List 39. rp v lecaj LVI. i in T izhaiajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto w -40 kr. Naročnino prejema upravništvo Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništva „Novic i Ljubljani 30 septembra Politiški oddelek. ryn Uli Z» Slovenci in vlada. Pri nastopu vlade je ministerski predsednik grof Tbiun v posJanski zbornici slovesno obljubil da «listerais pravično vsem dem te dižave, da bo vsem jednako naklcnje da bo pospeševalo fotrebe in interese vsacega teh narodov Vse dru gače je v tlnejnih slovenskih deželah Razmere na Primorskem, na Štajerskem in na Koroškem so prav za časa ^refa Thuna postale za Slovence in Hrvate dosti neugodnejše, kskor so bile poprej, postale so uprav neznosre. Kar je Thunovo ministerstvo v obmej- * nih slovenskih deželah ukrenilo, vse je ukrenilo v prid bo mi- Nemcem in Italijancm, vse v namen, da oslabi itak slabo • • pozicijo Slovencev in Hrvatov. Imenovanje so v tem podpíralo oziru najznačilnejša, ker se v njih najbolje zrcali tedenca osrednje uprave » a vsa imenovanja, kar jih je izvršilo Tudi pri TI se je izkazalo da take slo- Thunovo ministerstvo, so taka î da poslanec dr. Fer veme obi ube v istini nimajo realne vrednosti, da so to jančič s popolno pravico vladi očital, da iz teh imeno tœsede, katere so izrečene za parado in pa ad cap- vanj izhaja tedenca, da želi vlada obmejne slovenske dežele tandam benevolentiam, na katerih izpolnitev pa ne misli. nihče očistiti slovenskih uradnikov in vse slovenstvo omejiti na deželo Kranjsko ne samo imenovanja tudi vso drugo Odkar je Thunovo ministerstvo na krmilu, so se vladno delovanja in nehanje je obudilo in potrdilo to v slovenskih deželah zunaj Kranjske vse razmere m zlasti sedi narodno-politične znafno na slabše obrnile, dasi po preveč utemeljeno domnevanje in vsled tega je nastala vseh slovenskih pokrajinah velika nevolja proti des- v ministerst\u tudi zaupnik desničarskih strank, po nici in proti Thunovemu ministerstvu, katera je končno čeških cficijozih specijelno tudi za zastopnika slovenskih prouzročila, da se je sprožijlo vprašanje, naj li slovenski m hrvatskih poslancev proglašeni finančni minister nek- poslanci danji češki radikalec dr. Kajzl. Resnici na ljubav se mora priznati » da skem če vlada so se è izvršila nekatera dejanja, ki Slovencem še nadalje ostanejo v desnici in naj podpirajo • # njim takoj[neprijazno vlado, ali na Kranj- in Poljakov 9 ki samo zase skrbe v obče postopala še zadosti korektno, a zicijo Ta stvar bila ves te cd Čehov reste pijo v opo predmet obširnim raz- morda niso po volji, je to krivda druzih faktorjev in pravam slovenskih časnikov. Na te razprave, na arga- različnih nam neprijaznih uplivov in ne osrednje vlade same. tem morda razmere na Kranjskem pa nečemo toliko reči. kriva tako ugodne, da smo mente, kateri so se navedli pro in contra se ne borno da so ozirali, ker že niso več aktuvelne. Slovenski poslanci so namreč več po večdnevnih posvetovanj in pogajanjih mej v njimi popolnoma zadovoljni. Nikakor ne! Tudi razmere seboj z vlado in z desnico sklenili, da ostanejo v desnici. na Kranjskem so v raznih narodno-političnih ozirih še vedno jako klaverne, tudi v tej, skoro, izključno slovenski kronovini, slovenski narod še vedno ni deležen pristo- Odobra varno ta sklep prav od srca, ker se nam zdi, rali da je v sedanjih razmerah najprimernejši in podpi-bomo slovenske poslance kakor do sedaj, tako tudi J€ čih mu pravic in se še vedno ni poTzpel do tifete ve- v prihodnje, kolikor nam bo možno. Ijave, katere mu gre, dasi se mora na drugi strani zopet priznati, da za časa vladanja grofa Thuna se ni zgodilo Pri tej priliki se nam zdi potrebno nekaj povdariti. razmer sta krivi vlada in pa de- Klavernih naših ničesar î kar se moglo smatrati kct dokaz nenaklo- snica. Vlada se zanima samo za Čehe in Poljake, te njenosti ali celo nasprotstva osrednje vlade napram kranj- obsipa z vsakovrstnimi koncesijami, dočim za nas ni skim Slovencem. 4 V ÍW česar ne stori. Prav ^sled tega je velicega pomena da \r , # poslanci svojim nalogam posvečujejo in da v očigled nenaklonjenosti vladnih in drugih krogov svoje naloge s podvojeno vestnostjo iz vršu je jo • ♦ * 1 ' .« % f •1 1 ;» ' * • - ' v . • % - ' * " naloge vsacega poslanca spada pač ta pozornost nagodbo izvenparlamentarnim v . w t 1 V * tt »* ^ i * * • 4 A * • \/ 1. Zajedno z Bârnreitherjem hoče baje tudi železnijki - minister Wittek * Lf.vO ' i jí - - ? - • * Goriški : dež» zbor Samo tri seje je imel goriški Med deželni »bor. Prvih dveh so se udeležili. tudi slovenski po prve » dá se zanima za vsako stvar njegovega okraja, da pouči slaaci* tr et j e pa ne in je bila sklepčna samo vsled tega, ker se ie udeležil ekselenca kneionadikot goriiki prvi seji o dotični stvari navadno slabo poućenega in na poročila ^ 3'" Li i P ^ . • ^^ • . I ^ * . * M * *** " * * % ^^ ^ ^ — informacije spodnjih instanc zanaščega se ministra imel dež glavar grof Fi Coroaini spominski govor oa m umrlo cesarico. Govori! je italijanski m nekaj slovenskih oziroma referenta ter ga pridobi za to. da reši dotično i 1 ♦ • • . * -, - , _ _ stvar v našem smislu. Te naloge slovenski, poslanci nice. Mej slovenami in laškimi poslanci je prišlo "pred niso vselej z jednako odločnostjo izvrševati, znan nam do navskrižja radi adrese. Skoro bi se bilo besed vpletel v svoj govor. V drugi seji je bila sprejeta uda-nostna izjava cesarju povodom njegove vladarske petdesetlet- sejo bil godilo da je na primer slučaj, da je dobil neki slovenski poslanec važno vlogo s prošnjo, naj jo izroči ministerstvu in naj gospodom pri vladi razloži, kar je bilo v dotični prošnji pisano mej vrstami. Dasi je šio za jako važio stvar in samo glavar imel govor na cesarja, adresa pa bi se bila sploh opustila, a v zadnjem trenotku se je vender dosegel kompromis. osebina intervencija gotovo kaj pomagala i bil je poslanec i • • t __ à __r i» ti ■ a. T VI ' rečeno vlogo s pošto poslal na Dunaj in poslednica tega je bila, da vloga ni imela nič uspeha. Tako se je postopalo tudi pri druzih prilikah. Res tretji seji je bil sprejet zakon o oprostitvi osebne do- t ♦ M ■ n ' 1 " ^ 1 » • f hodarine od deželnih naklad in so bili voljeni zastopniki dežele v raznih davčnih komisijah Lahi so v tej seji interpeli- fe „. _ » m ^ m iflL ^HL 1 ^ rali vlado radi abstinence slovenskih poslancev, radi sekvestracije jednega delà dohodkov mesta Gorice za vzdržavanje mestne slov. iole in radi izgredov proti Italijanom na Groriškem. Slovenci in vlada Vodstvo kranjske katoliško na- rodne stranke v sporazumu s katoliško-narodcimi poslanci je sicer, da so slovenski poslanci čestokrat tudi osebno izreklo, da sedanji položaj nujno zahteva, naj slovenska dele intervenirali v ministerstvih in kako stvar priporočali, gaci)a izstopi iz vládne večine in si pridobi s tem faktično svobodo, naj bo na vse strani neodvisna in naj svoje delo- § — ali v obče se še to ni doseglo, da bi se bil klub o vsaki