Orbänova vlada na tehtnici Aion Coceancig Madžarska si je v zadnjih letih prislužila pozornost evropskih medijev zaradi številnih globokih poli- tičnih, ekonomskih in kulturnih sprememb, za katere je odgovoren premier Viktor Orban in njegova stranka Fidesz. Orbänova vlada se pogosto znajde sredi navzkrižnega ognja nasprotujočih si mnenj. Medtem ko jo nekateri postavljajo za zgled, saj naj bi se s svojim delovanjem zoperstaviia zlobnim mednarodnim finančnim organizacijam in si tako ponovno priborila nacionalno suverenost, ji drugi očitajo spogledovanje z avtoritarnostjo, celo zdrs v diktaturo. HVGy časnik madžarske liberalne levice, je le neka j mesecev po Orbanovi zmagi m a j a 2 0 1 0 M a d ž a r s k o p r i m e r j a l z la- t inskoameriškimi državami, Orbana pa postavljal ob bok Chavezu, vodji boliva- rovskega socialističnega eksper imenta . Spet drugi so izpostavili šibkost madžar- ske demokracije in ugotavljali, da posta- ja vse bolj podobna Put inovemu režimu, včasih celo z izrecnimi e lement i neofa- šizma in ant isemit izma. Odnos med ma- džarsk im p r e m i e r j e m in ins t i tuc i j ami Evropske unije se je razvijal v znamenju napetos t i in trenj» ki so dosegla vrhunec s p r i tožbami n a Sodišče Evropske uni- je in grožnjami s suspenzom madžarske pravice do glasovanja v Svetu EU. Dvojne voli tve v le tu 2014, p a r l a m e n - tarne v aprilu in evropske v maju, pa so potrdile, da Orban v domovini uživa ve- l ikansko podporo . Po razglasi tvi rezul- t a tov je izjavil: »Zmagali smo. To ni le velika» temveč največja zraagal<^ Ni pre- tiraval: Fidesz je namreč na aprilskih vo- litvah dosegel 44»5 % glasov in za las ujel dvotretj insko večino v parlamentu, maja pa mu je podpora narasla na več kot 50 %, s čimer je postal s t ranka z največjim deležem glasov v vsej Evropi. Vlada si je to re j znala zagotovi t i moč- no podporo javnos t i in jo tud i obdrža- ti. Temu so botrovali številni dejavniki: kriza levo sredinskih strank» ekonomski in družbeni ukrepi, ki državo vlečejo iz krize, ter spremembe v inst i tucionalnih s t ruk tu rah po meri vladajoče stranke. Tako aprilske ko t majske volitve so pri- pomogle k redefinici j i madžarske poli- tične pokraj ine. Znova so razkrile neso- glasja zno t ra j leve sredine, ki je dosegla pičlih 25-30 % glasov. Radikalna desni- čarska s t r a n k a Johbik je po t rd i l a svoj volilni podvig iz leta 2010 in se usidrala med 15 in 20 % glasov, na evropskih vo- li tvah pa je postala celo d ruga najmoč- nejša sila v državi. Dejstvo» da je skraj- n a desn ica uspe la p r eh i t e t i social is te (MSZP)» se lahko z več vidikov zdi šokan- tno, vendar je t reba ta n jen uspeh razu- meti ko t posledico razkola n a madžarski levici, ki je na voli tvah nas topi la razde- ljena med t r i različne s t ranke . Madžar- ska rasistična in ant isemitska desnica se torej kljub a la rmantno visokemu deležu podpore številčno ni zna tno okrepila, če- tud i os ta ja ena izmed najbol j priljublje- nih s t rank med mladimi volivci. Toda od kod izvira moč Orbanove vlade in n jena visoka javna podpora? Fid$szov prelom Fideszova vlada je vse od svoje formacije leta 2010 poudar ja la prelom s pre j šn jo socialistično vlado. Takoj je pokazala, da je n j e n p r i s t o p k pol i t ičn im, ekonom- skim in k u l t u r n i m vp rašan jem radikal- no drugačen. Ta nova politika se je nepo- sredno odražala v vsakdanjem