se
43
dni
11
ii»t
• maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Po naših občinah
Destrnik • Nevarno politično minsko polje
O Stran 3
Po naših občinah
Ptuj • »Veliko smo dajali domovini, a ta je to vračala!«
O Stran 5
Ptuj, petek, 3. maja 2013
letnik LXVI • št. 35 Odgovorni urednik: = JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski TEB1ÍIK

Hannah Mancini pred
evrovizijsko vročico

Šport
Nogomet •
Prva polfinalna obračuna Pokala Slovenije brez odločitve
O Stran 11
RAQIJDgTUJ
www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Zelo veliko je bilo tudi športno-rekreativnih in zabavnih prireditev. Zadnjih nekaj let pa je zlasti živahno na prireditvenem prostoru pristanišča Ranca, kjer je bilo v minulih prazničnih dneh več obiskovalcev kot v ostalih dneh tudi po zaslugi teh prireditev. Sicer pa se je 1. maja tudi uradno začela plovna sezona na Ptujskem jezeru. Pravih sporočil, takšnih, ki bi vlivala optimizem za prihodnost, pa letošnji 1. maj ni prinesel. Ljudje so dobesedno ignorirali letošnjo osrednjo proslavo ob 1. maju v MO Ptuj - niti 50 jih ni bilo na njej. Ljudje nimajo več kaj praznovati, s potiskanjem na rob preživetja so izgubili še zadnje upanje v svetlejšo prihodnost. O zasukih, ki bi se morali zgoditi, pa se tako in tako le govori, konkretna dejanja pa so še daleč.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Sprejem udeleženk gasilske olimpiade M Ptuj • Ob prvem maju
Nageljni za prvakinje iz Hajdoš
Na območni gasilski zvezi Ptuj so pripravili svečan sprejem za ekipe članic A in B ter članov B iz PGD Hajdoše, ki se bodo udeležile gasilske olimpiade v Franciji.
Na sprejemu v petek, 19. aprila, v prostorih gasilskega doma Ptuj je članom vseh treh ekip iz Hajdoš čestital in jim zaželel dobro uvrstitev na olimpiadi predsednik OGZ Marjan Meglič ter prvakinjam iz Hajdoš izročil rdeče nageljne. Čestitkam in dobrim željam so se pridružili še povelj-
nik Območne gasilske zveze Zvonko Glažar, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Janez Merc, regijski poveljnik Janez Liponik ter hajdinski župan Stanko Glažar.
V PGD Hajdoše so imeli svoje ekipe že na gasilskih olimpiadah v Nemčiji, na Poljskem, Danskem, Finskem, Hr-
vaškem in Češkem in povsod so bili v ospredju. Nekdanji ekipi članic A je uspelo kar trikrat zapored osvojiti zlato olimpijsko medaljo. Vsi jim seveda želijo, da bi se tradicija uspehov nadaljevala tudi na skorajšnji gasilski olimpiadi v francoskem Mulhousu.
-OM
Prvomajska budnica ptujskih pihalcev
Ptujski pihalni orkester je tudi letos skladno s tradicijo Ptujčane prvega maja prebujal z budnico.
Začeli so ob šesti uri pri Narodnem domu in zaključili na Ranci, kjer so se ob 9. uri pričele športno-rekre-ativne in zabavne prireditve za vse generacije. Na poti do pristanišča so imeli več postojank za krepčilo. Že ob
šesti uri pa so Ptujčani lahko užili brezplačno malico v Don caffeju. Za tiste, ki so se šele v jutranjih urah vračala s proslave na Ranci, je bilo jutranje krepčilo še kako dobrodošlo.
MG
Foto: M. Ozmec
Članice ekip A in B ter člani B iz PGD Hajdoše s predstavniki Gasilske zveze Slovenije, Območne gasilske zveze Ptuj in svojim trenerji po sprejemu pred gasilskim domom v Ptuju
	* ^		
f ¡jfifBrff	sip		i*»», -j
			
M Hi ■ HI			
			
Foto: Črtomir Goznik
Pihalna godba je tudi letos polepšala prvomajsko jutro.
2 Štajerski
Od tod in tam
petek • 3. maja 2013
Ptuj • Poslanski večer Andreja Čuša o drogah
„Sele ko si na dnu, uvidis, da tako ne gre vec naprej ..."
V prostorih Centra interesnih dejavnosti na Ptuju je bil 17. aprila prvi poslanski večer novoizvoljenega poslanca Andreja ČuSa o problematiki nedovoljenih drog in odvisnosti v Spodnjem Podravju, na katerem so sodelovali Polona Toplak in Renata Stopfer, sodelavki programa Mostovi, Simon Tovornik, kriminalist PU Maribor, in dr. Robert Oravecz iz Psihiatrične bolniSnice Ormož.
Udeležence poslanskega večera o drogah se je izjemno dotaknila zgodba Aleksandre Toplak, mlade Hajdinčanke, stare nekaj nad 20 let, ki je že pri dvanajstih letih začela uživati marihuano, v prvem letniku srednje šole pa je že bila na heroinu. Takrat ji je bilo najbolj pomembno žuranje in druženje s sebi podobnimi, po neuspehu v šoli je vse šlo samo še navzdol. Lani pa se je po 32 mesecih vrnila iz komune, v katero je odšla, ko je bila popolnoma na dnu, kar je bilo težko priznati. Pomembno je, da vsak narkoman doseže svoje dno, da uvidi, da tako več na gre naprej, pravi Aleksandra.
Med bivanjem v komuni je začela iskati nove vrednote, pridobila si je nove prijatelje, ponovno je našla stik z družino in prijatelji. Ponovno se je začela smejati, kajti ko je bila v svetu mamil, se tudi smejati ni več zmogla, za petami so ji bili
Uvodnik
kriminalisti, naredila je tisoč bedarij, se spominja. Zdaj ve, da hoče postati kozmetičarka. Postala je tudi sodelavka prostovoljka v programu Mostovi, namenjenega odvisnikom od nedovoljenih drog in njihovim svojcem, ki poteka pod okriljem društva Ars Vitae, pri Poloni in Renati, sodelavkah pri programu Mostovi, pa tudi sama vedno lahko poišče pomoč.
Čeprav naj bi bilo droge v tem trenutku, vsaj statistično gledano, manj kot pred desetletjem, je problematika velika, manj je sicer heroina, a novo zlo prinašajo vedno novi opi-ati, zato si ne gre zatiskati oči, povratek v svet brez drog pa je zelo težak, mnogi ga kljub večkratnim poskusom ne zmorejo, pogosto pa se tudi odločijo za samomor, ker ne vidijo več izhoda. Iz urbanih okolij se je droga v zadnjem času preselila na obrobje.
Neodvisno novinarstvo - prosim vas ...
Najprej vam moram priznati, da imam zaradi mešanih občutkov ob praznovanja mednarodnega delavskega praznika še vedno cmok v grlu. Ne zaradi nostalgije po časih, ko smo ga praznovali brez grenkega priokusa, ampak ker gre zaradi vse težjih razmer le še za golo farso, morda celo za norčevanje iz do konca obubožanega delavskega razreda. Dejstvo je, da smo imeli nekoč res vzrok za praznovanje tega praznika, danes pa je žal drugače, čeprav bi se zaradi tega morali proletarci vseh dežel ponovno združiti in lastnike iz-koriščajočega kapitala opozoriti, da tako več enostavno ne gre, da naša telesa, živci in želodci enostavno ne zmorejo več.
Žal me begajoče misli spreletavajo tudi ob današnjem svetovnem dnevu svobode medijev, saj se to dotika tudi mojega nekoč cenjenega, danes pa vse bolj ogroženega in vse slabše plačanega poklica. Kritični javnosti, ki je največji zaveznik neodvisnega novinarstva in nas je nekoč delila le na dobre in slabe, je ob prizadevanjih političnih opcij in lastnikov kapitala bolj ali manj uspelo tudi novinarsko srenjo razdeliti na dva pola; na tiste, ki bolj zagovarjajo leve, in na one, ki so bolj privrženi desni opciji. Naj se nekdo še tako tolče po prsih, da je svoboden in popolnoma neodvisen od oblasti, mu iz lastnih izkušenj inpoteptanegaponosa povem, da bo vsaj sebi to težko dokazal. Tako je pač, to je dejstvo.
Morda je razdvojenost novinarstva zgolj posledica nekakšnega notranjega strahu, samocenzure ali enostavno bojazni zaradi krize medijev. O tem pričajo lastniška agonija Večera, prodaja Dela, ki je vprašanje časa, s težavami naj bi se ubadali tudi v Primorskih novicah in še kje. Skoraj povsod je podivjani, sprevrženi in izkoriščajoči kapitalizem že pokazal svojo absolutno (nad)moč. Kar se mene tiče, kljub nekaterim grožnjam in občasnemu podcenjevanju tako desnih kot levih bom zagotovo ostal zvest temeljni zavezi novinarstva in kritične javnosti, kolikor mi bodo lastniki in šefi dopuščali, pa tudi neodvisen nadzornik političnega in javnega življenja. Pričakujem, da bodo pri tem vztrajali tudi moji sotrpini. Podpora javnosti kakovostnim in neodvisnim medijem, ki menda še obstajajo, je v teh kriznih časih pomembnejša kot kdajkoli prej. Novinarji, čeprav je danes to lahko že vsak, ki je všeč lastnikom medijev ali kapitala, pa se moramo zavedati svoje odgovornosti, zavezanosti visokim profesionalnim standardom in etičnim normam. Čeprav je težko, saj tudi nam krčijo pravice, nas kljub povečevanju delovne norme vse slabše plačujejo in si ob tem še prizadevajo, da bi bilo naše delo čim manj cenjeno.
Martin Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Cuš je na okrogli mizi skupaj z Robertom Kolaričem predal ček za 400 evrov društvu Ars Vitae za uresničevanje programa Mostovi.
StarSi prikrivajo težave svojih otrok
Starši v prvi fazi sploh ne prepoznajo, da je njihov otrok postal odvisnik, problem skušajo prikriti. Člani družine predvsem zaradi nepoznavanja problematike začnejo jemati neko odgovornost nase, začnejo nekim dogodkom pripisovati velik pomen in misliti, da je do problema oziroma zasvojenosti prišlo, ker so pri treh ali štirih letih nekaj naredili. „Ampak te stvari ne delujejo na ta način. Ker gre za hudo socialno stigmo, za zasvojenost, nihče ne sme izvedeti za to. Ponavadi v prvem koraku starši zanikajo problem, problem zanje ne obstaja, četudi najdejo drogo, pribor in četudi otrok pristane na intenzivni negi zaradi predoziranja, ker je to bil zanje le en eksces. Starši ali celotna družina na ta način prispevajo k razvoju procesa zasvojenosti. Tudi ko se pojavijo kraje in problemi v šoli, še vedno poskušajo pred drugimi pri-
krivati odvisnost svojega otroka od prepovedanih drog. Do preboja običajno pride v trenutku, ko se družina odloči za vključitev v progam za iskanje pomoči, ko sprejmejo dejstvo, da sami niso več kompetentni za reševanje tega problema, tudi ne tako, da bi ga na nek način izolirali, ampak enostavno sprejmejo, da so nemočni, tako kot to sprejme odvisnik. Hudič pa je takrat, ko se v ozadju najde neka babica, ki je še naprej pripravljena pokrivati njegove dolgove, povezane z drogo," je o neenotnem funkcioniranju družine pri prepoznavanju odvisnosti med drugi povedal dr. Robert Oravecs.