stvari poprej domenil i n. pr o imenovan jih, in potem vanje ureja strogo po svojih naČelih naj prašanjih narodne kot klub v imenu vseh slovenskih poslancev interveniral pri vladi, ampak slej kakor prej je imel navadno vsak ta svoj sklep motivirala s tem, da je bil ravnopravnosti postopa vzajemno z drugimi slovanskimi strankami in naj glasuje pre ti nagodbenim predlogom Stranka je posvetovanjem z poslanec pri kakem razpisu svojega posebnega kandidata ministerskim predsednikom povabljen namesto načelnika Slov. kršČ. narodne stranke Povšeta dr. Ferjančič, da desnica slovensko delegacijo prezira in da zahtevajo ljudske koristi od-klonitev nagodbe. Večina slovanské kršč. narodne zveze se ni m dělal zanj ter podiral, kar je bil morda pred njim sezidal drug poslanec. Tacih rečij in sicer jako zanimivih tere povedati. Naj zadošča to namigavanje, katero smo mogli neka- postavila na to stališče, za katero so se izrekli tudi tržaški si dovolili samo zategatelj, da bode umevno, zakaj po naših mi8lih niso slabih razmer v obmejnih slovenskih Slovenci, temveč se je začela pogajati z vlado in z desnico glede pogojev pod katerimi bi mogla vztrajati na strani vlade. Razmere so take, da bi cela pokrajinah krivi jedino in izključno le vládni krogi, am- bilo tělo obžalovati desnice, pač je bilo pa mogoče, da se zveza razcepi noben način ne bila šla kar pak deloma čeprav le v znatno manjši meri tudi sloven ska državnozborska delegacija. V Politični pregled* Državni zbor ponedeljek dne 26. t. m se je sešel državni zbor. Prvo sejo poslanske zbornice je otvoril ar- himandrit Zurkan, kateri je takoj odredil volitev predsedništva. Predsednikom je bil izvoljen dr. Fuchs, prvim podpredsed- nikom dr. Ferjaněič, drugim podpredsednikom Lupul. Fuchs # imel lep spominski goror na cesarico, na kar se je skle- nilo, naj predsedništvo sporoči cesarju izraz sožalja poslanske zbornice. Položaj v parlamentu. Vprašanje vseh vprašanj je : ali bodo nemške stranke tudi v novem zasedanju ti rale strukcije, ali jo bodo vsaj pri razpravi o nagodbenih ob-pred- logah opustili. Nemci niso jedini. Via la rada imela, da opuste obstrukcijo in da omogočijo votiranje nagodbenega provizorija. Vzlic temu, da je večina nemških strank za to, naj se opusti obstrukcija se to najbrž ne zgodi, ker so proti temu nemški nacijonalci. malo časa trajalo. tem slučaju zasedanje seveda jako Mirovna pogajanja mej Spansko in Združenimi državami se začno prihodnji teden. Tekla bodo zlasti ker bo težko doseči poraiumljenj radi Filipin česar se splošno države. Francija. sodi da bodo morale posredovati pocasi, , vsled druge Nesrečna Dreyfussova afera vznemiria Francijo čedalje bolj in bržčas se igode še velike reči predno jej bo konec Nekaj gnilega je gotovo v tej stvari, to svedoči sklep ministerstva, da začeti revizijo Dreyfussove pravde Ta sklep je bil storjen po dolgih in hudih borbah in uepo sredno pod utisom samomora falsifikatorja Heniyja in izpove-dij zloglasnega Ssterhazyja, kateri dereau razkril, da bil glavni dokaz proti Dreyfussu tudi bor podvržen ter da se nekidrugi pismeni dokaz niti ne nanaša na Dreyfussa Generalnemu štabu pri katerem mora vladeti velika korup • • cija naklonjeni elementi so poskušali z največjimi grož nj ami preprečiti revizijo, toda ni se jim posrečilo. Reviiij bo vršila in pojasni to žalostno zadevo. se Hrvatska Madžaronstvo umij a vedno novih sred stev. da prisili Hrvate, učiti se madjarskega jezika. Hrvatje imajo sicer svojo univerzo, nimajo pa medicinske fakultete. ogerska vlada porazumno o hrvatskim banom izdala Sedaj naredbo po kateri prenehajo s januvarijem ljene pravice zdravniške prakse na Ogerskem in 1899 zadob-Hrvatskem. Trgovinski minister dr. Bârnreither. Stališče tega za vse one, ki bodo od tega časa naprej promovirani za dok zaupnika nemškoliberalnih veleposestnikov v ministerstvu je torje zdravilstva na avstrijskih vseučiliščih. Hrvatski jako omajano. Njegova lastna glasila naznanjajo, «« vmvi —,—, ------------,----- Bârnreither odstopiti, ako bi bila vlada primorana, uveljaviti za kar treba znati madjarski, sicer ne morejo studirati da hoče medicín ci so vsled tega prisiljeni, obiskovati madjarska vseučilišča, r v » ♦ • « Kreta. končno. neposredno vsled * . A. — # — f » t ' % * 0 bo se c. kr. ministerstvo z ukazom z dne 6. maja muhamedanske revolte v Kan diji odločile na energične korake za rešitev kretskega vpra sanja Turska vlada doslej to feiitev zavlačevala z vsako vretnimi sredstvi. Sédaj pa so se vso imenovane velesile zje-dinile na pozitiven predlog. s katerim storijo pred turškega sultana. Zajedno s , tem predlogom za reSitev kretskega vpra- domenil z 1898, St. 9569 kot državno podporo za premije po- » * ' ' ' • * * * ' ' .i #t '/• . • * * * - Ijedelcem, ki; potrebujejo dobro pletilno slamo, dovo-lilo znesek 290 gld., se je zbornični tajnik, potem ko je tudi ianja poiljejo te velesile sultan ne udal- ali če po starodavni turški navadi zopet tudi ultimatum. Ako bi se poskudal zavlačevati vso stvar potem pošljejo imenovane vele eile svoja brodovja pred Carigrad in bodo sultana z orožjem prisilile, da se ukloni njih zahtevi, deželni odbor dovolil eđnak znesek, c. kr. okrajnim glavarjem Got- friđ Friedrich-om v Kamniku iz z zvedenci razsoje- . * i * ^ » ■ i valci tovarnarjema za slamnike Krizat Ladstàtter-jem ^ ' 9 ' W 1 • H ~ • in Andrej Mačekom v Domžalah ter pletilnim učiteljem Matija Oberwalder-jem, da naj se premovanje Na zgornjem Nilu Na troske Egipta in s po- vrši 15. junija 1898 ob i a 11 dopoludne v občinski močjo egiptske vojske so Angleži zopet zasedli Sudan in raz- pisarni v Domžalah. gnali zadnje Mahdijevce. Sudan j* zopet del Egipta toda kaže se, da velike žrtve ne bodo nič pomagale, da te je bitka pri ©mdurmanu zaman bila. Franeozi so namreč z druge strani zasedli Fošado, a s tem je, Sudan izgubil za Egipt in spe- Zvedenci razsojevalci Ladstátter, Maček in Ober-walder so jeli pletilno slamo že ob osmih zjutraj presojati, kar je trpelo do opoludne. Mej tem časom eijelno za Angleže vso vrednost. Eadi Fošade Francijo in mej Angleško oster konflikt. nastal mej in sicer ob Vall uri se je konstitovala komisija in je na predlog porečevalca izvolila predsednikom gosp. c. kr. okrajnega glavarja Kamniškega. Komisija se je zjedinila v tem, da se pri razdelitvi premij ni ozirati samo na kakovost, tem več tudi na množino pletilne vvvvvvvvwwwwwwwwslame. Po pribfižnem izračunanji je 60 premovancev ».1 • AtfufewtfAif. Aílfe AAiÉížtíitití iS&ťtitl ■ (I Tma i niM^MM Óbrtnija. Trgovska in obrtnijska zbornica v Ijubljani (Dalje.) Ker se danes ni namerjavalo pletenje dalje raz- širiti, kakor na obe tvarini w slamott in „ ličje « » se sme skupaj okrog 2200 kilogramov dobre pletilne slame pripravilo. Premovanci so iz občin Ihan, Dol, (Videm), Dom- i žale (Št. Pavel), Loka pri Mengšu, Suhadole, Naso-viče, Vodice, Radomlje, Rafolče, Šmarca, Mengiš, Tu- torej s tem pouk kot končan smatrati, če se ne