življenju m a d ž a r s k i h državl janov, ki so opazil i m n o g e s p r e m e m b e . T u j e m u opazoval- cu se t akšna dinamika sprememb lahko zdi pravi šok. Zopers tavl jena poli t ična tabora se pri zgodovinskih, kul turnih in d ružben ih vprašan j ih umešča ta n a dia- metralno naspro tne pozicije. Ne le, da bi največji stranki, Fidesz in MSZP (Sociali- sti), nikoli ne pristali na oblikovanje širo- kega konsenza glede skupnih projektov; n juno medsebojno odrekanje legit imno- sti je doseglo takšno raven, da je v neka- terih pogledih postalo zaskrbljujoče. To globoko nasprotovanje korenini v prelo- m n e m letu 1989, ki je Orbana vrglo na površje kot predstavnika najbolj radikal- ne mlade s t ru je znotra j demokrat ičnega tabora. V spomin se je vtisnil njegov go- vor na bud impeš t anskem Trgu herojev med p rekopom Imreja Nagyja» ko je, z do teda j neobičajno ognjevi tos t jo in ra- dikalnost jo, zahteval odhod sovjetskih čet iz države in prehod v novo demokra- t ično fazo brez kompromisov z vladajo- čo komunis t i čno Madžarsko socialistič- no s t ranko dela (MSZMP), predhodnico nove Madžarske social is t ične stranke» ki je danes Fideszov glavni poli t ični na- sprotnik. Druga Orbänova vlada (2010-2014) se je od samega začetka izkazala s svojo od ločnos t jo in v z t r a j a n j e m pri prelo- mu s preteklostjo, pri čemer se je lahko opirala na široko par lamentarno večino (imela je več kot dve t ret j ini poslanskih sedežev, kar ji je omogočilo spremembe ustave, čeprav ne smemo pozabiti, da je na volitvah osvojila 52 % glasov ob 64 % volilni udeležbi). Ustavil se bom pri dveh primerih, ki nam na mikroskopski ravni ponujata vpogled v modus operandi madžarske vlade. Prvi je zakon o tobačnih izdelkih, ki je v dr- žavo s »prešerno« deregulacijo (liberalne- ga kova), kjer so cigarete prodajali prak- tično na vsakem vogalu, vpeljal železno disciplino. S tem pa je Orbanova vlada povzročila nemalo težav. Te se kažejo tudi na področju pridobivanja koncesij in v »zbeganih« pogledih posameznikov, ki mora jo po novem cigarete kupovat i na točno določenih, skora jda »izolira- nih« krajih. Reforma se umešča v logiko družbenega intervencionizma, ki državo razume kot varuha reda, ne le v pravnem, temveč tudi v moralnem smislu. Po drugi s trani pa je brezobzirnost, s katero je dr- žavna administracija licence za prodajo tobačnih izdelkov na vseh koncih dežele podelila zvestim podpornikom s t ranke na oblasti, okrepi la poli t ični klienteli- zem, ki se napaja iz državne regulacije. Kritike proti tovrs tnemu postopanju je Fidesz zavrnil s pomočjo dokaj pokrovi- teljske retorike, ki legitimira državne po- sege za dobrobit ljudi. Drugi pr imer je zmanjšanje števila mini- strstev in poslancev. Orban je že v pred- volilni kampanji obljubljal krčenje držav- ne birokracije, kar je z naglico izvedel že v prvih dneh vlade. Število minis t rs tev se je iz 14 zmanjšalo na 8, med tem ko se je š tevi lo pos lancev z nov im zako- n o m skoraj prepolovilo: iz 386 na 199. Nekdanja ministrstva so združili v nova super ministrstva (med katerimi so tudi taka z rahlo orwellovskimi imeni, na pri- mer Ministrstvo za nacionalni razvoj ali Minis t rs tvo za človeške vire, odgovor- no za izobrazbo, social o, kulturo, šport , zdravje in ku l turno dediščino), s čimer so klasični minis t rski svet, značilen za par lamentarne sisteme, preoblikovali v piramidni organ, tipičen