Če ni nekega učinkovitega znanja, ki ga nekdo lahko pridobi v projektih, programih, od drugih staršev, terapevtov, svetovalcev, potem se počasi razvije občutek nemoči, da nič ne moremo narediti. Ta občutek je najslabši, ker se izgublja tisti čas, ko bi se odvisniku dalo učinkovito pomagati. V petih letih pride do takih sprememb v receptorski strukturi v
možganih, da je po petih letih odvisnosti od heroina ali opi-atov zelo težko najti pot nazaj, četudi gre v skupnost in postane abstinent, ker se spopade s takšnimi strašnimi občutki v sebi, da se prej ali poslej vrne v svet drog. Pri večini pa je bilo tako, da so jih v svet drog pripeljali prijatelji, nekdo, ki mu zaupajo in ki je njihovo prvo uživanje pospremili z besedami: »To ni nič takega, boš videl, kako je to super, še bolj super pa bo, če boš še malo spil ...«
Droga je že vsepovsod
V društvu Ars Vitae ugotavljajo, da je tistih, ki potrebujejo njihovo pomoč, veliko, da prihajajo praktično iz vseh občin na Ptujskem in tudi s širšega območja. Pred kratkim se je pri njih oglasil devetošolec iz Ormoža, ki že nekaj časa vsak dan uživa drogo, odličnjak, ki je prepričan, da je tako uspešen tudi zato, ker uživa drogo, zato ne razume okolice, ki tega njegovega početja ne odobrava. Čuti pa, da je nekaj narobe, a tega (še) noče priznati.
Kot je povedal kriminalist Simon Tovornik, ki se pri svojem delu srečuje tudi s kriminaliteto, tatvinami, vlomi, drznimi tatvinami, ropi, povezanimi z drogami, je najbolj dostopna droga trava (konoplja), ki jo lahko vsak goji doma; gojijo jo mladi in upokojenci. Tudi preko spleta je zelo dostopna, dobiš jo lahko po pošti, lepo zapakirano, z vsemi navodili za uporabo. Od desetih rastlin je mogoče zaslužiti najmanj pet tisoč evrov. »Ljudje so odvisni
tudi od trave in imajo različne zdravstvene težave, tako da ni res, da je trava neškodljiva droga,« poudarja Tovornik. Ko odvisnik od trave preide na heroin, je to vrh, ki vodi človeka le še v brezno. Tovornik je zelo vesel, da je Aleksandra zmogla povratek.
Skupaj s sodelavci so na Ptuju v zadnjih letih obravnavali več kot 150 uporabnikov drog, zelo dobro so neko obdobje sodelovali tudi z ravnatelji srednjih šol v Šolskem centru na Ptuju. Svetovali so jim, kako naj imajo pod nadzorom problematične WC-je, kamor so mladi med odmori hodili kadit drogo. »S skupnimi aktivnostmi smo bili kar uspešni, po tem heroina v šoli niso več zaznali. Ne moremo pa si zatiskati oči, da odvisnikov ni; so še, a naj bi jih bilo dosti manj. Morda tudi zato, ker smo zaprli nekaj večjih preprodajalcev, lahko pa da jih ne uspemo odkrivati več toliko kot v letih 2008 do 2011, tudi zato, ker nas je vedno manj, ker imamo vedno več dela zaradi drugih nalog, ki so nam jih naložili,« opozarja Tovornik.
»Za vsakim odvisnikom se skriva čisto v redu človek, zelo pogosto z zelo travmatičnimi, neugodnimi življenjskimi izkušnjami. Zato je neprijetno nekoga stigmatizirati zgolj zato, ker je odvisnik,« je povedal dr. Robert Oravecs, ki pogreša usklajene in celovite aktivnosti oziroma delovanje na ravni države, v katere bi se vključevali najrazličnejši strokovnjaki, da bi dosegli integrirano obravnavo odvisnikov, ki je v tem trenutku v Sloveniji še ni.
MG
Prlekija • Občini Ljutomer in Ljubljana v Miklošičevem letu
PrleSki večer v prestolnici
Prlekijo letos zaznamuje MikloSičevo leto, saj gre za 200 let od rojstva prleSkega rojaka in svetovno priznanega slavista dr. Franca MikloSiča. V počastitev visokega jubileja sta Mestna občina Ljubljana in Občina Ljutomer v naSi prestolnici pripravili PrleSki večer.
Na odru festivalne dvorane Pionirskega doma v Ljubljani, ki ga vodi Prlekinja in nekdanja ljubljanska županja Vika Potočnik, so se predstavili številni prleški glasbeniki, pevci, plesalci in re-citatorji, udeleženci pa so lahko poskusili kulinarične dobrote in vrhunska ljutomerska vina. Na zelo dobro obiskani prireditvi so bili ob ljutomerski županji Olgi Karba in ljubljanskem županu Zoranu Jankovicu prisotni še bivša ljubljanska župana Tone Kovič in Vika Potočnik, poslanka državnega zbora Jasmina Opec, častna občana Ljutomera Slavica Šikovec in Miro Steržaj, nekdanji kmetijski minister Jože Osterc,
predsednik uprave Trstenjako-ve fundacije Henrik Gjerkeš in častni predsednik te ustanove Milan Lovrenčič. Zagotovo sta
bila med povabljenci tudi prle-ška poslanca v državnem zboru Franc Jurša in Branko Smodiš, pa ju ni bilo na spregled!?
Na odru festivalne dvorane Pionirskega doma v Ljubljani so se predstavili številni prleški glasbeniki, pevci, plesalci in recitatorji.
Pomen Miklošiča za slovensko prestolnico, po katerem so v Ljubljani poimenovali park in ulico, je v nagovoru izpostavljal Jankovic in poudaril, da je prav Miklošič trdna vez med obema mestoma in pokrajinama, ter se zavzel za tradicionalnost tovrstnega dogodka. Ljutomerska županja pa je izpostavila pomen Ljutomera in tamkajšnjih veljakov iz preteklosti, ki so pisali slovensko zgodovino. S ponosom je poudarila, da Prleki pogosto posežejo po najbolj strokovnih in najodgovornejših delovnih mestih daleč izven območnih okvirjev občine in tudi države.
NŠ
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: NS
petek • 3. maja 2013
Aktualno
Štajerski	3
Destrnik • Z19. redne seje občinskega sveta
Nevarno politično minsko polje
TUdi 19. seja destrniškega občinskega sveta z neverjetnimi 27 točkami dnevnega reda je pokazala popolno polarizacijo svetnikov
■ ■■ ■ ■ ■	■■ ■■ ■	■ ■	■	'V	■	«Vb ■	■■ ■	->r a	m	-v	■■■■	■
na opozicijske in koalicijske, ki so sicer z županom vred v manjšini; na seji je namreč skoraj ves čas pokalo in vrelo - razen pri res nepomembnih točkah, kot so razna poročila medobčinskih institucij.
Začelo se je že prvo minuto, pri sprejemanju zapisnikov redne in dopisne seje. Najprej je padla kritika na to, da računalniški sistem ne deluje, čeprav občino drago stane, nato pa še čez to, da so za rezultate glasovanja po dopisni seji izvedeli prej iz medijev kot direktno iz občinske uprave. Šlo je za glasovanje o tem, da se občina s projektom sanacije ostrešja domače osnovne šole prijavi na energetski razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, česar pa večina svetnikov (SLS) ni podprla.
Opozicijski svetniki preprečili prijavo projekta na energetski razpis
Branko Horvat z Liste za Urban je tako na seji javno spraševal, zakaj so bili proti prijavi na razpis, saj vendar sami vedo, da je šola te sanacije res potrebna: „Na razpisu bi lahko dobili lep kos denarja! S to streho so težave že 15 let, pušča, zamakajo zidovi, severni veter sneg vnaša na podstrešje. Svetniki iz SLS pa ne dovolijo popravila napake, za katero so tudi sami delno krivi. Škoda je vsako leto večja! Ne razumem vas! Na koncu pa bomo ves denar za sanacijo dali iz proračuna!"
Horvatu je takoj nasprotoval Branko Zelenko: „Preden se lahko občina prijavi s takšnim projektom, mora zagotoviti svoj delež na postavki v proračunu. Tega pa ni bilo! Sicer pa je bila šola sanirana leta 1998, pa zgolj s sanacijo strehe bi težko sploh izpolnili pogoje razpisa. Tudi ravnatelj ni nikoli rekel, da gre za kritično stanje. Ne dramatizirajte torej! Seveda se na šola sanira, ampak tako kot je treba, po postopku, da imamo za to postavko v proračunu, ustrezen idejni projekt, soglasje
Nov objekt v centru Destrnika, ki nastaja na osnovi pogodbe med prejšnjim županom Francem Pu-kšičem in zasebnim investitorjem, kjer naj bi prostore za potrebe uprave kupila tudi Občina, dobiva končno obliko. Dogovora oz. odločitve o tem, kakšna bi bila prava cena in ali bodo pravzaprav prostore sploh kupili, pa še vedno ni...
in sklep občinskega sveta itn. Osebno pa sem glasoval proti, ker je šlo za solo akcijo direktorice in župana!"
Tu se je vmešal župan Vladimir Vindiš z besedami, da če se ne prijavijo na razpis, ne morejo računati na nič, da pa je bila izvedba tako ali tako mišljena za naslednje leto, ko bi bila v proračunu za to tudi ustrezna postavka.
Svetnica Elizabeta Fras pa je dala vedeti, da se zdaj prepirajo okoli oslove sence: „Mi se zdaj pogovarjamo okoli tega, kdo in kdaj je bil obveščen o izidu glasovanja. Bistveno pa je vprašanje, kako čim bolj gospodarno prenoviti ostrešje šole. Ta razpis je ponujal to možnost in napaka je, da se nismo mogli prijaviti. Vprašanje je, ali bo v prihodnje še takšna možnost."
Zelenko je vztrajal, da je za prijavo projekta potreben sklep občinskega sveta, da se strinjajo z naložbo, ki pa ga ni bilo, tudi zato, ker svetniki niso bili dovolj dobro seznanjeni z vsemi podatki.
Župan je odgovarjal: „Kaj mislite, da se razpisi objavlja-
jo za par let naprej? Časa za prijavo smo imeli le 20 dni, ne par let! Pa tudi prej ste delali po tem načinu. Kako pa je z odzivnostjo našega občinskega sveta, pa sami najbolje veste ... "
Razprava, ki je postala vse bolj žolčna, se je ustavila z županovo zahtevo po glasovanju za zapisnik izredne seje, ki so ga potem soglasno potrdili. Je pa vseeno žalostno, če se zaradi političnih preigravanj in nezmožnosti (pravočasnega) dogovora med nasprotnima stranema rušijo projekti, ki jih (še) sofinancira državna blagajna ...