bode njice> Blagovica, Krtina, Moravče in Spodnje Koseze izvzela že omenjena občina Dolsko zaradi zaostalega kamniškega političnega okraja, iz Podgorice ljubljan- 14 dnevnege učnega tečaja. skega političnega okraja in iz Cerkelj kranjskega po- Učitelj pletenja slame je sestavil zbirko vzorcev litičnega okraja. onih pletilnih vrst, ki so se v letošnjem in lánském Pred razdelitvijo premij je predsednik komisije letu od obiskovalk izgotovile, s tem razločkom, s primernimi in stvarnimi besedami nagovoril one, da se je letos zaradi večje razvidnosti rabilo več za katere so bile premije namenjene. Premije so zna barv, pri pouku se je zaradi jednostavnosti rabila enobarvna roba. šale vseh 12, 18, 20, 24 in 30 kron in je dobilo 60 premovancev 730 kron ali 365 gld. av. v. Ko bode zbirka gotova, je bode učitelj v pregled Premovanci so se zahvalili za dobljene premije in so poslal in jo, če se ne bode drugače ukrenilo, izročil obljubili, da se bodo za naprej še bolj potrudili, da • 4 - « • tvrdki „P. Ladstátter & sinovi c. kr. dvorni založ- bodo pripravili več dobre pletilne slame. niki" na Dunaju, da se bode morda v jubilejski raz-stavi razstavila. Pri pripravljanju pletilne slame oziroma v sla-moreji se doslej pri prebivalstvu ni mogla vzbuditi ona vnema, kakor v pletenji in kakor bi bila i za popolni razvoj te industrije i za osvoboditev od inozemstva neobhodno potrebna. Sicer se je lánsko leto v tem oziru z jako dobrim uspehom v Kamniškem % • okraju poskušalo. Dobíjena množina pletilne slame je bila pa v razmerji z dejansko potrebščino veliko pre- * s majhna. Kakor pa zdaj vse kaže, se bode zlasti vsled zadnjega premovanja dne 15. junija 1898 v Domžalah tudi v slamoreji vse na boljše obrnilo, da se bode Ker je dobil poročevalec pri c. kr. deželni vladi 200 gld. državne podpore in pri deželnem oiboru 200 gld. deželne podpore, torej skupaj 400 gld. je ostalo 35 gld. neporabljenih. Od tega zneska odpade 17 gld. 50 kr. na državno in ednak znesek na de-želno podporo. Ta prihranek naj bi se porabil kot prispevek za premovanje pletilne slame v decembru 1898 ali januvariju 1899, ker je po dosedanjih poiz-vedbah število onih oseb, ki se pečajo s pridelovanjem pletilne slame, mnogo večje, kot leta 1897 in je torej pričakovati, da ne bo veliko več dobre slame přidělalo. — Poročilo se je vzelo z dovolj stvom na znanje. lahko s popolnim zaupanjem za bodočnost pričakoval Kako pespešujejo posojilnice moralo in ne vspešen razvoj te industrije. premovanji : Vsled dopisa c. kr. deželne moralo ? vlade z dne 16. maja 1898, št. 7092, s katerim se je Ko se je v nekem kraji posojilnica snovala, iz trgovski in obrtniški zbornici naznanilo, da je visoko razil se je odličen slovenski domoljub, da bode posojinica } r M - 384 nova prilika, da se bodo ljudje âe bolj zadolžili, kakor so že zadolženi. Snovatelji so mu na to odgovorili, da se bode prošnjikom samo v potrebi in sili posejevalo in da se bode pazilo, kako se bode posojeni denar porabil ter sploh na m ralo in naravnost gledalo. Na to je opom-nil drug domoljub, da dobri nauki pri Ijudeh tega okraja toliko zaležejo, kakor bi „raco z vodo polil.tt To ste torej mnenji, kakor bi posojilnice v moralnem obziru ničesar storiti ne mogle ali kakor bi celo o materijalnem obziru ljudstvo v pogubo bile. Z ozirom na take izjave je vredno, da preiskujemo, ali morejo posojilnice v moralnem obziru kaj koristiti ali pa nasprotno kaj škodovati. Z moralnega stališča se dajo sicer vsi denarni zavodi opravičiti, ker so vsi osnovani na podlagi zakonov, in zakoni ščitijo kolikor toliko moralo. Vendar se v bankah ne more to v veliki meri trditi. Več velja to o hranilnicah, ker one spodbujajo ljudstvo k varičnosti. Kedar pa dolžniki na posodo jemlejo pri hranilnicah, takrat ne pride v poštev nijeden moraličen moment, ker hranilnice ne posojejo osebam, ampak dajo denar le na hipoteke, zemljišča, poslopja in dr. nepremakljivosti. Posojilnicam je pa v prvi vrsti namen, da goje osebni kredit. Osobito velja to o Roiffeisenovih posojil-icah, zlasti onih, kitsre delujejo v milili krajih in za mali obseg. To lehko veliko v moralnem obziru koristijo. To je tudi njih dolžnost, kajti večkrat imajo to izrečno v svojih pravilih, v katerih stoji recimo določilo, da morajo dobro gospodarstvo pospeševati, k varičnosti spodbujati, ljudstvo v nravnem obziru izboljševati. Radi tega so skoro vse posojilnice zavezane, da nemoralnih ljudi v zadrugo ne sprejemljejo ali da jih izključijo, kedar so bile obveščene o njih nemoralnosti, n. pr. kedar je bil kdo radi hudodelstva tako obsojen, da je zgubil obiinsko volilno pravio. Posojilnice pospešujejo lahko nravnost posebno takrat, kadar posojajo. Pri prošnjah izprašujejo, za koliko časa prošnjik posojila potřebuje, kje in kako bode dobil novce, da bode zopet vrnil. V navzočnosti ali še boljše v nevnazočnosti proš-njika se izprašujejo poroki ne samo o materijelni, ampak tudi o moralni vrednosti prošnjikovi. Kedar se posojilo stranki izroči, veli se njej in porokom, naj ona dobro gospodari, slednji pa naj bodo nekakoršni varuhi stranki, kateri so bili porok. Na take in enake načine pospešujejo posojilnice moralo. To delo ima včasih kaj uspeha, seveda včasih to pač res več ne zaleže, kakor če se „raca z vodo polije." Nasprotno pa posojilnice tudi lahko v moralnem obziru škodujejo, in sicer na sledeče: 1) ako prelahkomišljeno posojujejo, 2) ako se za redno vračanje recimo v malih, polu-letnih obrokih ne brigajo, 3) ako niti ne gledajo, da bi ljudje obresti redno plačevali, 4) ako posojujejo odborniki v prvi vrsti le svojim 8orodnikom, prijateljem, ali ako si sami izposodij®, kar je največkrat celo zoper pravila, 5) ako izkoriščajo posojilnice v politične svrhe ali 6) ako — kar je grozno zapisati» — izneverijo oni ali njih uradniki, večje ali manjše svote. (Konec.) Belanska pasma je doma na Koroškem. Ona izhaja iz Doline na Zgornjem Koroškem, skozi katero teče reka Bjlana, po kateri se imenuje Balanska Dolina in belansko govedo. Po Koroškem je razširjena ta živina tudi po drugih dolinah, posebno v Dravski, Zilski in Jezerski Dolini. Ta pasma je jako podobna pincgavski živini, tako po svoji rjavorudeči barvi z belimi progami, kakor tudi po drugih lastnostih. Prav za prav sta obe le jedna pasma, in sicer s tem razločkom, da se pincgavska iz-reja na Solnograškem, belanska pa na Koroškem. Raz-ločujeta se le toliko, kolikor se različne razmere pod-nebja, zraka i. t. d. Znamenja, po katerih se razloča ta pasma od pinc-gavske, so sledeča: 1. Barva je bolj rudečkasta, 2. živina bolj tankih kostij, 3. smrček je mesnate barve, 4. par-klji so črni, na njih so pa tudi belkaste podolgaste proge, 5. rogovi so rumeni kakor osek ter imajo črne konce. Krave so izvrstne mlekarice. Ako se dobro krmijo in vskrbujejo, dajejo na leto poprečno po 2300 litrov mleka. Krave tehtajo od 300 do 400 kilogramov. Teleta od 33 do 34 kilogramov. Tudi po Kranjskem in po Štajerskem je