za menedžerske s trukture. Novi us t roj izvršne veje obla- sti je tako postal zrcalna slika stranke na oblasti, ki ji vlada ozek krog predsedni- kovih najzvestejših privržencev. Zoperstavljena politična tabora se pri zgodovinskih, kulturnih in družbenih vprašanjih umeščata na diametralno nasprotne pozicije. Ne le, da bi največji stranki, Fidesz in MSZP (Socialisti), nikoli ne pristali na oblikovanje širokega konsenza glede skupnih projektov; njuno medsebojno odrekanje legitimnosti je doseglo takšno raven, da je v nekaterih pogledih postalo zaskrbljujoče. R e f o r m a p a r l a m e n t a , ki je d r a s t i č n o zmanjša la število poslancev, odraža an- tibirokratski obrat in zasuk k dirigizmu, o b e n e m pa t u d i do ločeno p r o t i p a r l a - m e n t a r n o re tor iko z os t r imi kr i t ikami na račun neuč inkovi tos t i skupščinske- ga odločanja . S t e m je s t r anka na obla- st i za jahala val a nt i političnega občutja , ki je» p o d o b n o ko t v d rug ih nekdan j ih komunis t ičnih državah» zelo razš i r jeno tudi na Madžarskem. Zmanjšanje števila pos lanskih m e s t pa je n u j n o zahtevalo preoblikovanje volilnih enot in okrajev, ki je bila izvedena izrazito v korist vlada- joče stranke. Proteste so uspešno zatrli, kri t ike pa obtožili nasp ro tovan ja refor- mam. Vsaka krit ika vladnega delovanja je namreč po pravilu deležna obtožb, da brani stari politični sistem, k i j e pokazal svojo neučinkovitost v prvih dveh dese- t le t j ih t r anz id je . Orb an o vi podporn ik i se pri obrambi njegovih ukrepov pogosto sklicujejo na nasprot je med starim in no- vim» med nekoč in zdaj, pri čemer igrajo na kar to globoke ljudske delegitimacije postkomunist ične politike in poudarjajo Fideszov prelom z njo. Madžarska v času krize Da bi razumeli evolucijo madžarske po- litike in družbe v zadnjih letih» moramo torej začeti z analizo zadnje levosredin- ske vlade in globoke krize v letu 2006. Podonavska dežela se lahko pohvali z ža los tn im dosežkom. Bila je prva drža- va, ki je zapadla v globoko gospodarsko krizo» in to kar dobr i dve leti p red pri- če tkom sve tovne kr ize . V jeseni 2006 sta državo pretresli globoka politična in moralna kriza, ki je pripeljala do hudih uličnih nemirov, ki jih je levosredinska vlada grobo zatr la. Od t ak ra t je šla go- spodarska kriza (večanje brezposelnosti, devalvacija for in ta , izguba kupne moči, izseljevanje, ukinitev pridobljenih pravic, npr. do t r inajs te plače) z roko v roki z de- legitimacijo s t rank na oblasti. Iz vzorne države, za kakršno je veljala v devetdese- tih letih, je Madžarska nenadoma posta- la najpočasnejŠe vozilo v t ranzici jskem konvoju» ki so ga v ekonomsk ih dosež- kih začele dohitevati ali celo prehitevati neka te re sosednje države, n a katere so Madžari še pred leti gledali zviška. Tako je Budimpešta» ki je ob vs topu v EÜ upa- la» da bo kmalu dosegla življenjski s tan- dard Avstrije, lahko le opazovala, kako sta so jo Bratislava in Bukarešta dosegli, v mnogih vidikih pa morda tudi presegh. »Lokalni« krizi iz leta 2006 se je pr idru- žila še globalna kriza, ki je Madžarsko posrkala v spiralo stečajev, revščine in zasegov p remožen ja (problem kreditov v tu j ih valutah» ki še danes os ta ja zelo občutljivo vprašanje). V teh pogojih so volitve v le tu 2010 po- meni le z lom levosredinskih s t r a n k in zmagoslavje Fidesza, radikalna desnica, Jobhiky pa