Krepko pristrigli občinsko
sofinanciranje šole
Potem je sledilo „mirno" obdobje seje: svetniki so po vrsti poslušali poročilo Piv-čeve z Bistre o rezultatih in ciljih Regionalne destinacij-ske organizacije (RDO), pa policijsko poročilo o trendih varnostnih pojavov v lanskem letu, pa predstavitev novega sistema ločenega zbiranja
odpadkov in odvoza od vrat do vrat, ki se sicer že izvaja v devetih občinah, zdaj pa ga bodo (predvidoma julija) začeli izvajati tudi v Destrniku, pa še poročila nekaj komisij. Prav nič vroče krvi ni bilo niti ob sprejemanju zaključnega računa (ZR) občine, kjer je predstavnica Nadzornega odbora Sabina Žampa na kratko povedala, da ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, da pa so občini podali dve priporočili: eno je bilo to, da naj začne pobirati prispevek za kanalščino, saj so izdane odločbe občanom že veljavne, ter še, da bi morda opustili snemanje sej za SIP TV in ta denar namenili za socialne transferje.
Podžupanja Simona Lacko se je obregnila ob zadnji predlog, češ da občina ne more prelivati denarja za socialne transferje, ker je to v domeni CSD, glede snemanja sej pa je rekla, da bi bilo dobro prej narediti anketo med občani, ali to ohranijo ali ne. Horvat jo je pri tem podprl, Zelenko pa je izrazil dvom glede tega, da na sejah včasih javno omenjajo tudi imena ljudi, ki niso javni funkcionarji, kar je lahko neskladno z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Sicer pa je tudi podprl anketo na terenu, s čimer se je na koncu strinjal tudi župan Vindiš ter dodal, da se bodo o nadaljevanju snemanja odločili po dobljenih rezultatih ankete.
Frasova pa je izpostavila vprašanje odločb za plačilo komunalnega prispevka, ki so pred časom povzročile pravo revolucijo v občini: „Če nameravate iti v izvršbo za plačilo po odločbah, ki so zdaj res že pravnomočne, bi spomnila, da so spisane napačno, saj sta dva izmed občanov, ki sta sprožila tožbe, slednje tudi dobila in to dokazala. Naj se raje pred izvršbo pridobi pravno mnenje."
Sicer pa je bil edini zanimiv podatek iz ZR ta, da so se (občinski) stroški za domačo OŠ Destrnik-Trnovska vas znižali za kar 25.000 evrov, z 80.000 na 55.000 evrov. Kot je bilo slišati, je to posledica notranje revizije poslovanja šole, kjer se je izkazalo, da se je del denarja iz občinske blagajne v šolsko zlival nekoliko mimo zakonodaje ...
Ko se na smrt skregajo zaradi občinskih priznanj ...
Najhuje pa je na tokratni seji spokalo okoli neverjetno banalne zadeve: podelitve letošnjih občinskih priznanj. Urša Zver kot predsednica komisije za te zadeve je namreč povedala, da komisija letos predlaga štiri nagrajence, za katere so prejeli popolne in pravočasne vloge. In je začelo pokati; iz vrst SLS je namreč priletelo, da so se dogovorili, da bodo letos upoštevali tudi predloge za priznanja, ki so bila lani zavrnjena, konkretno pa je šlo za predlog, da naj letos priznanje prejme tudi Branko Goričan, za katerega pa vloge niso oddali na razpisu, ampak naj bi se o tem dogovorili na seji komisije naknadno. Prav tako naj bi o predlaganih kandidatih glasovali posamezno, ne v paketu. Situacija je postajala iz minute v minuto bolj vroča, jasno pa je bilo le to, da vloga za Gori-čana ni bila poslana na razpis, kot to zapoveduje Pravilnik, in da so očitno nekaj vseeno me-šetarili na seji komisije ... Ker čisto jasnega odgovora, kaj so se in česa se niso dogovorili člani komisije, ni bilo, dejstvo pa je, da bi se s predlogom kandidata za nagrado mimo razpisa kršil pravilnik, je župan Vindiš prvič (in zadnjič) zarohnel: „Po pravilniku se lahko obravnavajo le vloge po razpisu, pika, konec razprave! Ne moremo drugače, ker kršimo pravilnik!" Toda Vindiš je v tem trenutku priletel ob zid; svetnika Zorca je namreč negiranje njegove zahteve po vključitvi še enega predloga, ki jo je podkrepil z dogovorom s komisijo ter z mnenjem, da o kandidatih lahko odloča občinski svet, komisija pa le predlaga, tako razjezilo, da je brezkompromisno začel pospravljati svoje stvari z mize in napovedal odhod s seje. Zaporedoma so se mu začeli pridruževati tudi ostali člani skupine SLS (ki imajo v 11-članskem občinskem svetu kar 7 glasov), kar bi seveda pomenilo konec seje, občina pa bi tik pred občinskim
Foto: SM
praznikom ostala brez nagrajencev ... To je hitro uvidel tudi župan sam; ko je namreč Zorec protestno zapustil sejo, strankarski kolegi pa so bili tik pred tem, je predlagal 10 minut odmora za pomiritev strasti. Očitno je pomagalo, da so se vroče glave lokalnih politikov nekoliko ohladile; navsezadnje bi se s takšno potezo osmešili in osramotili vsi, ne glede na politično pripadnost, župan pa je očitno tudi popustil in dovolil posamično glasovanje o vseh kandidatih, tudi o Goričanu. In zanimivo, izglasovani so bili prav vsi ...
Cena in nakup prostorov za občino še vedno v zraku
Sledilo je seznanjanje in potrjevanje številnih poročil, ki jim ni bilo videti konca, med drugim so z večino glasov proti zavrnili vlogo za koncesijsko opravljanje storitev patronažne sestre ter tako ohranili dosedanji sistem te storitve preko ptujskega zdravstvenega doma.
Med zadnjimi točkami je bilo še poročilo NO o še eni vroči zadevi v občini: (pre) dragem nakupu oz. sklenjeni pogodbi za nakup poslovnih prostorov za občino v novona-stajajočem objektu. Nadzornica Žampova pa je le povedala, da postopek še teče in da bo končno poročilo o (ne)pravil-nem vrednotenju na naslednji seji. Lackova je pohvalila potezo NO, da pridobi mnenje o ceni od neodvisne inštitucije ter dodala, da bo za občino gotovo bolje, če bo dejanska vrednost oz. cena nižja: „Potem se bomo tudi lažje odločali o nakupu. Osebno pa sem odločno proti nakupu, tudi po nižji ceni. V tem namreč ne vidim nobenega smisla." Župan je k povedanemu dodal: „Z izvajalcem smo v dogovorih glede odkupa, prav tako smo v pridobivanju kredita." Branko Zelenko pa je komentiral: „Glede cenilnega zapisnika sem čisto zadovoljen, prav nič nimam proti njemu, menim pa, da je daleč od realnega. Če bo župan izposloval nižjo od prvotno dogovorjene cene, pa nimam čisto nič proti!"
Za konec je direktorica občinske uprave Darinka Ratajc povedala, da so pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo šestoddelčnega vrtca, da pa, žal, v finančni perspektivi 2014 do 2020 ne bo več denarja iz RRP za tovrstne lokalne projekte, zato svetnike poziva, naj razmislijo o možnosti javno-zasebnega partnerstva. Zelenko je idejo sicer pozdravil, a opomnil, naj bodo pri izbiri partnerja zelo, zelo pazljivi. Potem pa ga je zanimalo, zakaj občina ponovno začenja postopek sprejema občinskega prostorskega načrta od začetka, saj bo to stalo ogromno denarja, ki ga nimajo, pa tudi časa. Župan pa mu je le odgovoril, da gre za zelo kompleksno zadevo, zato bo poslal pisni odgovor, več pa bodo dorekli na naslednji seji.
SiM
4 Štajerski
Po naših občinah
petek • 3. maja 2013
Gorišnica • S 15. redne seje občinskega sveta
Izstopili iz soustanoviteljstva OŠ dr. Ljudevita Pivka
Potem ko je od soustanoviteljstva OŠ Ljudevita Pivka pred časom odstopila občina Dornava, so identičen sklep na zadnji seji občinskega sveta sprejeli tudi gorišniški svetniki.
Župan Jože Kokot je bil ob predlogu izstopa dokaj kratek: „Razloge že gotovo veste; novogradnja šole je predimenzionirana, predraga, poleg tega je odprtih cel kup drugih vprašanj od lastništva novogradnje do zakonitosti finančnega vlaganja občine v projekt druge občine. Kakorkoli, predlagam, da občina Gorišnica izstopi in soustanoviteljstva, s čimer se pravzaprav ne spreminja nič,saj bomo vse ostale naše obveznosti plačali tako kot doslej. Se pravi vse materialne stroške in najemnino za naše učence."
Svetnik Jože Petek je županov predlog takoj podprl: „Naš delež sofinanciranje bi bil okoli 150.000 evrov, kot je brati in slišati, pa je večina občin v dvomih glede sofinanciranja. Mislim, da je tudi država neresna, saj ne zagotavlja svojega deleža več kot za eno leto. Pa tako ali tako je delež državnega sofinanciranja zelo nizek."
Bojan Purgaj pa je imel pomisleke: „Kakorkoli že, občine se tukaj lahko umaknejo, najbolj prizadeti pa bodo v bistvu popolnoma nič krivi: učenci in učitelji v šoli. Mislim, da bi se občine morale nekako dogovoriti, najti neki skupen jezik,
morda bi bilo tudi prav, če bi se šola gradila v kateri drugi občini ..." Tudi Janko Šuman je razmišljal zelo podobno kot Purgaj in prosil župana za še kakšne dodatne informacije, Kokot pa je kratko razpravo dokaj hitro končal: „Definitiv-no bi moral biti delež ministrstva za izobraževanje precej večji, kot je. Vendar je temeljni problem v tem, da je v tej novogradnji preveč nadstandarda, poleg tega je vanjo vključenih še cel kup zadev, od urejanja parkirišč, dodatnih objektov ...; praktično se na račun šole ureja cela ulica. Tako ali tako pa mi že vsa leta plačujemo najemnino in ne vem, od kdaj naj bi bila obveza najemnikov, da financirajo zadeve. In kam je šla ta najemnina? Kot sem že pojasnil, se z izstopom ne spreminja nič za naše otroke in tudi pri naših plačilih ne." Svetniki so sklep o izstopu iz OŠ Ljudevita Pivka brez nadaljnje debate tudi sprejeli.
