«/W џ ууџ V V W vv v W V VV V VV V у-ЧР^у* w v vvvv < □□□□□□□□□□□□□□□p O--------------g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□оппппопоппппппопо Q □ D □ ' - a oao □ □ a □ o □ □ a a □ □ □ D □ □DO □ □ D □ □ D □ D □ O D □ □ca doo GLASILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET □ □□□ □ o □ a a □ □□□ □ □ □ □ □ □ o □ □ n □ □ □ □ ra □ □ D □ □ □□□ oaa Stev. 8. V Ljubljani, dne 24. avgusta 1911. Leto II. Slomšek dekletom in isniom. Antona Martina Slomška loznate. Bil je eden največjih škofov naših, pesnik po volji božji, naš narodni prvo-iboritelj, slaven pridigar in govornik. , Ljudje so pravili o njem, da govori, kakor bi rožice sadil. Tudi eden najboljših učiteljev in vzgojiteljev našega -naroda, je bil. Spisal je poleg drugih knjig tudi lepo povest »Blaže in Ne-žica«, ki v njej uči učitelje in kaplane, kako naj v nedeljskih šolah fante in dekleta poučujejo. Takrat namreč ni bilo toliko šol kot zdaj, samo za vse dobro vneti duhovniki in učitelji, ki so vedeli ceniti vrednost izobrazbe, so zbirali ob nedeljah mladino okoli sebe in jo poučevali, in za tak nauk je bila namenjena Slomškova knjiga. V tej povesti pove kaplan dekletom in fantom, ko so se večinoma že pisati navadili, sledeči nagovor: —--»Danes bom posebno dekletom jedno povedal. Ko sem kot dijak iz šol čez hrib domu hodil, pridem v neko bajto, blizu Nemškega. Vsa vkajena dimnica je bila, črna in temna kot noč. V jednem kotu so prasci jedli, v drugem so kure zobale. Dvoje otrok na ognjišču sedi in muha, ker gospodinja kosilo kuha. Bilo je okoli devetih zjutraj; lačen sem že bil in rad bi za kosilce prosil, kar mi gospodinja reče na kosilo počakati; pa kaj, da se mi začne gabiti, ko njo pogledam. Bila je visa umazana in ku-štrava; otroci marogasti, muh po hiši vse živo. Ko je bilo vse pripravljeno, večje dekle gospodarja in družino k j mizi pokliče. Tudi mene prisilijo, da z njimi zajmem; pa ni se mi veliko ljubilo, ker sem videl, kako so žlice mesto v usta — le pod mizo metali. Zdaj hla- pec grila (ščurka) zajme in se začne glasno kregati. Gospodinja skledo šter-klavke popade, jo v pomije vrže in bu-lanke (štruklje) na mizo postavi. Prav željno vsi po njih sežejo; pa meni so je-le hitro sline lezti, ko je gospodar prav dolg las iz štruklja potegnil in pred gospodinjo položil. Takih nezgod je po svetu veliko, kjer so ženske nesnažne. Predno čez hišni prag stopim, lahko vem, kaj ženske veljajo. Po nekaterih izbah je toliko smeti in kurnikov, da se pošten človek vsesti ne more; pa vendar zanemarjenih krščene ni sram, kakor če svatje pridejo in hiše pometene ne najdejo. Postelje so veliko grše, kakor gnezdo v svinjaku. Stenic, grilov in takega mrčesa je toliko, da bi tujega človeka u jedle, ako bi v taki čumnati prenočil. Prtiči, krušnice, če jih imajo, so grši od kuhinjske cunje. Ni