se je povzpela na 16 %. Danes, ko so od volitev minila štiri leta, je situ- acija v državi popolnoma spremenjena; sp remembe so v največji mer i vidne na ekonomskem področju. Kljub nekaterim nesoglasjem z delegacijo Mednarodnega denarnega sklada, ki je bila nazadnje pri- siljena zapust i t i madžarsko prestolnico» je madžarski državi uspe lo vzpostavi t i s tab i lnos t in doseči določeno. Čeravno m a j h n o gospodarsko ras t . Kronične te- žave, ko t so izseljevanje, brezposelnost (zlasti v nekater ih predelih države) in vi- sok javni dolg (eden najvišjih na svetu) seveda os ta ja jo še kako pereče» vendar pa prevladuje občutek, da je na jhu je že mimo. Kako je bilo vse to mogoče? Med Vzhodom in Zahodom O r b a n je že m e d govorom ob izvolitvi za premierja jasno namignil na »veter z vzhoda*< kot na politično in kul turno pri- ložnost, ki je država ne sme izpust i t i iz rok, če hoče na j t i izhod iz krize. Njegovo poudar janje pomembnos t i približevanja d ružbeno-ekonomskim modelom neka- terih azijskih držav (večkrat je bila ome- njena Južna Koreja) se je odražalo tako v no t r an j i politiki, v obra tu k avto rit a- r izmu, ko t v zunanj ih odnosih. Tako sta Rusija in Kitajska s sporazumi o sodelo- vanju in financiranju postali pomembni pa r tne r i c i madža r skega gospodars tva . Poleg tega so v Budimpešti začeli ceniti »ruski slog« v gospodars tvu in politiki. Pred t e m Fidesz n i imel pre t i rano prija- te l jskih odnosov z Moskvo. Nacionali- s t ična pro t i ru ska re tor ika in nape tos t i z ruskim veleposlanikom v Budimpešt i so v času p r v e Fideszove v lade (1998- 2002) povzročile m n o g e d ip loma t ske spore, «novi Otban« pa je pokazal svojo prožnost in pripravljenost, da z «bivšim sovražnikom« stke močne vezi. Zadnj i v v r s t i podvigov, ki krepi jo vezi med dr- žavama, je ruska investicija v razširitev jedrske elektrarne v Paksu. Madžar ska nac iona lna desnica - t ako njena bolj kot n jena man j radikalna razli- čica - je v Putinovi Rusiji našla vzor reda, s tabi lnost i in razvoja. Vidi jo ko t prot i- pol zahodn im l ibera lnim pol i t ikam, ki so resda omogočile mnoge tu je investi- cije, a so v veliki meri tudi »razprodale*< državo mult inacionalkam. Medsebojno zbl ižanje so omogočil i geopol i t ični ra- zlogi, po t reba po surovinah in dejs tvo, da je Rusija v ne tako davni preteklost i predstavljala p o m e m b n o tržišče; hkrat i pa tudi določena kul turna bližina, kar se tiče podobnega nacionalno-patriotskega sloga obeh vlad. Po d rug i s t r an i so odnos i z Zahodom, p r e d v s e m z Nemči jo , po ln i n a s p r o t i j . Povečanje obdavčitve bank , f i nančn ih ins t i tuc i j in mul t inac iona lk v s tor i tve- n e m sek to r ju (ki so po večini nemške) je vzbudilo m n o g e spore , kar se je od- ražalo t u d i v š tev i ln ih os t r ih k r i t ikah na r ačun m a d ž a r s k e vlade v n e m š k i h medi j ih . Ne glede n a to pa so se odno- si med O r b a n o m in Merklovo o top lili hkra t i s krepi tvi jo nemških investicij v madžarsko ekonomijo, ki je tradicional- no vezana na nemško industri jo. Tudi v t em obdobju je tore j okrevanje madžar- skega gospodarstva neločljivo povezano z uspehi in večanjem povpraševanja na nemškem trgu. Spopad s Centralno banko in EU Vzporedno z željo po »kaznovanju*< tu- jih bančnih in finančnih insti tucij je ma- džarska vlada pokazala pr ipravl jenos t . da