Iščejo projektanta za športni park
Kar nekaj besed pa je nato padlo še okoli načrtovane gradnje športnega centra v Gori-šnici, o katerem se sicer tudi
Gorišniški občinski svetniki so brez posebne debate podprli sklep, da (tudi) občina Gorišnica izstopi iz soustanoviteljstva OŠ Ljude-vita Pivka.
govori že nekaj let, prve lopate pa še ni na vidiku. Župan Ko-kot je tokrat svetnikom predložil, naj sprejmejo sklep za objavo javnega razpisa za pripravo projektne dokumentacije. Jože Belšak je ob predlogu pikro pripomnil, da naj vsaj na tem razpisu izberejo boljšega projektanta, kot so ga za namakalni sistem (kjer je bilo zaradi dodatnih del treba skleniti aneks k pogodbi z izvajalcem, ptujskim Komunalnim podjetjem, za polnih 183.000 evrov), župan pa je še dodatno pojasnil, da naj bi se gradnja začela po sprejetju OPN. Ta stavek pa je
na noge postavil Petka: „Kako to? Rekli smo, da bomo določena zemeljska dela, za katera ne rabimo gradbenega dovoljenja, začeli prej?!"
Župan je bil proti: „Ne, to bi bila potem črnogradnja, te odgovornosti pa ne bom nosil! Sicer pa se bomo o tem odločali na junijski seji, in če boste tako hoteli, bo pač nastajala črno-gradnja in bomo tvegali kazen pristojne inšpekcije."
Šele svetnik Davorin Kelenc je nato začel razjasnjevati situacijo in izrečene besede: „Če sem jaz prav razumel, potem smo se v začetku leta pogovar-
jali tako, da bomo tvegali tudi črnogradnjo, če športni center ne bo zajet v OPN. Sicer se pa tega ne gremo! Torej bo treba počakati, ali je športni center v OPN, in če je, potem še počakamo na sprejem OPN."
Petek je bil še vedno slabe volje: „Ampak sprejemanje tega OPN se tako vleče ... Težko, da bo sprejet pred pozno jesenjo. Igrišče pa je že marsikatera občina začela delati kot črnogradnjo."
Župan je vztrajal: „Glejte, zdaj se nič ne mudi. Preden bo izbran projektant, pa nato narejena vsa projektna dokumentacija, bo minilo precej časa. Do junijske seje bomo vedeli že več, kako in kaj bo z OPN. Je pa tako, da smo se končno uspeli dogovoriti in izpogaja-ti, da je športni center zajet v OPN, in nima smisla, da bi zdaj šli koga od odgovornih jezit s črnogradnjo. Počakajmo še na zadnje smernice nosilcev urejanja prostora, potem se bomo pa odločili."
Seveda so bili prav vsi svetniki soglasni, naj se objavi razpis za projektanta. Sicer pa so se na seji seznanili še z nekaj poročili, med katerimi je več pozornosti vzbudilo le poročilo
o poslovanju OŠ, ki je potem, ko računovodske posle zanjo vodi kar občina, spet pozitivno, z dobrim tisočakom evrov. Bojana Purgaja je ob tem le zanimalo, zakaj so se transferji iz občine v šolo zelo povečali od leta 2009 naprej: „V letu 2009 je bila številka slabih 186.000 evrov, potem 271.000 evrov, pa 425.000 evrov, lani 414.000 evrov. Kako to?"
Župan je povedal, da so se številke povečale predvsem na račun novega vrtca, ki ima zdaj sedem oddelkov, prej pa so bili le trije, kar za seboj potegne nove stroške, od ogrevanja, novih zaposlitev in doplačila varstva otrok, ki ga zagotavlja občine.
Slišati je bilo še nekaj kritike čez izdajo občinskega zbornika, ki naj bi imel kar precej napak, pa na spodjedanje lastne struge Pesnice, župan pa je za konec še dodal, da prodaja delnic Komunale teče, da pa sta med občinami zdaj odprti dve možnosti: ali si bodo (brez mestne občine Ptuj) zagotovile 25-odstotni delež plus eno delnico, ali pa bodo poskušale vseeno doseči 51-odstotni delež lastništva.
SiM
Ptuj • Zbor članov ptujske odbora Društva izgnancev Slovenije
Spomin na izgnanstvo se vedno zelo ziv
V prostorih gostilne Amfora-gril je bil 17. aprila zbor članov ptujske KO Društva izgnancev Slovenije 1941/1945, ki se ga je ob več kot 30 članih od skupaj 72 udeležil tudi ptujski župan Štefan Čelan.
Župan je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da je ohranjanje spomina hvalevredno dejanje, saj je do vseh takšnih in podobnih dogodkov zelo lahko priti ter namesto dialoga potegniti orožje. Krajevna organizacija DIS lahko računa na polno pomoč lokalnega okolja pri svojem delu.
Na zboru so pregledali poročila o delu v letu 2012 in sprejeli program za leto 2013, ko si bodo skupaj z Društvom prizadevali še naprej, da bi vlada RS začela pogajanja tudi z Nemčijo za povrnitev vojne škode. V celi Sloveniji naj bi bilo izgnancev in beguncev po zadnjih podatkih okrog 12.500. Vsi so starejši od 70 let, bolni in potrebni pomoči, doma ali že v domu upokojencev. Društvo izgnancev Slovenije se skupaj s krajevnimi organizacijami odpira tudi za potomce izgnancev in beguncev, v svoje vrste pa vabijo še vse tiste izgnance in begunce, ki doslej še niso bili njihovi člani.
Vzdrževanje in obnova zbirnega taborišča v Rajhenburgu (grad Rajhenburg je bil leta 1941 eno največjih zbirnih taborišč v Evropi) poteka že od
leta 2004. V letu 2012 je Društvo izgnancev Slovenije želelo dokončati obnovo zgornjega dela taborišča, vse člane so pozvali, da pomagajo pri obnovi, ki naj bi bila končana junija letos. Vsak član naj bi prispeval najmanj 10 evrov. Do konca decembra lani je bilo za obnovo zgornjih prostorov porabljenih 66.279 evrov. Krajevne organizacije so prispevale do-
brih 49.280 evrov, deset občin pa je k temu dodalo še 10.646 evrov. Prispevek ptujske KO v letu 2012 in 2013 je znašal 890 evrov. Predsednica ptujske KO Društva izgnancev Slovenije Marija Gnilšek se je zahvalila za prispevek vsem članom, ki so pomagali kljub znižanju rente, ukinjanju zdraviliškega in klimatskega zdravljenja in pokojnin, ki so jih kot izgnance
zelo prizadele. V Domu upokojencev Ptuj so lani obiskali šest svojih članov. Člani DIS ne plačujejo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za veliko število članov je to izjemnega pomena. Zakon o uravnoteženju javnih financ je izgnancem in beguncem znižal pokojnine, če so čas izgona vključili v pokojninsko dobo. Po uspešni pritožbi bodo odvzeti del do-
Foto: Črtomir Goznik
Z zbora članov Društva izgnancev Slovenije 1941/1945, KO Ptuj
bili povrnjen. Skupaj gre za 23 milijonov evrov.
Na zboru se je predsednica zahvalila predsedniku Združenja za vrednote NOB Milanu Čučku in Borisu Frasu, predsedniku vojaških vojnih invalidov, za uporabo prostorov za njihova delovna in druga srečanja. Za sodelovanje pa se je zahvalila tajnici in blagajničar-ki Ireni Podhostnik ter vsem članom ožjega odbora za dobro delo v letu 2012, hkrati pa je zaprosila za pomoč pri delu društva tudi v prihodnje.
Program za letos temelji na programskih izhodiščih skupščine Društva izgnancev Slovenije za 2009/2013. Kot je povedala predsednica Marija Gnilšek, je treba nadaljevati prizadevanja, da bi vlada RS začela pogajanja tudi z Nemčijo za povrnitev vojne škode, da bi Slovenija lahko upravičencem lažje poravnala gmotno škodo. Zahvalila se je predsednici DIS Ivici Žnidaršič za ohranitev pravic iz zakona žrtev vojnega nasilja in obveščanja članstva o vrnitvi pravic. Tudi ptujska KO DIS je podprla njeno nominacijo za Slovenko leta. Ve-stnik - glasilo izgnancev naj
bi imelo čim več članov, tako da bodo čim bolje obveščeni o celotnem delu organizacije. Tudi v letošnjem letu se bodo udeleževali vseh množičnih srečanj izgnancev in beguncev v Mariboru, Rajhenburgu in drugih krajih izgnanstva. Še naprej bodo po najboljših močeh skušali pomagati vsem, ki potrebujejo pomoč, še posebej pa starejšim od 85 let. Jubilante so obiskali v domu upokojencev in na domu, vsi so bili obiskov zelo veseli. Grozot II. svetovne vojne se še vedno dobro spominjajo. Društvo izgnancev Slovenije je vse člane zaprosilo, da nadaljujejo akcijo zbiranja finančnih sredstev za obnovo taborišča za izgon Slovencev v Brestanici. Objava darovalcev bo na ogled v knjigi darovalcev ob dnevu izgnancev, 7. junija letos, v rekreacijskem parku Mostec, pozneje pa na sedežu Društva izgnancev v Ljubljani. Lani v drugem polletju se je ustavilo plačilo države za delovanje DIS, v prejšnjih letih so na leto prejeli 18 tisoč evrov, je povedal nekdanji predsednik KO DIS Ptuj Jože Križančič, član IO DIS, odgovorni urednik časopisa Vestnik in predsednik častnega razsodišča. Po novem naj bi ta državna sredstva ponovno dobili, tako so jim vsaj obljubili. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi društvene pisarne preselili v obnovljen zgornji del nekdanjega taborišča za izgnance v Rajhenburgu.
MG
Foto: SM
petek • 3. maja 2013
Od tod in tam
Štajerski	5
Od tod in tam
Ljutomer • PGP v stečaju
Foto: NS
S 23. aprilom je ljutomersko gradbeno podjetje PGP v stečaju. Vodstvo družbe zaradi težav s poslovanjem zaposlenim delavcem ni izplačalo lanskega regresa in letošnjih plač, stečajni dolžnik pa je kot razlog za uvedbo stečaja navedel insolventnost podjetja. Stečajna upraviteljica Sara Pušenjak iz Murske Sobote je 39 delavcem že izdala sklepe o odpovedi delovnega razmerja, ki se jim bo sicer izteklo 14. maja, dan pozneje pa bodo imeli možnost prijave na Zavod za zaposlovanje. Prvo denarno nadomestilo zaradi izgube zaposlitve bodo delavci prejeli junija, predvidoma mesec dni kasneje pa bodo deležni še delnega poplačila terjatev iz jamstvenega sklada.