mnogo te živine. Holandska pasma, ki je doma v Holandiji in ki jako slovi, je že precej razširjena tudi po vseh slovenskih deželah. Holandské krave so najboljše mlekarice. Lepa in velika krava te pasme da na leto poprečno 3000 litrov mleka. Mleko ni posebno mastno, ampak vodeno ; v njem se nahaja 11 do 13 odstotkov smetane. Krave so navadno 600 kilogramov težke. Teleta jako hitro rastejo. Holandska živina se da hitro izpitati. Za vprego pa ni posebno dobra. Opomnili smo poprej, da so krave holandské pasme najboljše mlekarice, samo mleko ima manj masti v sebi, zaradi tega smejo se priporočati le blizo mest, ki presno mleko lahko po dobri ceni prodado. Masla in sira dobi se od tega mleka veliko manj, nego iz mleka druzih pasem. ï| ^ i.s žilalb Furlandski rod. Ta živina se nahaja po vsi Furla- niji, kakor tudi v nekaterih kraških občinah, na primer 385 v Doberdobu, Jamlji » Devinu, Sestijani in Madjevači. nega semena ali ovsene moke. Zraven tega pusti tele J Gospodarji teh občin gonijo namreč svoje krave fur- da vsak dan enkrat sesa. landskim bikom in iz tega križanja nastane živina, katera je nekoliko večja od navadne kraške in dobra za vprego ter ima razun tega jako trde parklje. Furlanska živina čistega plemena pa ni zaf Kras, ker ima premehke paťklje. Furlanska živina spada med velike romanske rodove. Navadno je P/2 netra visoka, nahaja se pa tudi mnogo živine, katera je še do 10 cm višja. To pleme ima primerno dolg život, precej visoke noge in desledno precej izdatno hojo. Kožo ima debelo, prsa široka, kcsti močne, hrbet raven. Glava v pri meri života majhna in bolj fina, rogovi so dolgi in lahno zakrivljeni, oči ima jako bistre. Dlako ima belkasto sivo ali pa rumenkasto na dobro pušča. in Ko je tele dva meseca staro, polaga se mu fino seno, potem naj se s kravo vred na pašo mlado živino ravnaj lepo, ne pretepaj je nik dar 1 tudi s starejo živino moraš tako ravnati. 7. Mlada živina potřebuje gorek hlev, ki mora imeti 15 do 17% bijo teleta drisko. toplote. Če so hlevi premrzli, do Govedo, naj si bo mlado ali staro, oskrbuj pridno » dobra voda » snaga » sveži zrak, to vse je živini tako po trebno, kakor dobra krma. 9. Najboljša piča goveđi je dobra paša. Če pa kr-miš živino v hlevu, pokladaj jej zdravo, starosti in teži trebubu in med nogam nekoliko svitlejo. Posebno ru- živine primerno klajo. Koliko imaš pokladati živini klaje menkasta živina ima po stegnih in na straneh za spo- 1 znanje temneje lise. Te lise so jako karakteristične, ker ne da se lahko določiti dotično žival. to določiti vedno z ozirom na drugih furlanski živini podobnih rodovih na- še pri hajajo. Ta živina je izvrstna za vprego, se da dobro pitati ter daje ukusno meso. Krave so pa prav slabe mle-karice. ' Furlanski voli se lahko primerjajo z voli murico- «i «•i Poučni in zabavni del. 1» &WW WWWWWWWWWWW WWWWWWWWWWWW WWWWWWWWWW « Povesti dolske pasme To se prav lahko opazuje na primer v Trstu, kjer ne primankuje najlepših volov za vprego. pokojnega Ivana Petrovica Belkina (Ruski spisal Puškin, poslovenil Z.) Zdi se nam pa, kolikor smo opazovali, da so furlanski voli, akoravno tako močni in veliki kakor muricodolski in drugi štajerski, nekoliko pcčasneji in ne tako živi, kakor oni. Istrski rod. Poreškem in posebno v Bujskem okraju v Istri dobi se lepa živina. Ta živina je sive ali sivorujavkaste barve, širokih prs, nizkih a zelo močnib nog. Glavo ima dolgo, rogovi so dolgi in naravnost navzgor zakrivljeni. Ta živina je romanskega rodu. Zdaj, ko smo popisali vsa plemena, katera morejo zanimati slovenskega kmetovalca 1 naj dodamo še nekaj II. Metež. Konj po cesti peketà, Sneg globoh naléta . . . Le v daljavi cerkvica Vidi se z zameta. Naglo voz drči čez plan, Dalje čez ravnine: A nad vozom črni vran Spušča se z višine. V dalje pak se zvon glasi Konja nestrpljiva Prisluškújeta, ježi Straha se jim griva . . . (Zukovskij.) besed 0 izreji goveđi naslednja navodila : Vsak živinorejec naj si zapomni 1. Ne spuščaj živine prezgodaj po plemenu. Krava Koncem leta 1811, v dobi nam dobro znani, živel je na svojem posestvu Nenaradovu dobri Gavrila Gavri-lovič R . . . Slovel je v okolici zaradi svoje gostoljub- je za pleme, ko stara poldrugo leto. Isto tako sme nosti in dobrohotnosti, sosedi so prihajali vedno k njemu se spuščati bik šele s poldrugim letom » za pleme pa nekateri jest, pit in igrat z njegovo ženo, Praskovjo Pe dozori popolnoma šele z drugim letom. trovno, nekateri pa zato » da videli njegovo hčerko » 2. Krave, od katerih imaš pričakovati telička, krmi Marijo Gavrilovno, devico lepega stasa in bledega lica, dobro. Dobro seno, laneno preše, zdrobljeno žitno zrn je, ki je imela kakih sedemnajst let. Smatrala se je za bo- otrobi i jim posebno dobro ugajajo: gato nevesto, in mnogo jih je snubilo njo za sebe ali do Teličku ne tednov sesati. odvzemi prvega mleka ter ga pusti prvih šestih tednih zredi se tele od 10 klg. povžitega mleka za jeden kilogram. 4. Tele naj se odstavi polagoma. Namesto svežega za sinove. Marija bila je izobražena v francoskih romanih in kakor se je sodilo, bila je zaljubljena. Oseba, katera si je bil izbrala, je bil reven armenski zastavonosec mleka naj se mu da posneto, kislo ali pinjeno mleko na odpustu v svoji vasi. Samo ob sebi se razume, da se ali pa tudi sirotka. Zraven tega daj [mu pa tudi malo je raztogotil mladi člověk, ker to roditelji njegove ljube namočenih otrobi, kuhane ovsene moke ali kuhnega zapazivši njuno vzajemno naklonjenost, zažugali mmmm jhhbhhk nenega semena. Namesto jednega litra svežega mleka daj celo nanj misliti, njega pa slabše sprejemali kakor od-teletu jeden liter posnetega mleka in 60 gramov lane- stavljenega prisednika. - 386 Naša zaljubljenca sta si dapisovala in se viděla vsak dan na samem v smerekovem gazdu ali pa pri stari kapelici. Tam sta prisegala drug drugemu večno ljubezen tožila čez osodo in zidala svitle gradove v oblake.. Do-pisovaje si in se razgovarjaje na ta način, prišla sta (kar je popolnoma naravno) do sledečega prepriča nja če ne moreva drug brez drugega živeti, in trdovratni roditelji najini sreči nasprotujejo, bodeli nama mogoče brez nje živeti? Razume se, da je prišla ta srečne misel najprvo v glavo mlađega člověka in da je močno dopadla romantičnemu izobraževanji Marije Gavrilovne. Nastopila je zima in preprečila shode, toda dopi-sovanje se je pričelo tem živeje. Vlaiimir Nikolajevič jo je prosil v vsakem pismu, naj se mu uda, naj se poroči ž njim na skrivnem, naj se skriva nekaj časa, potem se pa napoti k roditeljem, kateri bodo končno ganjeni po junaškem postopanji in nesreči ljubljencev in bodo gotovo rekli: „Otroka! pridita v naše naročje ! . . Marija Gavrilovna je dolgo mislila, kaj storiti ; mnogo načrtov, kako pobegniti, je zavrgla. Naposled pa je sklenila. Na določenem dnevu bi ne smela večerjati, temveč se odpraviti v svojo sobo, kakor bi jo bolela glava. Njena deklica se je ž njo dogovorila, obe bi morali iti na vrt skozi