podpre zunanje investicije v industr i- jo, kar je postalo očitno tudi v p r imeru nedavnega odpr t ja novih Audijevih pro- izvodnih obratov na Madžarskem. Ena izmed točk spora med Fideszovo vla- do in bančniško elito sta bila Madžarska cen t ra lna banka (MNB) in n j e n guver- ner Andras Simor (ki je bil ko t pripadnik neoliberalnega kroga prejšnje vlade na položaju med leti 2007 in 2013) . Šlo je za politični in ekonomski spopad, osre- dotočen na vprašanje neodvisnost i usta- nove, a se je odvijal na vprašanju guver- nerjeve plače. Eden izmed zakonov nove vlade je namreč določal maks imalno vi- š ino plače v javnih us tanovah, ki znaša 6 .700 evrov. Mesečna plača guverne r - ja MNB je bila višja od 23.000 evrov. V spor se je vključila t u d i EU, ki je z vso močjo podprla guvernerja centralne ban- ke. Toda konflikt, ki je bil širšega dome- ta, saj je bil v igri odnos med centra lno banko in državo, se je razrešil v Orbanov prid. Ko se je Simorju leta 2013 iztekel m a n d a t , ga je zamen ja l eden premier - jevih na jzves te j š ih sodelavcev, György Matolcsy (pred t e m min is te r za gospo- dars tvo) . Banka je zda j v celoti del Or- banovega političnega projekta. Tako se je pred nekaj meseci pojavila novica, da je MNB vsem kredi tn im ustanovam, ki so krive arbi t rarnega in neosnovanega zvi- ševanja tarif, izrekel kazen v višini štirih mil i jonov evrov. Ustanove mora jo zdaj s t rankam vrnit i razliko neupravičenega zviševanja, kar ni ravno ustaljena praksa. ivladžarsko gospodarstvo L>od Orbanom Fideszova vlada se je odlikovala s stabi- lizacijo gospodarske si tuacije v državi: od leta 2013 je število brezposelnih pa- dlo pod 10 %, m e d t e m ko je pred t em doseglo tud i do 13 %; BDP je v zadnj ih š t i r ih če t r t le t j ih pokazal pozit ivne zna- ke, v letu 2013 je narasel za 1,1 %, med- t em ko Evropska komisija za leto 2014 napovedu je 2 ,1 % rast . Na p o n o v n i za- gon gospodarstva so vplivali tudi potro- šnikom prijazni ukrepi, kot je na p r imer pr ibl ižno 20 % znižanje s tanovanjsk ih stroškov, znižanje cen prevoza in 18 % zvišanje min imalne plače. Tudi uvedba eno tne davčne s topnje pri dohodnin i (v višini 16 %) je izkazala določene pozi- tivne posledice, čeprav je bil ukrep tarča mnogih krit ik, saj je blagodejno vplival p redvsem na davkoplačevalce z višjimi dohodki . Poročilo Evropske komisije si- cer izpostavlja številne pozitivne premi- ke v madžarskem gospodarstvu, vendar opozar ja tud i n a dve šibki točki: nes ta- bilnost for in ta in javni dolg. Od nas topa Orbanove vlade for int počasi, a konstan- tno izgublja na vrednost i : v zadnj ih šti- r ih letih je doživel neka j več ko t 10-od- s t o t n i padec v r e d n o s t i glede n a evro. Madža r sk i javni dolg pa o s t a j a veliko resnejš i p rob lem. J e namreč e d e n naj - višjih n a svetu in nič ne kaže, da se bo zmanjšal , čeprav ga ras t BDP-ja, skupaj z nacionalizacijo pokojninskih skladov, obdavčevanjem bank in mult inacionalk ter sporazumi o sodelovanju s Kitajsko in Rusijo, drži na sprejemljivi ravni. Nacionalno-patriotski obrat Vzporedno z »ureditvijo gospodarstva*< je Fideszova vlada izvajala ukrepe in po- sege, ki jih lahko razumemo kot del naci- onalno-patriotske akcije, usmerjene tako v preoblikovanje zgodovinskega spomi- na ko t v us tavne spremembe . S t e m so se preobrazila krhka demokra t ična rav- novesja. Tu velja omenit i