NŠ
Pristava • Dan zelenjavnih sadik
Foto: NS
V 15-letnem delovanju vrtnarstva Alt iz Pristave pri Ljutomeru si nosilec dejavnosti, samostojni podjetnik Anton Alt, nenehno prizadeva, da v družinsko poslovanje uvaja novitete. Minulo soboto so pripravili Dan zelenjavnih sadik, kjer so obiskovalci izbirali in po ugodnih cenah kupovali sadike zelenjave in zelišč, poučeni pa so bili tudi o obdelavi vrta. Pripravljena je bila tudi zanimiva in poučna predstavitev, kjer sta sodelovali strokovnjakinji s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Martina Ploj, specialistka za ekološko kmetovanje, in Miša Pušenjak, ki je obiskovalce podrobneje seznanila z vrtnarjenjem. Altovi veliko pozornost namenjajo pridelavi zelenjave, letos pa so uvedli novost z bio kotičkom, kjer je celotni poudarek na ekološki - bio izvedbi. Iz tovrstne proizvodnje je bila številnim obiskovalcem na voljo solata, kumare, paradižnik in druga vrste zelenjave.
NŠ
Ptuj • Zaključek Primusovih vinskih zgodb
Foto: Črtomir Goznik
Sezona Primusovih vinskih zgodb 2012/2013 se je 12. aprila iztekla. Kulinarično-enološko-kulturni večer je postregel z izborom vin vseh prejšnjih devetih večerov, v kulturnem programu pa so nastopili momorni moški pevski zbor Ptuj, pianistka Žanet Vidovič, pevka Mojca Ljubša in flavtistka Janja Purg. Koordinator Primusovih vinskih zgodb Janez Vrečer je ob tej priložnosti zadovoljen povedal, da so se vinska omizja kot družabna srečanja tudi v tej sezoni lepo polnila, saj so pritegnila več kot tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije. Lepe so tudi številke tistih, ki so poskrbeli za okušanje in spoznavanje vinske kapljice iz različnih kleti Slovenije in tujine. Letos je bilo na voljo 83 vin iz 28 kleti, sedmih držav in s petih kontinentov. Tudi v novi sezoni, ki bo jubilejna, deseta, bodo poskrbeli za bogat nabor vin in bogat spremljevalni program. Udeleženci vinskih omizij bodo med drugim spoznali penine sveta ter hrvaška in italijanska vina, en večer pa bo posvečen tudi avstrijski vinorodni deželi Gradiščanski.
MG
Ptuj • 17. pohod po poteh upora in prostovoljnega dela
»Veliko smo dajali domovini,
«
a ta je to tudi vračala!
Člani ptujskega Kluba brigadirjev so se ob dnevu upora proti okupatorju tudi letos odpravili na 17. pohod po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar, kjer so nato svečano proslavili še dan brigadirjev vseh generacij.
Med pohodom od Ptuja proti Kicarju je brigadirske pohodnike tako kot pred mnogimi leti tudi tokrat spremljala brigadirska pesem, delegacija kluba brigadirjev pa je položila venec k rojstni hiši narodnega heroja Jožeta Lacka v Kicarju. Po prihodu v Kicar se jim je v prostorih gasilskega doma pridružilo okoli 100 drugih udeležencev, tako da so dan brigadirjev proslavili nadvse množično in slovesno. Slavnostni nagovor je imel nekdanji predsednik kluba brigadirjev Stane Lepej, za pester kulturni program so tokrat poskrbeli učenci iz ptujske osnovne šole Olge Meglič, z ubrano pesmijo pa so se jim pridružili še pevci moškega pevskega zbora Kulturnega društva Rogoznica pod vodstvo Franca Lačna. Po uradni slovesnosti so vse udeležence pogostili s tradicionalnim brigadirskim golažem, nato pa na srečanju brigadirjev več generacij obujali spomine na nekdanje dni in izgradnjo porušene domovine.
Nekdanji predsednik kluba brigadirjev Stane Lepej, ki je bil tudi med pobudniki in soustanovitelji ptujskega kluba brigadirjev, je to dolžnost prevzel pred sedmimi leti za legendarnim Feliksom Bagar-jem, pozneje pa je funkcijo predal prvemu predsedniku kluba Marku Potočniku. Čeprav je od tedaj minilo že veliko let, se vedno rad spominja tistih pravih brigadirskih dni, ko so imeli vsi nekoliko drugačne poglede na takratni čas, ko so mlade, nežne roke, prežete z veliko volje in dela, dobivale tudi žulje:
„Najprej vsem čisto enostaven pozdrav: zdravo! Ali po brigadirsko: hoo-ruk. Moram reči, da sem bil kar nekoliko ganjen, ko sem 1. aprila po elektronski pošti prejel številne čestitke za naš nekdanji skupni praznik, ki smo ga mladi praznovali v spomin na prostovoljno delo v naši takratni skupni domovini. Nekdanji brigadirji smo leta 1977 ustanovili Klub brigadirjev Ptuj, da bi se organizirano priključili mladinskim delovnim brigadam ob udarniških dneh, ob brigadirskih sobotah, ko so se nam tako radi pridružili tudi domačim iz krajev v Halozah in Slovenskih goricah, kjer so potekale delovne akcije ob gradnji primarnega vodovoda. To so bile republiške in zvezne mladinske delovne akcije, ki so od leta 1975 do 1989 potekale na območju takratne ptujske občine. Pridružili smo se jim tudi nekdanji ptujski
Foto: M. Ozmec
Nekdanji brigadir Stane Lepej: „Bili so časi, ko smo veliko dajali domovini, a tudi časi, ko nam je domovina vso dobroto tudi nesebično vračala!"
brigadirji. Brigadirji smo si kasneje za svoj praznik izbrali 27. april, saj smo ga povezali z nekdaj zelo živo tradicijo pohodov v Mostje na kraj poslednjega, junaškega boja Sloven-skogoriške - Lackove čete.
Po osamosvojitvi je nekaj let postalo zatišje, a spet smo bili na delu brigadirji in pred 17 leti obnovili praznično po-hodniško tradicijo s pohodom po poteh upora in prostovoljnega dela v rodno vas heroja Jožeta Lacka, v Kicar. Da se srečamo, pozdravimo, obudimo stare spomine! Tudi letos je bilo tako, sicer brez posebnega pompa, a bilo nam je lepo in prijetno."
Se ob obujanju spominov na nekdanje brigadirske čase spomnite tudi kakšnega dogodka, ki vam je ostal posebej v spominu?
„Da. Posebej rad se spominjam 25. junija 1996, ko nam
je na zborovanju slovenskih brigadirjev v Semiču takratni predsednik države Milan Kučan povedal besede, ki ne bodo kar tako odšle v pozabo. Poskušal ga bom citirati po spominu - pa da me ne bi kdo obsodil plagiatorstva: 'Vsak pravičen pogled na preteklost mora prepoznati, da so v temelje slovenske državnosti vgrajeni slovensko par-tizanstvo s svojim odločnim uporom zoper okupacijski sistem in njegovo nasilje, a tudi nezlomljiva volja, s katero so mladinke in mladinci Slovenije takoj po koncu zlohotne druge svetovne vojne, organizirani v mladinske delovne brigade, poprijeli za delo, odstranjevali uničujoče ostanke porušene domovine, gradili nove domove, ceste, tovarne in druge pomembne objekte za začetek novega življenja.'"
Kaj kot nekdanji brigadir porečete na očitke desnice, da levica glede zgodovine pretirava?
„Nekateri nam očitajo, da smo takrat živeli v enoumju. Toda čas enoglasja ni bil nujno čas enoumja, totalitarizma ali celo brezumja. Vsi brigadirji, ki smo si nepozabne mladostne izkušnje kovali na mladinskih delovnih akcijah po širni domovini, to dobro vemo. Nabirali smo si jih na deloviščih, s krampom in lopato, prepoteni in žuljavi. Vsi dobro vemo, da je udeležba na teh akcijah pomenila široko paleto novih obzorij, izkušenj in ponosa. Zato brez kančka dvomov trdim, da kdor je vsaj enkrat imel priložnost živeti in delati z brigadir-
ji ter čutiti tisto boleče slovo ob koncu izmene, ta ve, o čem govorim. Stisnilo te je pri srcu, ko si skozi okno odhajajočega vlaka nemo zrl v svoje sobriga-dirje, ki so ti mahali v slovo, saj si z njimi preživljal nepozabne brigadirske dni."
Kako bo šlo naprej? Kakšna je po vašem mnenju usoda prostovoljnega dela?
„Usoda prostovoljnega dela je žal vedno taka, da se pač potreba po njem pojavi po nečem žalostnem - po vojni, naravni katastrofi ali preprosto zaradi zaostalosti. To sem prebral v zborniku V korak s časom! Toda knjige in zborniki govorijo o kilometrih, o kubi-kih in številkah. Bili so časi, ko smo veliko dajali domovini, a tudi časi, ko nam je domovina vso to dobroto tudi nesebično vračala. Prepričan sem, da se bomo še veliko let srečevali in pogovarjala o marsičem; morda tudi o mladostni ljubezni v brigadirskem obdobju ali morda celo o novih oblikah prostovoljstva. Danes so to prostovoljni gasilci, prostovoljci v Rdečem križu ali Kari-tasu, tu so ptujski Optimisti in mnoga druga društva, ki v teh kriznih časih pomagajo vsem ponižanim in obubožanim ter socialno ogroženim sodržavljanom. Vprašujete me, kako naprej? Naj z nostalgijo sklenem svoja pričakovanja z željo, da bi znala Slovenija biti dobra domovina tako nam, ki smo jo nekoč gradili, kot vsem mladenkam in mladcem, ki jo po svoje gradijo tudi danes."
-OM
Foto: M. Ozmec
Tako kot pred leti je člane kluba brigadirjev na letošnjem pohodu po poteh upora in prostovoljnega dela spremljala pesem.
6 Štajerski
Po naših občinah
petek • 3. maja 2013
Ptuj • Prvomajska proslava na Ranci
Slovenija se mora postaviti na noge
Zadnjega aprila in prvega maja je že tradicionalno osrednje ptujsko dogajanje v počastitev delavskega praznika potekalo na Ranci. Tja so vabili ZSSS - Območna organizacija Spodnje Podravje, Klub ptujskih študentov, BD Ranca, Zavod za šport in Mestna občina, ki so pripravili bogat športni, zabavni in rekreativni program.
Na predvečer 1. maja je na Ranci potekala tudi osrednja prireditev ob delavskem prazniku, na kateri je govoril izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič, v zabavnem programu, ki je sledil, pa so nastopili ansambli Take Off, Trubači in Tretja izmena, na jezeru pa je zagorel kres.
Udeležence prvomajske proslave, na kateri je zaigral Pihalni orkester Ptuj, je v uradnem delu spremljalo manj kot 50 ljudi, med njimi sta bila le dva mestna svetnika, Miran Meško in Emil Mesaric, od državnih poslancev s Ptujskega pa le Darko Jazbec. Rdečih nageljnov, simbolov delavskega razreda, pa letos ni bilo videti nikjer.
Zbrane je najprej pozdravil ptujski župan Štefan Čelan. Letošnji govornik, izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič, je imel enega najkrajših govorov na tej prireditvi v zadnjih letih. Dotaknil se je vprašanja, zakaj sploh praznovanje 1. maja, praznika dela, če pa ni dela in je trenutno brez zaposlitve že
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnji osrednji proslavi ob prvem maju je bil slavnostni govornik Goran Lukič, izvršni sekretar ZSSS. Na fotografiji s sekretarjem Območne organizacije ZSSS Spodnje Podravje Borisom Frajnko-vičem, ptujskim županom Štefanom Čelanom in poslancem Darkom Jazbecem.