zadnje vratce, za vrtom bi našli pripravljene sani, sedli na nje ter se odpeljali kakih pet vrst od Nenaradova v selo Žandrino, naravnost v cerkev, kjer bi ju že moral Vlaiimir pričakovati. Zvečer pred določenem dnevom ni Marija Gavrilovna celo noč nič spala; spravljala se je spat, uvezavala perilo in obleko, napisala dolgo pismo milosrčni gospej, njeni prijateljici, drugo svojim roditeljem. Poslavljala se je od njih z na'ganljivejšimi besedami, opravićevala svoj prestopek z nepremagljivo silo strasti in končala s tem da bode najsrečnejša minuta njenega življenja napočila takrat, ko se bo smela vreči k nogam najdražjih ji sta-rišev. Zapečatila je oboje pišem s pečatom, v katerem je bilo rezanih dvoje ljubečih se src s priličnim napisom, vrgla se na postelj, ko se je že danilo, in zadremala, pa tudi sedaj so jo zbujale strašne sanjarije. Zdaj se jej JB< je dozdevalo, da jo je ravno takrat, ko je hotela sesti na sani, da bi se odpeljala k poroki, ustavil oče, vlekel jo z neverjetno hitrostjo po snegu in jo vrgel v temno jako globoko. podzemlje .... in ona je strmoglavila, da jej je srce kar okamenovala, zdaj je videla Vladimirja, ležečega na travi, bledega, — krvavega. Umirajoč jo je prosil s presunljivim glasom, naj pospeši njuno po- roko • • • \ Enake strašne, neumne sanje so se ponavljale jedna za drugo. Naposled je vstala nenavadno bleda, in glava jo je hudo bolela. Oče in mati sta jo zagledala nemirno, nj una nežna skrb in neprestana vprašanja: „Kaj ti je, Maša? ali nisi zdrava?" trgala so jej srce. Trudila se je jih umiriti, delala se veselo, a ni mogla. Nastopil je večer. Misel, da je gotovo zadnji dan mej svojo rodbino, těsnila je njeno srce. Bila je navzlic temu vesela, tajno se je posljavljala od vseh oseb, od vseh rečij, ki so bile okoli nje. Podali so se večerjat, srce jej je silno bilo. Tresočim glasom je naznanila, da se jej ne ljubi večerjati, in začela se je poslavljati od očeta in inatere. Ona sta jo poljubila in po navadi blagoslovila; ona vendar ni zaplakala. Přišedši v svojo sobo, vrgla se je v naslonjač in solze so se ji ulile po licu. Njena deklica jo je nagovarjala, naj se pomiri in osrči. — Vse je bilo gotovo. Čez pol ure je morala Maša za zmiraj ostaviti svoj rodni dom, svojo sobo, tiho de viško življenje . . . . Zunaj bil je metež, veter je bril, oknice so se tresle in stokale; vse se ji je dozdevalo grozno, osodno znamenje. Kmalo je v hiši vse utibnilo in zaspalo. Maša se je zavila v šal, oblekla toplo vrhnjo suknjo in vzela v roke culico. Dospěli sta se silo do konca vrta. Na cesti so ju čakale sani. Konja sta prezebajoča nemirno stala, kočijaž Vladimirjev je hodil pred ojesom sem pa tje ter se možko držal. Pomaga! je gospodični in njeni deklici sesti na sani in naložiti culice in pušico, přijel za vajeti, in konja sta zdirjala. — Přepustivši gospodični skrbi, osoii in izkušenemu kočijažu Terešku, obrnimo se k mlađemu našemu ljubimcu. Vladimir se je vozil celi dan okoli. Z;utraj je bil pri žadrinjskem svečniku; komaj se je ž njim dogovoril odpeljal se je potem iskat svatov mej sosednimi posestniki. Prvi, pri krmur se je oglasil, Dravin, štirideset-letni kornet v odpu?to, mu je obljubil z veseljem. „To je čudna dogodba", trdil je spomnivši se prejšnega čaša in huzarskih vragolij. Pregovoril je Vladimirja, da je ostal opoldne pri njem, in ga prepričal, da za druga dva svata ne bo treba skrbeti. — Precej po obedu prišla sta zemljemerec Šmit. z dolgimi brkami in ostro-gami, in sin kapitana-izpravnika, mladenič šestnajstih let, ki je nedavno vstopil v ulane. Ona ništa samo z veseljem sprejela Vladimirjevega predloga, ampak pri-segla sta tudi, da sta pripravljena žrtovati vse, tudi življenje. Vladimir ju je objel neizmerno vesel in se odpeljal domov pripravljat se. Že se je stemnilo. On odpravi svojega zanesljivega Tereško v Nenaradovo se svojo trojko in s podrobnim obširnim ukazom, za sebe pa je dal pripraviti maj hne sani z jednem konjem ter se odpravil sam brez kočijaža v Žadrino. kamor bi morala priti čez jedno uro on in Marija Gavrilovna. Cesta mu je bila znana, in pot je bila samo dvanajst minut dolga. Pa komaj se je odpeljal Vladimir za vasjo na polje kar se vzdigne veter, in pričela se je taka burja, da ni ničesar videi. V jedni minuti je zamelo cesto,- okolica je zginila v temnorujavkasti megli, skozi katero so letele bele snežene mačice, nebo se je spojilo se zemljo. Vladimirja je zaneslo na polje in zaman je hotel priti z nova na cesto, konj je taval sem ter tja in zdaj zavozil v kup snega, zdaj se zvalil v jamo, sani so se zmiraj prekuco-vale. Vladimir se je samo trudil, da bi ne zgrešil prave smeri. Pa zdelo se mu je, da je že preteklo visoko pol ure, a on še ni přišel do žadrinskega gozda. Preteklo je 4 » ♦ še deset minut gazda še vedno ni bilo videti. Vla- vpraša ga Vladimir i 0 Kmalo se bo daniloa, odgovori dimi? se jo vozil po polji, ki je bilo presekano z globó- mladi kmetič. Vladimir ni rekel besede več kimi rupami. Metež ni prenehal, nebo se ni jasnilo Konj postajal, m njega tekel pot curkoma i ne glede na to, da je bil do trebuha v snegu. Naposled jo sprevidel, • Wf Peli so petelini in bilo je že svetio, ko sta dospěla v Žadrino. Cerkev je bila zaprta. Vladimir plača sprem-Ijevalcu in se pelje na dvor k svečniku. Ne dvoru ni da ne vozi na pravo stran, bilo njegove trojke! Kaka no vica ga je čakala? Vladimir se ustavi začne misliti, se spominjati, preudar jati in se prepriča, Pa vrnimo se k nenaradovskim posestnikom in po da bil moral kreniti na desno, glejme, kaj se pri njih godi. Popelje se na desno. Konj je komaj stopal. Več ko jedno uro bil je že na cesti. Žadrino je moralo biti blizu. Toda on se pelje » pelje, a polja ni bilo ne konca ne kraja. Gavrilovič s » Bilo ? ni nič posebnega. Stara sta se zbudila in šla v jedilnico, Gavrila Povsod rupe in propadi, sani so se vedno prekucovale, in vedno jih je moral vzdigovati. Čas je tekel. Vladimir ponočno čepico jopiču, Praskovja patrona v na glavi in v pomorskem vatirani ponočni suknji. se Prinesejo samovar, in Gavrila Gavrilovič pošlje strežnico začel silno vznemirjati. prašat Marije Gavrilovne, kako je njeno zdravje in kako je Konečno je stalo na strani nekaj črnega. Vladimir počivala. Strežnica se vrne. naznanjajoč, da je gospodična «e obrne tja. Približujoč se spozna gozd. Hvala Bogu, si počivala slabo, da jej je sedaj boljše in da pride takoi misli, sedaj blizu. Pelje se okoli gozda, nadejajoč se, v jedilnico. tla pride takoj na znano cesto ali okoli gozda. Žadrino je bilo takoj za njim. Kmalu najde cesto ter se pelje Precej se odpro vrata in Marija Gavrilovna vstopi pozdravljajoč očka in mamko. pod temnim drovjem. ki je po zimi golo. Veter tukaj ni mogel bučati, cesta je bila gladka, konj se ojunači, in Vladimir se pomiri. Toda vozi se in vozi, a Žadrino ni bilo videti, gozda ni bilo konca. Žalostěn uviděl je Via- » Kaj s tvojo glavo, Maša?" vpraša Gavrila Gav rilovič. Boljše 