zlasti nekatere dal jnosežne posege v sodno vejo oblasti (predčasno upoko jevan je sodn ikov in omej i t ev p r i s t o j n o s t i Us tavnega sodi- šča) in zakone o medi jski svobodi. Dr- žava, ki je bila leta 2009 po svobodi me- dijev 25. na svetu» je danes zdrsnila na 56. mes to . Ekla tanten pr imer je ukini- tev Klubradia, budimpeštanske radijske postaje, ki je bila od nekdaj krit ična do Orbana . Vlada je radiu namreč zavrni- la prošnjo za obnovo licence za oddaja- nje signala in ga tako prisilila k zaprt ju. Dogodek je dvignil veliko prahu znotraj madžarske civilne družbe, deloma pa je odmeval tudi v mednarodnih organiza- cijah in institucijah. Ta pr imer pa ni odpr l sezone represi- je do drugače mislečih, temveč je služil zgolj kot »opozorilo*< kr i t ičn im glaso- vom v državi. Nacionalni urad za teleko- munikacije, ki je vladni organ, je z novo medijsko zakonodajo namreč dobil širo- ko diskrecijsko pravico pri odločanju o kršitvah javnega interesa (zelo nejasna opredelitev, ki omogoča različne inter- pretacije), kar ob visokih zagroženih ka- znih neposredno ogroža radijske postaje in delo novinarjev. J a s n o je, da takšna ureditev postavlja medije pod Damokle- jev meč državne arbitrarnosti» vendar je treba razumeti , da je v madžarski druž- bi določeno nagnjenje k »samocenzuri*< in servilnosti do oblasti zakoreninjeno v preteklost i . Ne glede na to pa pos ta- ja situacija vse resnejša. V zadnjih dveh tednih pred oddajo tega članka je vlada »napadla*< še dva druga medi ja : revijo Origo, kjer je celotno uredništvo odsto- pilo iz protesta proti vladnemu vmešava- nju, ter Tilos Radio, sloviti podtalni opo- zicijski radio iz komunist ičnih časov, ki je imel težave z oddajanjem signala. To sta le dva simptoma, ki kažeta na nevar- no nestabilnost prostorov za svobodno širjenje informacij na Madžarskem. Hkrati je potekalo tudi nameščanje zve- stih ljudi na pomembne položaje, ne le v javnih podjetjih» temveč tudi v kulturnih institucijah. Okrepljen z volilnimi rezul- tat i je Fidesz domneval, da ima pravico zasesti celotno javno sfero, saj mu je pač pripadla dvotretj inska večina. Fideszov poskus revizije madžarske zgo- dovine ni nekaj novega. Že v času svoje prve vlade (1998-2002) je izvedel šte- vilne posege, u s m e r j e n e v u radno pri- poznanje »lastne vizije preteklosti*<: od širjenja »patriotskih*< filmov do odpr t ja »Hiše terorja*<, kontroverznega muzeja v središču Budimpešte, ki je vzbudil mno- ge polemike med zgodovinarj i in je po- stal tarča očitkov o spodbujanju okrnje- nega pogleda na preteklost , v katerem je Madžarska predstavl jena kot dvojna žrtev tuj ih totalitarizmov, pri čemer naj bi bila ključna vloga lokalnega fašizma postavljena v ozadje. Ta Orbanova »raz- vada« se je ohranila tudi po letu 2010, ko so se oblasti lotile širokopoteznega pre- imenovanja ulic in trgov (v veliki večini pr imerov je šlo za imena» ki niso imela nobene zveze s komun izmom) , pa od- stranjevanja starih in odkrivanja novih» mar s ikda j s p o r n i h spomenikov . Med najbolj ekla tantne primere sodi nedav- na postavitev spomenika v Budimpešti, posvečenega spominu na nemško oku- pacijo Madžarske leta 1944, ki celotno madžarsko nacijo predstavlja kot nedol- žno žrtev nacizma. Že sam predlog o po- stavitvi kipa na osrednjem Trgu svobode (Szabadsägter) je naletel na silovit odpor, tudi s strani judovske skupnosti , ki je za- grozila z