čez 125 tisoč ljudi, iz dneva v dan pa je tudi več revnih ljudi. V Sloveniji je preveč cinizma, treba je obrniti ploščo, iti v drugo smer, še bolj
izpostaviti pomen 1. in 2. maja, in to ravno zaradi tega, ker se je svet v bistvu obrnil na glavo. Institucije, ki so zakuhale krizo, govorijo o tem,
da je treba varčevati, zategovati pasove, ljudje pa naj se sramujejo, ker so krivi, da so brezposelni. Ponovno je treba izpostaviti solidarnost in
skupnost. Preko spomina se mora vsaka generacija vsak dan posebej ne samo spominjati, ampak soustvarjati naš delavski boj, je izpostavil Lukič.
Podatki o številu prostih delovnih mest, ki jih razpisujejo delodajalci na Ptujskem, navdajajo na nek način z optimizmom, četudi jih veliko ostane nezasedenih. To je znak, da se kriza v slovenskem prostoru vendarle zaključuje, da prihajajo boljši časi, da nas bo 1. maj razveseljeval na podlagi zasluženega odmora od dela, ne pa zasluženega iskanja nekega novega dela, je med drugim povedal ptujski župan Štefan Čelan. Morda pa bi se pri iskanju izhoda iz krize lahko zgledovali tudi po Finski, ki ima le nekaj nad štiriodsto-tno brezposelnost. Uspeti je mogoče le, če se ljudje zavedajo medsebojne soodvisnosti in se medsebojno ne delijo. Ključ uspeha je v sodelovanju državne in lokalne politike ter gospodarstva. To bi morala biti formula
za Slovenijo. Če bomo znali zgraditi socialno državo, ki bo na prvo mesto postavila človeka in njegovo delo kot častno dejanje, potem ni daleč čas, ko bomo o Sloveniji lahko ponovno govorili kot zgodbi o uspehu.
V tem trenutku na Ptujskem ni mogoče govoriti o rožnatih razmerah za delavstvo. Ob številnih nezaposlenih je vse več tistih, ki delajo, in prejemajo minimalno plačo, slednjih je veliko več tudi v primerjavi z ostalim delom Slovenije. Za mlade, univerzitetno izobražene, pa sploh ni delovnih mest, opozarja sekretar Območne organizacije ZSSS Spodnje Podravje Boris Frajnkovič. Potrebno bo poskrbeti, da bodo ljudje dobili plače, da bodo trošili in s tem zagnali proizvodnjo ter spodbudili nastanek novih delovnih mest. Zategovanje pasu in posledično vedno večja revščina nista rešitev. Ljudje težko razumejo, da so sindikati pogosto prisiljeni sklepati kompromise za to, da se ohrani vsaj nek nivo pravic. Pri novem zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o trgu dela je bila sindikalna stran neprimerno uspešnejša pogajalka kot delodajalci, ki so dejanski želeli vse pravice ukiniti ter ljudem še dodatno znižati že tako nizek standard, je še povedal Frajnkovič.
MG
Zupečja vas • 16. blagoslov konjev in konjskih vpreg
Prireditev privabi vedno več ljudi
Krajani Župečje vasi so v sodelovanju s Turističnim društvom občine Kidričevo v nedeljo, 28. aprila, izvedli 16. žegnanje, na katerem je sodelovalo 57 konjev, 14 konjskih vpreg, 28 jahačev in eno žrebe.
se konjarji pomerili v tradi- po 33 točk. Med devetimi ja-
Prizadevnim organizatorjem je bilo letos vreme še posebej naklonjeno, zato se
je na tradicionalni prireditvi sredi vasi ob kapelici Antona Puščavnika v toplem in
Foto: M. Ozmec
Po tradiciji je farni župnik Karel Pavlič po blagoslovu vsakemu konju osebno ponudil še žegnan kruh in sol.
Foto: M. Ozmec
Zelo napeto je bilo tudi med tekmovanjem v metanju podkev v koš.
sončnem nedeljskem popoldnevu zbralo rekordno število obiskovalcev. Množica je nekaj po 14. uri pozdravila povorko konjskih vpreg in jahačev, ki se je približevala na čelu z mini štajersko šov godbo Pepi krulet iz Cirkovc. Ko so se razporedili na gmajni, je v imenu organizatorjev vsem lastnikom konjev, udeležencem in obiskovalcem zaželel dobrodošlico Marjan Bezjak, pridružil pa se mu je tudi kidričevski župan Anton Leskovar.
Svečan blagoslov konjev je v spremstvu več ministrantov opravil lovrenški farni župnik Karel Pavlič, ki se je nato podal med konje na gmajni ter po tradiciji vsakemu od njih ponudil kos žegnanega kruha in soli. Za glasbo in pesem so poskrbeli Fantje treh vasi ter domači godci, gostoljubni domačini pa so kot po navadi obiskovalcem postregli s klobasami in kruhom iz krušne peči ter s številnimi sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile domače gospodinje. Ljubitelji konjev so si z zanimanjem ogledovali plemenite živali različnih pasem in barv, otroci so jih lahko za-jahali, s konjskimi vpregami
in kočijami pa so se lahko zapeljali po vaškem središču. V drugem delu prireditve so
cionalnem metanju podkev v obroč. Med devetimi konjskimi vpregami, ko so tekmovalci metali podkve iz kočije, je z 42 točkami osvojila prvo mesto Marjana Kelc, drugi je bil Ljubec Boc s 37 točkami, tretje mesto pa sta si delila Andrej Kekec in Korantova konjenica, ki sta osvojila vsak
hači, ki so vsak po 10 podkev metali v obroč iz konjskega sedla, pa je bil najuspešnejši Gregor Šajtegel, ki je dosegel 33 točk, nagrado za drugo mesto je prejel Branko Fišer s 27 točkami, tretja pa je bila Jerneja Hernja, ki je zbrala 26 točk.
M. Ozmec
Videm • Majsko drevo na Majskem Vrhu
Vrnimo si praznik dela!
Eno zmed številnih majskih dreves, ki so v torek popoldne marsikje zrasla „kot gobe po dežju", je postavila tudi družba Videmčanov ob svojem vaškem domu na Majskem Vrhu.
Predsednik KS Videm Rudi Potrč je zbranim ob dobro založenih mizah najprej zaželel dobrodošlico, potem pa povedal, da je to že tretje postavljanje majskega drevesa na omenjeni lokaciji. Tudi župan Vidma Friderik Bračič je, preden se je skupaj z drugimi lotil postavljanja debla v precej vetrovnem vremenu, v kratkem nagovoru povedal, da je majsko drevo simbol praznovanja prvega maja, brez katerega ne gre: „Škoda je le, da prvi maj kot praznik dela izgublja svojo pravo vrednost, in upam, da jo bomo znali povrniti. Je pa prav, da se znamo ob takšnih dneh še vedno zbrati in poveseliti, sploh če je to v tako čudovitem okolju, kot so naši haloški griči. Zavedati se namreč moramo, da je poleg dela zelo pomembno tudi pozitivno vzdušje med ljudmi, kajti brez tega nima nič nobene vrednosti!"
Da je šlo postavljanje približno 22 metrov visokega majskega drevesa fantom lažje od rok, so poskrbele domače gospodinje s svojimi dobrotami, z glasbo pa še veseli ljudski godci Kulturnega društva Videm.
SiM
Vesela družba na Majskem Vrhu
Foto: SM
petek • 3. maja 2013
Kmetijstvo, podeželje
Štajerski	7
Ptuj • S simpozija o prehrambeni strategiji
Hrana - strateški izziv Slovenije
Tema 18. štajerskega gospodarskega foruma, ki ga je minuli teden organizirala Štajerska gospodarska zbornica v Ptujski kleti, se je nanašala na slovensko prehransko politiko, o kateri so z zelo različnih vidikov spregovorili predsednik uprave PP Roman Glaser, direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varovanje rastlin Andreja Bizjak, predsednik uprave Mercatorja Toni Balažic in predsednik uprave Žita Janez Bojc.
Foto: Črtomir Goznik
Visoki varnostni standardi proizvajalcu hrane omogočajo lažji vstop in poslovanje na tujih trgih.
Uvodoma so se zbrani govorniki lotili vprašanja samooskrbe v državi; ali je ta sploh možna in kako ter ugotavljali, da govoriti o vsesplošni samooskrbi ( na vseh področjih) v tako majhni državi s tako minimalnimi kmetijskimi površinami pravzaprav nima smisla. So se pa strinjali, da so oz. bi lahko bile določene panoge samooskrbne, zlasti recimo pridelava zelenjave ipd.
Glaser je ob tem menil, da bi se morala država v osnovi vesti bolj samooskrbno, kot se, sicer pa naj bi se prehramb-na industrija koncentrirala v panogah, ki so suficitne, se pravi, da prinašajo dobiček, in ki so poleg zadovoljevanja domačih potreb sposobne tudi izvažati: „Nikakor pa ne podpiram ideje, da bi se vsa energija vlagala v to, da bi bil vsak zase samooskrben." Tudi Bojc je bil podobnega mnenja, češ da v državi še obstajajo neizkoriščene možnosti, da pa je treba biti hkrati tudi cenovno konkurenčen, Balažic je pa okrcal zmanjševanje kmetijskih površin, drobno posestno strukturo slednjih ter zastoj produktivnosti v kmetijskih panogah, ki je opazen zadnje desetletje, ob tem je tudi opozoril na vedno večjo segmentacijo oz. polarizaciji kupcev, ki se ji mora trgovina prilagajati s ponudbo in cenami; na eni strani s ponudbo nizkoce-novnih izdelkov, na drugi strani pa visoko kakovostnih, a seveda dražjih.
Visoko kakovostni izdelki, nekakovostna promocija
Vizjakova je izpostavila zelo visoke standarde glede varnosti in zdrave prehrane, ki veljajo v Sloveniji, kar je po njenem mnenju tudi prednost, saj se tako lahko države z nadstandardnimi varnostnimi kriteriji zaščitijo pred uvozom izdelkov, ki teh standardov ne dosegajo in s tem tudi ščitijo domače proizvajalce. Glaser ji je dal deloma prav, saj visoki varnostni standardi proizvajalcu hrane (kot je npr. Perutnina Ptuj) omogočajo lažji vstop in poslovanje na tujih trgih, po drugi strani pa tem visokim varnostnim standardom ne sledi ugled proizvajalca oz. primerljiva vrednost njegove blagovne znamke. Zelo jasno je dal vedeti, da imajo slovenski proizvajalci hrane lahko izjemno visoko kakovostne izdelke, ki pa niso dovolj cenjeni, poglavitna krivda pa po
njegovih besedah leži v zelo slabi promocijski dejavnosti oz. podpori države: „Imamo sicer institucije za promocijo znamke 'Made in Slovenija', a pri sami promociji smo zamudili že najmanj 10 let. Z aktivnejšo promocijo bi lažje prepričali tudi domače kupce in dvignili svojo ceno ter imidž v tujih državah!"