1 očka" » odgovori Maša. » Ti si najbrž od ogljenega sopara zbolela, Maša", dimir, da je zavozil v neznan gozd. Obupnost se ga po- reče Praskovja Petrona. lasti Udari po konji, revno živinče je dirjalo, a kmalo je začelo postajati in čez i /4ure šio počasi, ne zmeneč se za vse preganjanje nesrečnega Vladimirja. Polagoma se je rdečilo drevje, in Vladimir je prišel iz gozda. Žadrina ni bilo videti. Moralo biti okoli „Mogoče, mamka", odgovori Maša. Dan je minul srečno, toda proti večeru je zbolela Maša. Poslali so v mesto po zdravnika. On se pripelje polnoči Solze zvečer in najde bolnico fantazujočo. Vnela se huda se mu ulijejo po licu, pelje se kar na mrzlica in revna bolnica bila srečo naprej. Nevihta utihne, temni oblaki se razgube, Nikdo dva tedna na kraju groba. pred njim je ležala ravnina, pokrita z belo, volnato odejo. Noč je bila dovolj jasna. Ne daleč zagleda vasico, je njej Čez nekaj časa se odpre leseno okno in skozi njo pomoji starček svojo sivo brado: „Kaj bi rad? u Je daleč v Žadrino? Žadrino če je daleč? « „Da, da! daleč ?a n Ni daleč: bo kakih deset vrst." Pri tej besedi se prime Vladimir in obstane nepre-makljiv, kakor člověk ki je obsojen na smrt. „Od kod si pa?" vpraša ga starček. Vladimir ni mogel odgovoriti: »Mi moreš, starček", reče on, soditi konja do Žadrina?" revežev?" začudi se kmet. »PO- „Kakšnega konja hočeš od „Ali ne morem dobiti vsaj kakega spremljevalca ? Plačam mu. kolikor bo zahteval." „Počakaj!" reče starec in zapusti okno, „pošljem v hiši ni vedel o nameravanem begu. Pisma prejšnji dan napisana sežgala; njena postrežnica ni obsegala četiri ali pet poslopij. Vladimir se pelje Pri prvi hišici skoči raz sani, stopi pod okno in začne molčali trkati. nikomur o tem zinila, boječ so gospodove jeze. Svečenik kornet v odpustu, bradati zemljemerec in mladi ulan so , in to ne zastonj. Kočijaž Tereška ni nikdar niti najmanjše besedice črhnil, tudi v pijanosti ne. Tako je ostala stvar tajna. Pa Marija Gavrilovna je sama povedala svojo tajnost, ker je neprestano bleda. Vendar njene besede niso bile v nikaki zvezi, tako da je mogla mati, ki se ni ganila od njene postelje, le to zvedeti da bila hči grozno zaljubljena v Vladimirja Nikolajeviča in da je bila ljubezen gotovo vzrok njene bolezni. Posvetovala se je s svojim možem, z nekaterimi sosedi, nazadnje so vsi jednoglasno tako izrekli, da je Marija Gavrilovna nedvomno mislila, da revščina ni pregreha, da se ne živi srečno z bogastvom, ampak z ljubljenem človekom i. t sina, on te bo spremil." Vladimir ga priča kuje. Ni pretekla minuta, že začne zopet trkati. Okno se odpre, brada se zopet pokaže. „Kaj bi rad? u » Kaj je s tvojim sinom?" Pojdi se gret!" „Takoj pride, obuva se. Ali te zebe? ..Zahvalim! Pošli kmalu sina!a Vrata zaškripljejo ; deček stopi ven sè svetilnico ki i «fi rh Aífcífciti íti^ikřfcítuí» fti&Jtlfàfà. i&.'t-tiAjtWfe.'tt itlïti tŤJfliŤL rit iti ÍÉl&ÍllteÍlÍĚi& 9: Novice. » g:..............................................................................................................■■ WWWWWWWWWWWW WWW Osebne vesti. Avskultant dr. Karol Snider je Sodni kancelist imenovan sodnim pristavom v Tolminu v Sežani, Anirej Jam šek, je premeščen v Ajdovščino. in gre spredaj, zdaj zapovedujoč, zdaj iskajoč cesto, je bila zametena z visokimi kupi snega. „Obkorej je?" Sodni pisar Fran Čargo ie imenovan sodnim kancelistom v "r Kanalu. Notarski kandidat v Kostanjevici Pavel Hudo- vprašanja. Komisija je našla temeljni zid grada Žumberk V e r n i k ; je - imenovan avskultantom. * T ' • m TT Deželni odbor Kranjski bo popolno soglaša s načrtom, kakor ga I + iř. ••• K i*- ^^ i fzdelal kl 1639 ce- meseca bra bike-plemen jake belaňsko-pincgavske ' pasme Vsaki pogoji. Prošnje je vložiti do oktobra ložiti bik sarski inléner I f I A « ■ . sanje na korist Hrvatske . * » . i « « . 4 t « i>, . ni r i Bogata • . J • in s řešeno to e • I > • i prepórno vpra kateri znesek ee pa dotičnemu vrne, se mu srednje veliko jablan \ i > • a v; Dobravi u* . ■ don pri Kropi so obratë polnih 16 merniko? lepih r •A / Zahvala državnih uradnikov. Povodom sankci- • * m * . u Laška nesramnost. Gorici někdo v dnek hitra joniranja zakona o uravnavi uradniških plač so se načelniki žalovanja za cesarico razobesil italijanske barvě, a jih vseh ljubljanskih uradov pod vodstvom dvornega svetnika Sche- skril,'ko so se ljudje začeli zbirati. Na Placuti so fakini pod merla v imenu vseh uradnikov poklonili deželnemu předšed- črno zastavo peli Miserere, da se norčujejo iz obče žalosti, niku in ga naprosili, naj naznani na Najvišje mesto najpre- Kaj vse se more zgoditi v avstrijski Gorici! srčnejso zahvalo uradnikov. in neomahljivo udanost vseh kranjskih < • « Ljubljanska efektna < Elizabetin red. V spomin na pokojno cesarico j* cesar ustanovil nov red za ženstvo. Novi red se imenuje Eli- loterija. Javno žrebanje zabetin red. srečk loterije. katero je Njegovo Veličanstvo presvitli cesar deželnemu stolnemu mestu Ljubljani Najmilostneje dovoliti Ljubljanski uršulinski samostan je izvolil n blagovolil, vršilo se bode nepreklicno dne oktobra letos ob svojo prednico šestih zvečer ob intervenciji občinskega sveta v mestni dvo- Slepar rani. Ker se bod« to žrebanje že v nekolikih dneh vršilo, utegne nakupovanje srečk sedaj tem živahneje postati, ker je ta loterija, ki ima 2700 glavnih in pristranskih dobitkov v vrednosti 100.000 kron, nenavadno bogato opravljena in se glavni dobitek na željo onega, ga bode zadel, tudi v goto- vini izplaČa. Srečke po kroni dobiti je v vseh ces. kr. -to bačnih trafíkah, loterijskih kolekturah in menjalniceh. Volilni shod bil % dne 18. t. m. v St. Juriju nad Kumom. Poročal poslanec dr. Žitnik. Volilci so so- glasDO izrekli za vseučilišče in za nadsodišče v Ljubljani ter izrazili globoko sožalje na nesrečni smrti presvetle cesarice. Volilo. Nedavno tega v Kranju umrla gospa Schiff volila ondotni mestni cerkvi 2000 gld., bolniškemu za- . M. Agnezo Gula. Meseca junija je po Bohinju bivši Riklijer tajnik na Bledu, Karol Zwayer ponujal razna kmetijska orodja, češ, da je agent neke tovarne. Tako je od strank izvabil 53 gl Slepar, kateri je bii svoj čas obtožen, da je umoril in oropal ljubljanskega agenta Stedryja, a oproščen, je zginil. f Talijo za rešitev življenja v znesku 26*25 gld. je kranjska deželna vlada priznala Ivanu Kržišniku iz Kosta-njevice, kateri se je z nevarnostjo za lastno življenje rešil julija Jos. Božiča i* vode. " Poročil se je odvetniški konci pij ent v Celju dr. Vladimir Ravnihar z gospč Antonijo S t e r 1 e iz Zagorja. Slovesná otvoritev cistercijanskega samostana v Zatičini bo dne 4. oktobra. Cerkveni govor bo imel ljub- rer kladu 500 gld. in dijaški kuhinji tudi 500 gld. Važna imenovanja. Svetniški tajnik pri deželnem sodišču ljubljanskem dr. Janko Babnik je poklican na služ- 9 š a * S bovanje v pravosodno ministerstvo. Zgodilo se je to zgolj in i jedino z ozirom na izredne sposobnosti, katere je