Listek.
125
bi utegnil marljivi g. pisatelj ustvariti igro, ki bi se stalno ohranila na našem odru. Sploh pa mislimo, da tako slabo igranje, kakeršnega so še zakrivili do malega vsi igralci ta večer, pokoplje tudi najboljšo  igro!
Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaji ravnokar razpošilja poročilo o svojem delovanji leta 1893. Društvo je imelo v petem letu svojega obstanka I častnega uda: vč. g. dra. Mihaela Napotnika, knezoškofa lavantinskega, 40 ustauov-nikov, 54 podpornikov in 81 dobrotnikov. V tem letu sta društvu pristopila samo dva nova ustanovnika, namreč gg. dr. Jožef Stare, c. k. fin. prokurature pristav v Ljubljani in dr. Albin Poznik, c. k. notar v Novem Mestu, ki sta društvu poklonila vsak po 50 gld. Deželni zbor kranjski je društvu podaril 200 gld., družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 50 gld., posojilnica mariborska tudi 50 gld. Manjše vsote so podarile poso-jiluica v Crnomlji, kmetska posojilnica ljubljanske okolice, posojilnica v Smihelu nad Pliberkom in v Soštanji. Med poverjeniki so se najbolj odlikovali gospodje: Fr. Dolenc trgovec v Mariboru, dr. Jožef Kolšek, odv kand. v Novem Mestu, -{• Jurij Kraigher, trgovec in deželni poslanec v Hrašah pri Postojini, J. Kržišnik, stud. phil., dr. Vrban Lemei, odvetnik v Slov. Bistrici, V. Maurer, stu. jur., drž. in dež. poslanec in usta-novnik društva Viljem Pfeifer; Anton Porekar, uadučitelj na Humu pri Ormoži, in Fr. Skedelj, pristav v c. in kr. vojnem pomorstvu v Pulji. Umrla sta letos dva zvesta podpornika in sicer Fr. Miklavčič na Dunaji in Jožef Mani, častni kanonik v Ljubljani. Društveni dohodki so znašali 1109.44 gld., glavnica 424498 gld. V tem letu je razdelilo društvo 790.98 gld. med 31 študentov; med temi je bilo: 12 juristov, 5 medi-cincev, 7 filozofov, 4 tehniki, 2 veterinarca in 1 akad. kipar. Kranjcev je bilo 22, Štajercev 5, Primorci 4. V petih letih je društvo razdelilo 3093 gld. To društvo je vele-važnega pomena za slovenske velikošolce na Dunaji in je res vredno vsestranske podpore. Darila vzprejema blagajnik g dr. Fr. Sede/, c. in kr. dvorni kapelan in ravnatelj  v Avgustineji:  Dunaj.  I.,  Augustinerstrasse  7.
Aus dem Siiden. Pod tem naslovom je g. Gojmir Krek zbral različne svoje črtice o Zagrebu, katere je priobčil časopis »Sudsteierische Post«. Knjižici najlepše priporočilo bodi to, da nas je zbok lahkotnega, gladkega pripovedovanja zanimala do začetka do konca.
»Matica Hrvaška« nam je poslala 11 krasnih knjig za leto 1893. Te knjige so: 1. Ribe. Prirodoslovne i kulturne črtice, napisal dr. Miško Kišpatič (z 38 slikami); 2. ,,Poviest srednjega veka", po najboljših pisateljih izdelal Fr. Valla (II. del od Karlovičev do cesarja Konrada II.); 3. „B o sanice" pripoveduje Ivan Lepušič. (,,Zabavna knjižnica" zvezek CLIV.—CLVL); 4. Ivan S. Turgenjev ,,Izabrane pripo-viesti'1 preložil Josip Miškatovič (,,Slavenska knjižnica" knjiga I.; vsebina: ,,Plemicko gniezdo", ,,Rudjin") ; 5. ,,Marija Konavoka", pripoveduje Mato Vodopic (,,Zabavna knjižnica, zvezek CLVII. — CLIX.) 5 6. , ,11 irski glasbenici. Priloži za poviest hrvat-skoga preporoda", spisal Fr. Ks. Kuhač (z 8 slikami); 7. Mirko Bogovic ,,Pjesnička djela", zvezek prvi (vsebina: ,,Matija Gubec" in ,,Stjepan, poslednji kralj bosanski"); 8. Jovan Hranilovič: ,,Izabr ane pjesme" (,.Zabavna knjižnica" zvezek CLX. — CLXL). Kot nakladne knjige je izdala ,,Matica Hrvaška" te-le tri knjige: 9. Mickievvicz: ,,G o-spodin Tadija", preložil dr. T. Maretic (,,Prievodi uovijih pjesnika", zvezek prvi); 10. Vjekoslav Klaič: , Hrvatska pjesmarica" (obseza tudi nekaj slovenskih pesmij); 11. ,,Povjest grčke književnosti", sestavil dr. August Musič. (,,Knjižnica za kla-sičnu starinu", knjiga prva). Vsa zaloga — 10.000 izvodov — je že popolnoma razpro-daua.    Podrobnejše    poročilo o teh publikacijah še pride v jedni bodočih številk.