Zbrani govorci so se nato lotili še vprašanja odnosa med akterji v prehrambni verigi, od pridelovalca preko proizvajalca do trgovca in potrošnika. Balažic je ta odnos ocenil kot zelo kompleksen, skupna točka vseh akterjev je po njegovih besedah v ekonomičnosti poslovanja, cilj pa preživetje vseh deležnikov.,Je pa dejstvo, da zadnja leta vsi občutimo padec dobička. Dobro je, da slovenski potrošnik vedno bolj zaupa slovenski hrani, po drugi strani pa se zmanjšuje pomen klasičnih blagovnih znamk, v ospredje pa prihajajo bolj funkcionalni vidik oz. cena." Glaser je tej misli deloma oporekal, češ da številne prehranske afere v svetu potrošnike usmerjajo na kakovostne in varne produkte blagovnih znamk, seveda pa morajo proizvajalci svojo blagovno znamko znati ohranjati in večati zaupanje vanjo, kar pa je možno le s tem, da kupcem ponujajo najboljše izdelke.
Glede oblikovanja cen svojih produktov med akterji prehrambne verige je Bojc povedal že znano; da so v žitni verigi dogovori dolgi in težki, da pa gre za dolgoročno sodelovanje, sicer bi sistem tako ali tako padel. Odprl pa je tudi zanimivo temo; namreč da ima Slovenija nadpovprečno veliko (glede na število prebivalstva) trgovskih kapacitet: „Večanje
trgovskih površin v krizi je sicer posebnost Slovenije, dejstvo pa je, da v končni fazi vse te investicije plača potrošnik preko nakupov izdelkov, skozi maržo trgovcu. Po moje je to neekonomično obnašanje, ki, recimo, v Švici sploh ni dovoljeno, saj je tam kvadratura trgovin omejena. Pri nas pa to plačujemo vsi, tudi deležniki v prehranski verigi."
Afere so le regulator
prehranskega trga
Naslednja zanimiva tema, ki so se je lotili govorci simpozija, je bila teza, da so pre-hranske afere pravzaprav nič drugega kot zgolj regulator trga, torej so namenjene izključno temu, da nekdo dobro zasluži in da se prodajo določeni tržni viški. Da je res tako, je najprej pritrdila kar sama Bizjakova, ki je tudi povedala, da se afere lahko sprožajo zaradi izkoriščanja „niš v postavljenih regulativah", ki imajo torej tako pozitivne kot tudi negativne posledice. Glaser pa je menil, da gre za globlje vprašanje afer, ki ni vezano zgolj za prehranski del trga: „Ptičja gripa, recimo, obstaja že sto let. Ampak pred leti je bila enkrat insce-nirana velikanska afera. V času afere je ogromno zaslužil en farmacevtski gigant, ki je uspel razprodati zaloge v skladišču ... " Povedal je še, da bi bilo nujno, glede na nekoliko različne regulative (tudi znotraj držav EU), na izdelkih označevati izvornost, se pravi za vse prehrambne izdelke vzpostaviti sistem sledljivo-sti, kar bo po njegovem mnenju verjetno, glede na zadnje dogodke in dogovore v vrhu EU, realizirano. K temu je dodal, da pa dvomi v uspeh t. i.
semaforja za dodatke (navedba vseh dodatkov v hrani), nikakor pa ne dvomi v to, da se bodo afere še pojavljale.
Še o GSO in dvigu DDV
Potem je kratka debata stekla še okoli vprašanja nad-
zora (in razširjenosti) GSO. Bizjakova je čisto jasno povedala, da je Slovenija del prostega trga EU, kjer ne more postavljati drugačnih pravil, zato je pretok, tudi določenih izdelkov z GSO, prost: „Veliko bolj bistveno se mi zdi, da takšen izdelek z GSO vsebuje to informacijo, ki pa mora biti tudi poštena oz. resnična. Tudi v tem okviru je potreben vzpostavljen sistem sledljivosti." Tudi Bojc je prepričan, da se hrana z GSO širi, vede ali nevede, in še, da dvomi, da bi bilo danes kakšno živilo popolnoma in 100 % čisto (brez GSO): „Lah-ko so sicer vzpostavljene določene omejitve, regulative glede vnosa oz. vsebnosti GSO. Ampak, po drugi strani, ljudi je vedno več, preko sedem milijard, in če bo treba reševati problem lakote, bo to možno le z GSO, saj zemlje ne bo vedno več ... "
Balažic in Glaser pa sta seveda zagovarjala drugo stališče. Tako je Balažic zatrdil, da ima Mercator 65 % ponudbe slovenskega izvora, kjer je zagotovljena sledljivost ter
visoka kakovost izdelkov, za katero skrbijo tudi sami s številnimi inšpekcijskimi pregledi; Glaser pa je k temu dodal, da PP za svoje potrebe uvaža zelo drago sojo s certifikatom o neprisotnosti GSO na območjih, kjer je pridelana (Gso free), potem pa je še dodal: „Če bi se pa res podrl ves sistem, pa bi se lahko zgledovali po Američanih, ki ne govorijo o hrani z GSO, ampak o moderni hrani ..."
Glede (z vladne strani) napovedanega dviga DDV je Balažic menil, da bo prinesel le negativne posledice: „Če se zgledujemo po sosednji Hrvaški, kjer so to naredili: tam se je zelo zmanjšala potrošnja, posledično so bili davčni prihodki še nižji!" S tem se je strinjal tudi Bojc, Glaser pa je načrtovano potezo vlade ocenil kot dobro: „Mislim, da pri nas ne bo nekega posebnega ekonomskega efekta, saj 1 odstotek ne pomeni kaj dosti, tudi pri ceni ne. Na Hrvaškem je bila situacija bistveno drugačna, saj so tam DDV pri hrani dvignili z 8,5 na 25 %. To je čisto nekaj drugega. Je pa zanimivo, da vsaj mi, v naši branži, tam že spet beležimo rast prodaje. Bolj kot na znižano potrošnjo osnovnih dobrin zna zvišanje DDV vplivati na redukcije potrošnje pri velikih zadevah, kot so npr. nepremičnine." Sicer pa je še dodal, da so za izhod iz krize še drugi načini, ki so gotovo boljši, kot je dvig DDV.
SiM
Vse bo v redu.
triglav
www.triglav.si
8 Štajerski
Zanimivosti
petek • 3. maja 2013
Ptuj • Nedeljska akcija 'Beli nagelj za babico'
»Želim si roditi s svobodno babico«
Alenka Vindiš je bila prva Ptujčanka z nazivom mis Slovenije. Obdobje lepotne kraljice jemlje kot lepo epizodo v svojem življenju, ki se ga bo sicer vedno rada spominjala. A nič več kot to. Ko se je njeno poslanstvo izteklo, je želela biti čim manj prepoznavna, želela je slediti svojim ciljem v življenju, ki je ne bi potiskali v ospredje, nenehno na ogled medijem in radovedni javnosti. To ji je uspelo.
Foto: zasebni arhiv
Alenka Vindiš s sinovoma: „Borimo se za to, da bi imeli tudi v Sloveniji porodni sistem, ki bi vsem ženskam enakovredno omogočal izbiro poroda, lokacije in strokovno spremstvo poroda. Nekatere ženske si, recimo, želimo, da bi lahko rodile čim bolj naravno ..."
Danes je mama dveh malčkov in uspešna v svojem poklicu - pri delu s predšolskimi otroki. Ponosna je na svojo diplomo, ki jo je v programu predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru opravila z desetko.
V svojem življenju je bila že od nekdaj povezana z naravo, zato ne preseneča, da je ena izmed tistih mam, ki je imela težave zaradi odklanjanja obveznega cepljenja otrok, in je sedaj med tistimi ženskami v Sloveniji, ki se borijo za to, da bi imeli tudi v Sloveniji porodni sistem, ki bi vsem ženskam enakovredno omogočal izbiro poroda, lokacije in strokovno spremstvo poroda. »Nekatere ženske si, recimo, želimo, da bi lahko rodile čim bolj naravno. Žal trenutno Slovenija še nima urejene zakonodaje, da bi te pri porodu spremljala svobodna, samostojna babica. Ker si želim, da bi imel tudi v Sloveniji več veljave pri porodu babice, se z vsem srcem borim za porode po meri porodnic in svobodo naših babic,« je pred nedeljsko akcijo, ki bo 5. maja ob 13. uri pred ptujsko porodnišnico, povedala Alenka Vindiš. »Skupaj bomo objeli porodnišnico in položili bel nagelj za svojo babico.«
Otrok ne poučujemo, oni doživijo stvari
»Trenutno sem zaposlena v waldorfskem vrtcu Studen-ček v Mariboru, v katerem sta trenutno tudi moja otroka. Amadej bo junija star šest let, Enej pa je bil januarja tri leta. Sedaj sva bila z bivšim možem pred odločitvijo, kam Amade-ja vpisati v osnovno šolo. Na koncu sva se odločila, da gre v waldorfsko šolo. No, jaz sem bila glede tega prepričana že prej, Izidor pa je moral zbrati dovolj podatkov za tako odločitev. Na koncu je pretehtalo učenje preko gibanja, mnogo učenja skozi življenje, več gibanja v naravi,« je povedala Alenka Vindiš.
Alenka je zaključila študij, ponosna je na to, da ga je končala z desetko, kar se verjetno ne bi zgodilo, če bi jo
opravila že pred leti, ko v tem poklicu še ni delala. Po zagovoru diplome so ji članice komisije dejale: »Čestitamo, vam se pa vidi, da že delate v praksi ... Kje pa delate?« S ponosom jim je povedala, da dela v waldorfskem vrtcu, kar so profesorice sprejele z velikim odobravanjem. Vprašale so jo tudi, ali bi vrtec, v katerem dela, zanimalo sodelovanje s fakulteto v smislu, da bi sprejemali študentke na hospitacije. »Torej je naš način dela skozi vsa ta leta, odkar je tak pristop prisoten v Sloveniji, prepričal tudi uradno pedagoško stroko. Kako pa tudi ne, ko pa lahko samo pohvalim našo kvaliteto prehrane, individualno obravnavo otroka, upoštevanje otrokovih individualnih potreb, možnost vsakdanjega bivanja na prostem ne glede na vreme. V našem vrtcu vedno pravimo: 'Ni neugodnega vremena, je samo neugodna oprava!' Da ne govorimo, kakšen je pozitiven vpliv vseh teh dejavnikov na zdravje naših otrok! Poleg vsega tega pa otrok vidi vsakdanja opravila, ki jih mnogo otrok v današnjem času zaradi današnjega tempa ne vidi več. Tako mi z otroki redno tedensko pečemo kruh, vrtnarimo ter imamo projekte, kot so 'Od volne
do končnega izdelka'. Otroci obiščejo kmetijo, opazujejo striženje volne, nato jo v vrtcu perejo, češejo, na koncu pa izdelajo še kak izdelek iz nje. Pri nas otrok ne poučujemo, marveč jim omogočimo, da doživijo stvari. Tako se o svetu naučijo največ,« pove Alenka Vindiš.