bojkotom uradnih slovesnosti ob sedemdeseti obletnici holokavsta na Madžarskem. Ne glede na t o se je Or- banova vlada odločila, da bo spomenik postavila. Kontroverzni spomenik je del Orbano- vega političnega diskurza, ki se vrti okoli ponovne interpretaci je zgodovine sko- zi nacionalistične okvire» iz katere črpa nacionalno legitimacijo za lastno pohti- ko. Nova madžarska ustava tako obso- ja celotno obdobje med nacistično oku- pacijo leta 1944 in padcem komunizma leta 1989, ne da bi kakorkoli ovrednoti- la režim admirala Horthyja, ki je prvi v Evropi vpeljal antisemitske zakone in ki je danes deležen pozitivnih ocen» tako s s t rani Orbana samega kot tudi v širših krogih konservativne civilne družbe. Fideszova konservativna pozicija se jasno zrcali tudi v preambuli nove ustave, v ka- teri je bila uvedena jasno diskriminator- na ločnica med verujočimi in neverujo- čimi» in sicer v eni izmed najbolj laičnih in ateističnih držav v Evropi. S takšnim posegom v ustavo je s t ranka z močnim religioznim in konservativnim predzna- kom pokazala vso svojo aroganco in na- gnjenos t do zlorabe moči. Posledice se kažejo tudi na državljanskih svobošči- nah, od kršenja enakopravnosti neporo- čenih parov do pravic LGBT skupnost i , pa čeprav je Madžarska Še vedno ena iz- med socialno najbolj liberalnih držav v vzhodnem delu Srednje Evrope. Ena izmed najbol j kr i t ičnih toČk v teh štirih letih vlade je bilo brez dvoma spre- jetje ustave oziroma Temeljnega zakona» ki jo je spisala in potrdila ena sama stran- ka, Fidesz (Če odmislimo manjšo stranko KDNP» zd ruženo s Fideszom). S spreje- m o m nove ustave, ki je bil sicer n u j n o potrebna» saj je prejšnja ustava izhajala še iz časov komunizma (po padcu režima pa so ji le začasno dodali amandmaje , ki so ščitili državljanske in osebne svobo- ščine in zagotovili delitev oblasti), se je razkrila Orbanova nesposobnos t oziro- ma nepripravljenost, da bi se postavil v združevalno, nadstrankarsko vlogo. Na- mesto tega je le še poudaril logiko »ima- mo veČino» vse bomo storili sami«» ki je sicer možna, a težko sprejemljiva, ko gre za ustavodajni proces; ustava, ki se je ro- dila iz tako pristranske politike, bo težko opravljala povezovalno vlogo. Najizrazitejši simbol te enostranskosti je ve r je tno odstrani tev naziva »republika*< iz uradnega imena države, ki se po no- vem imenuje le Madžarska. Razlogi za to spremembo, ki je sprožila glasne polemi- ke v širših krogih civilne družbe, niso bili nikoh zares pojasnjeni: zdi pa se, da je v skladu z zgodovinsko vizijo, ki poudar- ja kont inui te to s predvojnim obdobjem, ko je bila Madžarska, Četudi je delovala kot avtori tarna republika, u radno kralje- vina s praznim prestolom in admiralom Hor thy jem kot regentom. Kakorkoh že, posledice u radne sp remembe imena so se čutile predvsem v visokih izdatkih iz državne blagajne, od kater ih so, ko t po pravilu, imeli koristi predvsem podjetni- ki in firme, povezani s stranko na oblasti. Tako se nadaljuje praksa klientelizma, ki se je zakoreninila v zadnjih dvajset ih le- t ih, brez bis tvene razlike med levico in desnico. Dvorezni meč Orbanove politike V te j analizi sem ho te l pokazat i , da je v b inomu ekonomsko-socia lne in drža- vi ja nsko-demokrat ič ne pravice Orbano- va Madžarska odločno stavila na prve na škodo drugih. Razširitev številnih social- nih pravic je državo »postavila na noge*< (kar se je pokazalo