Hrvaška književnost. Črte i slike. Spisal Ladislav Z. Ladanjski. Zagreb 1893.  —   Zadnjič že smo omenili to knjigo,  v kateri je nadarjeni pisateli zbral pet črtic
126
Listek.
in slik. Dočim imata ,,Moj prijatelj Nikola" in ,,Gradenič" mračno vsebino, ki po nekod čitatelja kar pretrese vzpričo vznesenega pripovedovanja — sosebno ,,Gradenič", ta tragedija družinske sreče, odlikuje se v tem pogledu — razvedrila nas je poslednja črtica ,,Borovičevo Silvestrovo" s šaljivo svojo vsebino. ,,Zimski dan" je poetiško nadah-njen opis, ,,Ružičin snubok" pa lična povest, ki časih čitatelju izvabi dobrovoljen smeh na ustna, samo da nas je preveč spominjala Krvlovega vesele igre ,,Medved snubač". Izvestno ne bode nikomur žal, kdor si omisli to lepo knjižico. Cena 70 kr. za 181 stranij ni previsoka. — Črtice iz primorsko ga malogradskoga života. Napisao ih y. Drazenovic. Senj 1893. Knjiga obseza na 217 strandh 13 črtic, izmed katerih so bile večinoma že vse objavljene v raznih tečajih zagrebškega ,,Vienca". Tudi kar je dodal pisatelj novih črtic (,,Po buri", ,,Sveti Luka", ,,Na badnjak"), utegnejo si pridobiti dosti priznanja. Pisatelj umeje lepo in živo pripovedovati in zajema snov svojim spisom naravnost iz resničnega življenja; ker mimo tega skrbi za dobrodejne izpremembe, podajajoč resne in šaljive črtice, zato mu je uspeh gotov. Knjiga nas je jako zadovoljila. — Izbrane ruske n d rod ne pripovijetke, preveo Mirko Divkovič, ravnatelj kr. gimnazije zagrebačke. Ciena 80 kr, Zagreb, knjigarna dioničke tiskare 1893. — O teh pripovedkah (skupaj jih je 36) bi bilo težko povedati, katera nam najbolj prija, zakaj lepe so vse. Knjigo diči lep, vzoren jezik. Nič ne bi škodilo, ako bi kdo tudi naši mladini podal kaj takega, kar je zaslužni pisatelj priredil hrvaški mladini! — Od dioničke tiskare smo tudi prejeli brošuro ,,Z a istimi!", katero je proti proračunskemu govoru dr. Pliveriča spisal v ,,Obzoru" Dinko Politeo. Ost te knjige je naperjena proti trditvi, da je hrvaško-ogerska nagodba zvršetek one borbe, katero so Hrvatje od ilirske dobe do leta   1868.  vodili za svoj  obstanek    Cena 40 kr.
Popievke za četiri mužka grla. Skladao M. P. Rasan iz Istre. U Zagrebu 1893. Vlastitom nakladom. Cena 1 gld. — Ta zvezek, obsezajoč 14 krajših in daljših zborov, dal bi se najbolje označiti in priporočiti z oznamenilom dobri ,,zabavnovečerski zbori", ali pa nekaterim prav s tem nazivkom tudi ne priporočiti. Proti temu poslednjemu delu glasbenega občinstva hočem prevzeti ne popolnoma nehvaležne nalogo Schu-mannovega Evzebija in opozarjati na precejšnje vrline gorenjega delca, dasi sem načelno proti zabavnovečerski glasbi. Med štirinajstimi skladbami je pač večina zborov pisana v koračnem tempu in se časih ne ponaša s prevelikim izumom, vender pa nahajaš dokaj živahnih, rezkih ritmov, zlasti med poslednjimi zbori, dokaj melodij, ki izvestno ne izgreše" svojega namena, ako jih na pravem kraji živo in ognjevito pojo čili moški glasovi. Po nekod vpleteni počasnejši stavki imajo malone povsod rahel ndroden nadih in zatd se nam vidijo jako prijetni, dasi so zgrajeni s preprostimi pomočki in prav takšno tehniko. Sploh je baš ta preprostost v sleharnem oziru, ki mi prija pri tej zbirki. Najjednostav-nejši melodiški obrati, kolikor moči preprosta harmonika, prav takšna ritmika, vse je izvedeno z dobrim ukusom (razven morda na nekaterih krajih), tako da pogodi pesmi najslabši pevec in da prijajo poslušalcu, ki ni kar nič muzikalen, in da jih takisto brez nejevolje, celo zadovoljno, posluša razvajeni poslušalec. In dasi vzpričo vse te pohvale Florestan v meni nekoliko nervozno maje z glavo, češ, stališče, s katerega naj se sodi umotvor, ostani vedno tisto — Evzebij misli, da je delo že zategadelj vredno vsestranske podpore, ker je polovica čistega dohodka namenjena ,,Družbi sv.  Cirila in Metoda"  za Istro.
K. Hoffmeister.
Iz hrvaškega gledališča. Minuli mesec se je v zagrebškem gledališči igrala izvirna vesela igra v štirih dejanjih ,,Marija Staučeviceva", katero je s\nsv\ Dinko Politeo. — Dne" 16. in 18. m. m je v istem gledališči gostoval režiseV našega gledališča, g. Ig, Borštnik, kot Ipanov  v  ,,Fedori"   in Čuku v ,,Valenski svatbi".  Hrvaški  listi so se  vrlo laskavo izrazili