pokazal ime-novanec o priliki uvedenja novih civilnopravdnih zakonov. Za to mesto se je silno poganjal sedanji nadzornik Ekl, kateremu šla na roko vsa nemškutarija, kar pa vendar ni pomagalo. Pravosodnem ministerstvu se ustanovi mesto personal- Ijanski knezoškof dr. Jeglič, pontifikalno maso pa cistercijanski opat iz Mehrerava pater Stockli. bo opravil Gospodinjska šola c. kr kmetijske družbe kranjske, katera je nastanjena v jako primernem poslopju ljubljanskega Marijanisča, so otvori sredi meseca oktobra. * f 4 i 42855 telegramov v jedni noči. Dunajski osrednji brzojavni urad je v noči od sobote, ko je bila cesarica umorjena, do nedelje zjutraj odpravil zgoraj imenovano 8alno število brzojavov. . :: • kolo nega referenta za slovenske dežele. Čuj , Prosto voljno gasilno društvo snujejo v Rovtah emo, da je vlada to nad Logatcem. Pravila so se že predložila dež. vladi v odo^ mesto ponudila deželnosodnemu svetniku in podpreedsedniku poslanske zbornice dr. Fer janči ču. Odlikovanje. Orožniškemu poveljniku v Ljubljani, podpolkovniku A. Smo letu je cesar podělil vitežki križec Franc-Jožefovega i brenje. Slovenska mestna šola v Gorici. Ker se mestna občina goriška ni hotela udati dobij enim ukazom glede slo- venske mestne šole je vlada storila sama, kar je bilo trebav eda. šolo otvorila in v pokritje stroškov sekvestirala jeden del ga ceste od bovnikom. Potrjen zakon. Cesar je potrdil načrt zakona sklenil deželni zbor kranjski glede preložitve okraj me8tnih dohodkov. V šolo se je vpisalo nad 500 otrok. Strah pred številko 13. V Oseku na Hrvaškem Petra v Trnovo in sicer med Knežakom in Glo- je imel neki fiiakar 13, a prosil je, naj mu dajo drugo, Cesarjev oklic povodom smrti cesarice Elizabete so v Kočevju nabili samo v slovenskem jeziku. • * A1' i ' . 1 » ' ÎV i* t * 1, *> » * Knezoškof dr. Jeglič je bil te dni v Novem Me- . . é § & stu in je obiskal ondotno jetnišnico ter v njej zaprtego jetnika Režika, kateri je bii pred kratkim zaradi roparskega umora na Gorjancih obsojen na \ češ, da se nihče neče voziti z njegovim vozom, ker se vsak ustraši te številke. Ker je svoje trditve s pričami dokazal, so mu ustregli y. . • < mrt. Pensiero Slavo, v Trstu izhajajoei tednik, zagovarja slovenske in hrvatske koristi, izhajal bode od tobra v francoskem jeziku. ok- V pomoč tržaškim žrtvam. Pod tem naslovom je „SI. N." nasvetoval, naj bi slovenski poslanci storili pri-merne korake, da bi cesar se poslužil pristoječe mu predpra-vice in ukazal ustaviti sodno preganjanje tistih, kateri so bili povodom zadnjih izgredov proti Lahom na Přímořském tovani. V Žireh je imel dež. poslanec Božič dne 18. sep- dei. are- tembra volilni shod, na katerem poročal 0 delovanju Žumberak. Ogersko-hrvatska drž. komisija, #obsto- zbora kranjskega. Volilci so mu izrekli zaupanja in ječa iz dvornih svetnikov Badovivca in Tarayja ter dež. arhi- za zaupnico glasovali pristaši obeh narodnih strank. varja dr. Bojničiča je pred kratkim v žumberškem okraju pre- sicer so Poskušen samomor. Te dni je v Ljubljani neki iskovala, kje je nekdaj stal kranjski grad Žumberak. Od dolo- bivši trgovec R. skočil v Ljubllanico z namenom, da se us- čitve tega mesta je po izreku komisije odvisna rešitev tega mrti. Neki prostoveljec in neki delavec sta ga řešila. • & > € u -s1 »j^m: - » »mi m » Ti '•> U' v> Dne 21. I- ; i, »i . ». V » , * •• f, li ' ' » ' Nagla sodba in obsednostanje « • * ■ • ^ V \ V« manova je bila Szacz razglašena nagla Galiciji. so ostale y raznih okrajih • Si * «I po številu v izjemno stanje. Nagla sodba se dejansko f* sicer postopajo politična in mravnost brez primere. 1 i i 7 1/" ! — t'y. # m* ' \ pov-ker finance, železnico in, trgovino Minister v tem .svetu ředoma združil nasprotstva se razgovore mej sabo odkrito stvarno resno, mora]o se polagoma zgubiti nezaupnost in stransíki nazori' Na to sose zahvaliti ministru za ustanovitev tega tem se bo v drž. zboru izvedelo sveta: v imenu inctustrijaleev elan dunajské trgovinske zbor nice Adler,-v imenu đefavcev Huber in vimenu7 znanst va pro ' .. V ~lJ V . I' • V V • r» ** ti Toča je na Dolenjskem in ,v Istri naredila. zadnje fèàor i... « ^Ini silno škodo, • • ^ A - i Medvěd v letovišču. Navadno hoče se gospoda dne Otrok požigalec. t. m. štirileten deček, Paki pri Crnomlj u hodi po zimi na lov na medvede, po leti zabavati v tihi se je igral z žveplenkami , ■ gorski i prirodi, toda, kakor javljajo iz letovišča tanesil ogenj, kateri v kratkem vpepelil štiri hise in odločili so se sedaj tudi medvedje, da se malo pozabavajo v njim pripadajoča gospodarska poslopja. Črnomeljski gasilci so ogenj lokalizovali. Škoda znaša 7000 gld. letovišču. Pred nekaj dnevi je namreč dobila tamošnja gospoda povsem novega gosta. Od nekod se je priklatil medved, ki je prouzročil veliko strahu gostom in vsej okolici Otrok požigalec Studencu nečega a pri Mokronogu hleva je ukradel dve najlepši kravi, kateri je ra?trgal tekom sin posestnice Jerman, igraje se z žveplenkami, svojega bivanja v letovišču ter se ž njima pogosti! je uigal domaČi skedenj, kateri je pogorel. Požar. V Kostanjevici je dne 22. septembra uničil Razstava južnoštajerskih sadjarjev v Celjr požar dvanajst poslopij. Ljudje so bili vsi na polju, zato m je zgorelo tudi mnogo pridelkov. jim Razstava sadja, katero je priredila „Kmetijska zadruga u V V Žalcu dne 18., 19 in 20 septembra t v Celji se je nepričakovano dobro obnesla. To nam tembolj povdarjati » Požar. V Mirni Peči je dne 19. t. m. gorelo pri ker je bil čas za prireditev razstave jako kratek, tako kratek posestniku Jakobu Parklju. Ogenj je uničil hišo in vse gospo- namreč, da se niti ni povsod prav vedelo, se-li razstava pri- darsko poslopje. Rešiti ni bilo mogoče drugega, kakor živino, redi aii ne. Tudi agitacije za razstavo skoraj ni bilo nobene. Da se je pa vkljub temu to podjetje tako posrećilo, to nam je Mrtvega so našli 19 t m. na cesti v Sori po-sestnika Antona Plešca. Mož je preveč ljubil žganje. dne 21 Umrli. V ljubljanskom uršulinském samostanu pa gotovo vesel dokaz, da so se naši sadjari dovolj prebudili in za umno sadjarstvo prav močno zanimati. so se začeli t. m umrla g- Leopoldina Mâcher v starosti B4 let. V samostanu je bila od 1830 V Idriji je umrl da Oglasilo se je okoli 120 razstavljavcev iz vseh spodnještajer- v petih velikih sobah „Nar. domau so nagle smrti blagajnik pri rudniškem uradu Eomnald Illes. Idriji je umrl ondotni rudsrski zdravnik dr. Karol Rauch. skih okrájev, kateri svoje sadne pridelke na ogled izpostavili. Ti pridelki so pa bili res tako lepi in krasni, da so obiskovalce razstave kar V Kranju umrl dobro znani gostilničar »pri ribi u očarali in marsikateri je dejal, da ne bil nikdar mislil, da Nandě Kumer. V ljubljanski hiralnici je umrla Terezija Ham-perl, v visoki starosti 97 let. N. v m. n f zori pri nas tako žlahtno in izborno lepo sadje. Obiskovalcev pa bilo zlasti prvi dan toliko, da so Hise od papirja Sarinovski v Podoliji na Ru