tud i v okrevanju go- spoda r s tva ) in d r žav l j anom ponud i l a novo d r u ž b e n o pogodbo z državo, po t em, ko je p re j šn ja razpadla leta 2006 . Ti cilji pa so bili l ahko dosežen i n a ra- čun spre je t ja ukrepov, ki so naleteli na ostre kri t ike v evropskih liberalnih kro- gih, spremeni l i ravnovesja med vejami oblasti in omejili nekatere državljanske pravice. Ob t em ne smemo spregledat i Madžarska nacionalna desnica je v Putinovi Rusiji našla vzor reda, stabilnosti in razvoja. Vidi jo kot protipol zahodnim liberalnim politikam, ki so resda omogočile mnoge tuje investicije, a so v veliki meri tudi »razprodale«« državo multinacionalkam. Medsebojno zbližanje so omogočili geopolitični razlogi, potreba po surovinah in dejstvo, da je Rusija v ne tako davni preteklosti predstavljala pomembno tržišče; hkrati pa tudi določena kulturna bližina, karse tiče podobnega nacionaino-patriotskega sloga obeh vlad. dejstva, da je Fidesz promoviral razširi- tev madžarskega državljanstva, s tem pa tudi volilne pravice, na milijone Madža- rov, ki živijo izven matice. Na t a način je pomagal zaceliti globoko zgodovinsko rano madžarske nacionalne skupnosti. V prvem povolilnem govoru je premier po- udaril nu jnos t vzpostavitve avtonomije za avtohtone madžarske skupnosti izven meja države, s čimer pa se je tud i hotel zahvali t i i z jemno zves t emu vol i lnemu telesu (kar 95 % Madžarov n a t u j e m je glasovalo zanj). V n o t r a n j i pol i t ik i p a je O r b a n o v cilj vzpos t av i t ev p r i j aznega okol ja za roj- s tvo nac ionaln ih kapi ta l i s t ičnih sil, ki j ih zaradi nekonkurenčnos t i domačega kapitala v odnosu do zahodnih velikanov do seda j n a Madžarskem še ni bilo. Vi- soka obdavčitev komunikacijskih, ener- getskih in bančnih podjet i j je tako poleg p o t r e b a m državne blagajne služila »ka- znovanju*< tu j ih podjeti j , kar je bilo nuj- no za podporo nj ihovim >>avtohtonim*< konkurentom- Letošnje volitve, ki so predstavljale pravi r e f e r e n d u m o Orbanovem delu, so ma- džarskemu premier ju dale po t rd i tev in novo zaupanje. Kot kaže, poleg Orbana ni bilo d rug ih spre jemlj iv ih al ternat iv. Leva s red ina je razde l jena n a razl ične skupine, ki t ekmuje jo med sabo, neda- ven o d s t o p r e f o r m i s t i č n e g a vod i t e l j a Mesterhäzyja pa bo odprl boj za prevla- do. Družben ih g ibanj je bilo v zadn j ih letih malo in še t a so bila k ra tko t ra jna . Daljnosežnejši potencial je bilo zazna t i le v p ro tes t ih prot i novi ustavi in krat- ko t ra jnem š tuden t skem gibanju. Druga najmočnejša politična sila v državi, Job- bik, pa ima premočne rasist ične in neo- fašis t ične konotaci je , da bi l ahko pred- stavljala alternativo. Izid madžarskih političnih iger se bo to- rej še napre j odločal p redvsem zno t r a j Fidesza, ki m u k o t n e s p o r n i vod ja že od leta 1990 gospoduje Orban. Znotra j svoje s t r anke preds tavl ja nekakšen av- tor i tarni očetovski lik, ki ga njegovi pod- porniki spoštujejo in ljubijo na način, ki se težko sklada evropski demokracij i li- bera lnega kova. Vendar pa danes prav Orbanova Madžarska, čeprav jo preveva močan konservat ivni in nacionalistični duh, zavira razvoj ras is t ičnih in neofa- šističnih sil - gibanj, ki so tudi v drugih državah na celini dosegle pomembne re- zultate na zadnjih evropskih volitvah. • Prevod: Katja Pahor, Luka G. Lisjafi