. Zaradi obeda se je treba pravočasno javiti pri g. Antanu Podkrižniku v Reki. — Dr. Karel Glaser je mnogo storil za napredek svoje domovine, Ijubil z vso dušo svoj rojstni kraj in kmetski stan, zato se udeležite rojaki od blizu in daleč, da se oddolžimo vsaj malo spominu vrlega moža! Reka je obenem krasna izletna točka ter postaja mestnih avtobusov ob nedeljah. Apače. Za narodni tabor pri Sv. Trojici v Slov. goricah je tudi na Apačkem polju bilo veliko zanimanje. Nad sto zavednih Slovencev in Slovenk se ]e od nas udeležilo tega lepega slavja. — Zavedni Slovenec g. Zbkš v Podgorju, doma iz zahodnega dela Slov. Krajme, ki se je tu naselil po povratku iz Amerike, je te dni obhajal 25 letnico poroke. Vsej njegovi družini še mnogo let blagoslova z nebes in sreče zemlje! Sv. Ana pri Borlu. Letos bomo obhajali anineko slovesnost s tridnevnico v nedeljo, 24. julija, ter 25. in 26. julija z običajnim sporedom. V ponedeljek, 25. Julija, bo imel pozno službo božjo ob 9.30 g. novomašnik Feguš od Sv. Marka. Smartno ob Paki. V nedeljo, 10. junija, je Prosvetno druStvo nprizorilo z velikim uspehom veseloigro s-Dva para se ženita«. Ljudatvo, ki je napolnilo dvorano, je bilo z igro zelo zadovoljno in ni varčevalo z bumim aplavzom. Dopisniku celjskega lističa »Nova doba« je pa najbrž vročina, ki je zadnje čase res velika, udarila na možgane, da so mu otopeli ali morda celo zavreli in izpuMeli, kar kažejo njegovi res »mojstrski« dopisi. Clani fantovskega odseka mu ne bodo storili nič žalega, čeprav se on tega boji, ker pač nočejo imeti opravka s človekom, ki je bolan na duši in telesu, posebno pa na pameti. G. dopisnik, le naprej še odlagajte svoje bujne domišljije v »Novo dobo«, ker s tem kažete vso svojo arčno kulturo ... Mozirje. Obfiinskl odbor občtne Mozirje je na svoji redni seji imenoval za častnega občana g. dr. Antona Korošca, notranjega ministra, in g. dr. Marko Natlačena, bana dravske banovine, za njune neštete zasluge za slovenski narod, posebno za slovenske občine. Ljubno. Tukajšnja gasilska četa ]e imela dne 10. julija spominskl dan 55 letnice obstoja. Gornja Ponikva pri žalcu. Lepa je ponikovska fara, pa še lepši je ponikovski zvon, tako nckako se je glasila pesem ob novi sv. maši, ki jo je v nedeljo, 10. julija, daroval tukajšnji rojak g. Ivan Zupanc iz dobre hiše Gaberšekove v Vrhih'. Stolni kanonik g. dr. Ivan žagar je imel krasen cerkveni govor, pri slovesni sv. maši so bili poleg drugih duhovnikov trije domačini m g. kanonik Pavel žagar iz Nove cerkve. Da je bila cerkev, vas in domačija novomašnikova lepo ovenčana, ni treba posebej omenjati. Mala župnija sv. Pankracija v Gornji Ponikvi je imela dosedaj tri nove maše; prva je bila v stari cerkvi, dve pa v novi. V soboto večer ob večni luCi se je zgodila nesreCa pri streljanju; mladi ljudje so neprevidni. Sv. Rupert nad Laškim. Malokdaj smo tako težko čakali na žetev kakor letoe: tolika stiska za živež in prehrano, kakor to leto, nas od časov svetovne vojne še ni zadela. Lanska letina je bila zelo pičla glede krušnega žita: pšenice malo, rži skoraj nič, krompirja je manjkaio več kot polovico; rja je uničila koruzo in fižol, ajda je skoraj popolnoma izostala; glavno vsakdanjo hrano zelje in repo pa so gosenice popolnoma uničile; tudi korenje je rja večji de] uničila. Samo sadne pijače je bilo precej, kruha pa zelo malo. Zato je naš ubogi človek, mali posestnik, moral kupovati živež. Pa tudi večje posestnike je trdo prijela skrb za prehrano; vsevprek smo kupovali in kupujemo živež. Tudi letos nam bo jesen prinesla več skrbi kakor pridelkov: sadje, ki je spomladi tako krasno cvetelo, je po zgodnji toploti v marcu, po mrazu in snegu pa V aprilu in tudi po pozebi v maju, docela odpovedalo: samo tu in tam je videti kako jabolko; češenj in marelic sploh ni, hrušk ne najdeš v celem urvaldu! Za denar in pijačo bo velika stiska, samo kruha bo precej, ako nas Bog obvaruje hude ure. Zato bo pač tudi davčna oblast morala letos upoštevati naše pomanjkanje, stisko in nadlogo, ki zadeva najbolj delavnega, pa najbolj ubogega človeka — poljedelca! Sv. Rupert nad Laškim. Kar težko je našemu človeku pri srcu, ki bere v listih, kako so se merodajni gospodje pred kratkim v Ljubljani posvetovali o »naši cesti«, kaj vse so sklenili za zboljžanje že itak dobrih cest po vseh prometnih krajih, a na naše kraje v »urvaldu« nihče ne misli. V naši občini — prav za prav ne v »naši«, ampak v občini Sv. Lenard nad Laškim, kamor so nas zloglasnega leta 1933 prilimali — imamo v delu, ki pripada Sv. Rupertu, večinoma take občinske ceste, ki jih o&krbuje sarm Bog, to se pravi: kadar je suho, ugodno vreme, že še prideš naprej, če uprežeš v nekoliko naložen voz dva ali tri pare hribovsko trenirane močne živlne. Ako pa hočeš n. pr. \z Sv. Ruperta z vozom peljati v Svetino, ki je oddaljena 7 km, moraS prej najeti delavce, da bodo prej zadelali največje luknje v klancih ter kakor koli premostili blatna močvirja v Podgorju. Ko bi kak visoki gospod hotel v avtomobilu obiskati ta svet, bl gotovo takoj nekaj nkrenil za nas uboge hribovce! Dekleta v narodnih nošali so nosila košare cvet- ja na glavah v sprevodu pri Sv. Trojici v Sloven- skih goricah Oekivn g. Fr. GontUSek govori o sv, Cirilu bi Mctodu na častal tribuni na svebotrojiSkem taboru, Prizor dekUške navdušenosti na veUfeem taboru pti Sv. Trojici v Sk>v«n»kih gorlcah. Clganski kralj Janus I. se bo obmil do Dništvti narodov v ženevi, naj mu izposluje naAeliteT d€- »etlh milijonov ciganov v Abesini^l.