bili vsi prostori prenapoljeni. Pa tudi drugi in tretji dan bila udeležba nepričakovano velika. Vsak pa se je kar zavzel ko Pri zagledal prekrasno sadje, katero se je tukaj izpostavilo. razstavi se ie skem so te dni postavili hišo, narejeno od papirja. Hiša, katera ima 16 sob in potrebne postranske prostore, je bila izde-lana v Novem Yorku ter velja 80 000 rubljev. Tudi pohistvo je vse od papirja. Inžener, kateri je hišo postavil, je izjavil ngodna kako pa tudi vsak lahko prepričal, kako naša zemlja in naše obnebje umnému sadjarstvu in neizmerni so zakladi, so v stroki kmeti j st va za- loženi. Zato pa tudi prav goreče in odkritosrčno želimo, da bi naše ljudstvo po tej tako lepi in krasni razstavi za umno da ie hiša od stisnjenega papirja trpeŽnejša kakor železná sadjarstvo še bolj vzpodbudilo in ogrelo. in da zanaprej še hiša ter veliko cenejša, kakor vsaka druga Pametni Amerikanci. V nekaterih severoameriških držav ah se je začelo veliko gibanje na to, da se prepove- dalo ljudem, imajo kake napake, stopiti v zakon. Parla- mentu države Pensilvanija je bil predložen načrt zakona, po s tem večjo vstrajnostjo in gorečnostjo vzdigovalo predrago-cene zaklade, katere je stvarnik v našo zemljo založil. Anarhističen atentat V Bruselju se je te dni neki anarhist vtihotapil v hišo večkratnega milijonaija Benjamina Crombez-a in nanj ustřelil iz revolverja. Na srećo ga ni katerem smejo stopiti v zakon samo taki pari, dokažejo, Stari mož se je tako prestrašil napada, da zadel dalec utegnil zbežati. napa- da, niso bolni na sifílitičnih boleznih, za epilepiso, jetiko itd. Država Texas je že sklenila tak zakon, po katerem je tudi — Anarhist Lucheni. V Genevi se hitro nadaljuje pijancem in pijankam prepovedan zakonski stan, a slediti mu preiskava proti Lucheûiju. Mnenje, da je bil atentat na cesa- rico delo mednarodnegà anarhizma, se ni potrdilo. Lucheni je hoče več druzih držav. připadal Židovsko premoženje. „Žid Jona Konigswarter" klubu, kateri to potrjuje on sam malemu arnarhistčnemu je přišel na Dunaj 1. 1852 z 42.000 gld,; njegov sin baron Kônigswarter pa ima že nad sto milijonov premoženja. Poljski Pogosto zapis&l na svojo zastavo propagando čina. so imeli svoje seje. Tudi Lucheni je pri teh sej ah m Reitzes u přišel okoli 1. 1860 iz Galicije na Dunaj Danes Ima nad 200 milijonov. Žid David „Gruttman kdaj krošnjaril in prodajal žveplenke, danes ima tudi on svojih 100 milijonov ! Tu sem, na svoje patrone se eno malo često poprijel za besedo in ko se je nekoč sprl s svojimi to-variši, je ne- visoko stoječo osebo. Princ Henrik d Orléaus se je s svojim dejal, da izvede junáško delo in umori katerosibodi ozrite, sodrugi, ne pa na male „kapitaliste u in » far je pod Delavsko statitični urad. V nedeljo se je vršila krivdo naso. Tako pripoveduje tudi, da predsedstvom trgovinskega ministra osnovalna seja svetovalstva, pridodeljenega delavsko statistiškemu uradu. odhodom iz Geneve umaknil morilnemu orožju Luchenijevemu in vsled tega je princu namenjena strašna usoda zadela cesa-rico Eiizabeto Lucheni taji, da ima sokrivcev in jemlje vso on sam napravil cesarico zabodel, dasi je leseni ročaj na pilo, s katero dokazano, da ga je napravil eden njegovih tovarišev, je že tel lávce na m duzani. è À 1 4 kakor mnogo bolj strogo tuje de so t^adio.rovali popřej Genevi delà Tržne cene. stavbah do. 15000 Italijanov. Zaprlï so več oseb, .. - . ^ • ^^^ _ _ ■ - V Ljubljani dne 14 septembra 1898. Pšenica gl. so na sumu, da ,so sokrivci Lucbenijevi, toda doslej brez- 9 70 kr. rž gl. 7.60 kr., ječmen gl. 6.75 kr., oves gl. 6.75 kr. uspešno. V staqovanju, kjer je stanoval Lucheni, je bila hišna ajdagld. 10.25 kr., proso gld. 7.75 kr., turšica gld. 6 45 kr. kjer pa se razen necih anarhističnih spisov ni našlo posebnega. Lucheni je plače val za stanovanje in za 0 « ' ■ 1 — ^ 0 # • hrano po ly2 frankov na dan. Z Luchenijem je bilo na hrani še " italijanskih delavcev, katere so xaprli, da se izkaie, ni kateri izmed njih Luchenijev sokrivec. % i I m H T S ' i-j H r' I ' - ' Maščevanje prevaranega dekleta. Fran Molnar, orožnik na Ogerskem, imel je več let ljubavno zvezo z lepim dekletom iz dobre hiše, ústilo dekle Elo svoje 8tariše, Arkosi. Njemu na ljubo je za- ki so se upirali njeni zvezi z ter odšlo v Hidalmas, kjer je služboval Molnar. Toda Tam je stopila v službo kot natakarica v neki gostilni. gostilničar ji je v kratkem odpovedal službo, a ker orožnik ni pregovoril, da je šla v Ko- dekleta vzdrževati, jo Jošvar, a on jej je obljubil, da hoče med tem časom poskrbeti. da dobi kako boljôo službo, v kateri mu bo možno, vzeti jo za ženo. Dekle ga je poslušalo. Kološara je Ela Arkos šla v Hidalmas, toda Molnar ni hotel ničesar več o njej. Necega večera ga je prevarano dekle počakalo pisala orožniku mnogo pisem, na katera pa ni dobila odgovorai Na to slišati H| pred hišo in ga vstřelila, potem pa vrgla revolvar v stran in zaklicala : Ljudje, pridite, ustřelila sem psa. Molnar je mrtev, dekle so zaprli. Loterijske sreéke leča gld. 11.- kr., grah gld. 12 - kr., fižol gld. Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr Slavno višjega stavbnega zdravnika in fizika dr. G. Schmida od8tranja hitro in temeljito nastalo gluhobo. všesih. in nagluh, uses tudi Dobiva sumenje zastarano. samo v lekarni Zanetti Trstu Steklenica Via nouva navodilom Marke vin. r 71, V Pragi dne 27. septembra t. 1. : 39, 69, 79, V Uncu dne 24. septembra t. 1.: 59, 23, 14, 12 V Trstu dne 24. septembra t. i î 30. 88. 20; li Vi&M ■ * < i » t a > •> i i priporbča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani. Redilna in hranilo a stupa za Najboljše redilno • in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. — 1 zámotek 25 kr.. 5 zamotkov samo 1 gld (67 Varstvena znamka Redilna stupa za je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom m je po izrazu zdravnikov in tisućih zahval nih pisem edino reelno m neškodljivo sredstvo ohranijo bujno rast za las m dame i in, katera V • zapreci da îzpa danje las in odstrani tekój vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamci t Cena lončka 80 kr. po poštnem Hopp 9 26 7 Dunaj, I. Wipplingerstrasse 14 za notranjo rabo pri kravah m konjih Rabi se skoraj 50 let z najboljšim uspehom če živina neče žreti zboljša mleko. in da se 1 zámotek Varstvena znamka. Redilna z navodom o uporabi 50 kr., 5 zamotkov samo 2 gld. hranilna stupa za kuretnino. Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo, pospešuje tvorbo jaje. Za kure, purane, gosi, race itd. — 1 zámotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld. Dobiva se povzetju. I y lekarni Trnkóczy y Ljubljani j Kranjsko. Varstvena znamka Pismena ali pa z đopisnico za 2 kr. pod gorenjim naslovom vpo- slana naročila se najlože in najceneje izvršnjejo po pošti. V tem slučaji se prosi natančnega naslova sprejem&lčevega (ime, kraj, hišna številka, zadnja pošta in dežela). Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.