Mama za polni delovni čas
Iz vsega tega se tudi vidi, kako danes živi, kako razmišlja. S svojim delom je zelo povezana, sploh, ker sta tudi njena otroka še v starosti tistih, za katere skrbi v vrtcu. Pretežno se torej v življenju ukvarja s predšolskimi otroki, v prostem času pa ima rada kakšno dobro knjigo, sprehode v naravo, jogo, meditacijo, kopanje z malčkoma, gore, morje. Hrepeni tudi že po kakšnem potovanju v daljne kraje, vendar še čaka da otroka malce zrasteta. Trenutno je namreč mama za polni delovni čas. Potovanje z njima bi bilo za njiju in njo trenutno preveč naporno, sama pa za dlje časa brez njiju še ne bi šla nikamor. Vse ob svojem času.
„Še iz obdobja študija na Pedagoški fakulteti sem si ob informaciji, da je za otroka najbolje, da je do tretjega leta z mamo, želela, da otrokoma to omogočim. Danes sem ponosna, da mi je to uspelo pri obeh. Verjetno sem ena redkih mam, ki je to izpeljala ob službi za polni delovni čas, in sicer tako, da sem ju imela oziroma mlajšega imam še vedno v svoji skupini v vrtcu. Res je zame tako delo na nek način napornejše, toda nekako se mi ne bi zdelo prav, da je npr. eno leto star otrok
v drugem vrtcu, če je lahko s svojo mamo.
Za svoja otroka si želim predvsem to, da bi nekoč postala odgovorni, pošteni osebi, da bi bila samostojna odrasla, ki bi se znala zanesti nase. To pomeni, da jima danes ne poskušam vsega olajšati, da jima pustim, da se včasih sama prebijeta skozi svoje težave, ko npr. nekaj v igri ne gre tako, kot si želita, in rečeta: 'Mami, ne gre, daj ti!' Spodbujam ju, da mi pomagata pri stvareh, ki jih že zmoreta, npr. sesanje, rezanje zelenjave, pranje posode, pomoč pri tovorjenju iz trgovine, pospravljanje za seboj ... Želim jima privzgojiti delovne navade, kar jima bo dobra popotnica skozi življenje. Meni je ta popotnica iz mojega otroštva v življenju danes zelo dobrodošla. Potem lahko greš skozi življenje brez pričakovanj, da bo nekdo drugi nekaj storil zate. Ko slišim za odrasle osebe, stare nad trideset let, za katere še vedno vse opere, zlika, skuha ... No, jaz ne želim biti takšna mama.«
Porod obravnavan kot patologija
Alenka Vindiš je ena izmed tistih mam, ki bodo v nedeljo, 5. maja, pred domačo porodnišnico skupaj s še drugimi udeleženkami sklenile roke in združile svoj glas, da skupaj objamejo porodnišnico, da položijo bel nagelj za svojo babico. Kakšne so njene izkušnje pri porodu v tujini?
»Lahko rečem predvsem, da je bil njihov odnos do žensk že na samem hodniku, ko sem čakala, popolnoma drugačen. V porodnišnici
Feldbach se me na hodniku med čakanjem neverjetno prijazno pozdravili prav vsi, ki so prišli mimo, od čistilke do zdravnika. To je bilo zame prvo presenečenje za razliko od našega pretežno hladnega medicinskega okolja. Priznati moram, da je bil to tudi razlog, zakaj sem se po srednji zdravstveni šoli odločila preusmeriti na pedagoško fakulteto. V času hospitacij po bolnišnici sem srečevala pretežno sitno in nezadovoljno medicinsko osebje. Takrat sem si rekla: Takšna pa čez deset let nočem postati!1 Danes vidim, da si lahko drugačen, če hočeš... Najbolj pa me je v Fedbachu navduševalo dejstvo, da so resnično vsaki porodnici omogočali popolnoma svobodno odločitev glede njenega poroda in tudi časa po njem. Tam si lahko izbereš vse, od načrtovanega carskega reza do popolnoma naravnega poroda. Navdušile so me tudi odlično opremljene porodne sobe, še posebej pa vrhunska kad, v kateri sem na koncu rodila v vodo.
V porodnišnici je vladal prijeten mir. Seveda pa ne morem mimo angelske babice, ki me je spremljala pri prvem porodu, ko sem bila še precej negotova in brez izkušenj. Pri drugem porodu sem bila že bolj informirana predvsem zaradi knjige Modrost rojevanja Ine May Ga-skin, da bi se počutila čisto samozavestno tudi pri porodu doma z najeto babico, če se ne bi bivši mož tega malce bal. Tako sva tudi drugič zavila v porodnišnico Feldbach. Tam sem v času rojevanja pretežno hodila od stranišča do porodne sobe, saj mi pred tem niso dali klisirja, ki je v Sloveniji pogosta praksa. Bila sem v nekem svojem medita-cijskem miru, potrebovala nisem nikogar, še najbolje so vsi storili, če so mi dali mir. Zelo sem čutila, kaj mi ustreza in kaj ne in hvaležna sem lahko, da sem imela pri obeh svojih porodih omogočeno svobodo in spoštljiv odnos. To njihovo spoštovanje se je čutilo tudi tako, da me je pri prvem porodu babica priti koncu poroda, ki je kar trajal in trajal, vprašala, ali želim umetne popadke. Da jih sama sicer odsvetuje, da pa če želim, mi jih vseeno lahko dajo, ker je rekla, da porod pri meni res počasneje poteka. Da pa je tudi počasni ritem v redu, saj se imam med popadki možnost odpočiti. Pred vsakim posegom so vprašali! Od prijateljic in znank pa sem slišala precej drugačne zgodbe.
Sama sem na oba svoja poroda in nase ob rojevanju
resnično ponosna in mi kljub porodni bolečini spomin na ta dogodek ostaja lep. Želela pa bi si, da bi se več takih zgodb zgodilo v Sloveniji. Saj ne rečem, da jih ni, toda še vedno je porod preveč obravnavan kot neka patologija, namesto da se ga vzame kot naravno fiziološko dogajanje. V primerjavi s porodnicam prijaznejšimi državami pri nas sploh nimamo babiških hiš, da o porodu doma sploh ne govorim. V glavah Slovenk je samo ena opcija: iti v porodnišnico.«
Za babice z več svobode
»S celo akcijo želimo poudariti dvoje. Kot prvo si želimo, da bi imele babice več svobode, kot drugo pa da bi bile ženske v svojih porodnih željah bolj upoštevane, slišane. Želimo si več možnosti načina rojevanja; da bi naš zdravstveni sistem, recimo, kril tudi porod doma, ne pa da moraš pri takih željah pa najeti babico iz tujine in jo sam plačati. To se mi enostavno ne zdi v redu. Želimo si porodnih hiš, kjer bi ženske imele možnost roditi naravno, babice pa bi bile svobodne. Prav tako si želimo, da bi se veljava babic povečala, da ne bi bile samo nekdo, ki ga prvič vidiš, ko prideš rodit v porodnišnico, ampak da bi ženske imele možnost babice izbrati že v času nosečnosti, da bi babica nosečnico informirala o možnostih poroda že v času nosečnosti, jo nato spremljala v času poroda in nazadnje še v obdobju po porodu, ko ženska še kako potrebuje pomoč in razne nasvete. Tako bi se skozi celotno obdobje nosečnosti gradilo zaupanje med babico in porodnico, porodi pa bi bili zaradi tega z manj stresa in posledično lažji.
Seveda lahko o čem takem trenutno le še sanjamo, zato bi si kot prvi korak želeli vsaj spoštljivejši odnos do porodnic in upoštevanje njihovih želja, ne pa da se zgodi, da pride ženska sredi noči na vrata porodnišnice in jo sprejmejo s hladnim: 'Kaj pa vi hočete?', kot se je zgodilo moji prijateljici. Znanka pa mi je povedala še, da je med rojevanjem, ko so se laski otroka že videli, nekdo vstopil v porodno sobo z ogromnimi škarjami in glasno vprašal: 'Kaj to bomo potrebovali?' Zaradi tega se je njen porod zelo podaljšal, saj je mnogo odvisno od psihičnega stanja, v katerem je porodnica. Omenila je, da je otrok kar 'skočil'nazaj v trebuh,« je povedala Alenka Vindiš.
MG
Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri.
petek • 3. maja 2013
Od tod in tam
Štajerski	9
Sp. Podravje • Lokalna energetska agencija in projekt Re-green
Prihodnost je v zelenih zgradbah
V zadnjih dveh letih se je koncept »zelenega gospodarstva« preselil v razpravo v mednarodni in evropski politiki. Svetovna gospodarska kriza in zavedanje o pomembnosti klimatskih sprememb sta nakazala, da je na svetovni ravni treba razviti in postaviti nov ekonomski model.
Zelena ekonomija ima dobre možnosti, da postane novi temelj, ki bo prispevala k trajnostnemu gospodarskem razvoju, ustvarjanju delovnih mest, socialne pravičnosti in zmanjšanju revščine. Za prehod na okolju prijazno gospodarstvo je namreč treba vzpostaviti nove temelje. Zato je ključnega pomena oblikovanje novih in ustreznih političnih instrumentov za spodbujanje zelene rasti. Pri tem so nekateri sektorji ključni, kot sta npr. gradbeni in energetski sektor. S tem se ukvarja tudi triletni (2012-2014) evropski projekt Re-green, ki je sofinanciran iz programa Interreg IVC, v katerega je vključenih 10 partnerjev iz 10 evropskih držav: Portugalske, Španije, Švedske, Nemčije, Estonije, Romunije, Slovenije, Poljske, Irske in Velike Britanije.
Namen projekta Re-green je s spodbujanjem inovativnih rešitev energetskih sanacij in doseganjem t. i. standarda zelenih stavb podpreti regije pri obnovi javnih zgradb in zasebnega stavbenega fonda, kot so stanovanjski bloki in tudi individualne stanovanjske hiše (tudi z vključevanjem zelenih javnih naročil). Pri tem je pomembno vključevanje javne
uprave kot ključnega akterja v procesu prehoda na zeleno gospodarstvo, saj mora javni sektor biti zgled pri uvajanju ukrepov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v stavbah v javni lasti.
Iniciativa Re-green zraven upravljanja, usklajevanja in komunikacijskih aktivnosti izvaja tudi aktivnosti, kot so izmenjava izkušenj primerov dobrih praks in razvoj novih in ustreznih orodij lokalne politike, kar vključuje tudi študijske obiske dobrih praks v državah partnerjev projekta. Obiski se dopolnjujejo z medregionalnimi delavnicami, na katerih udeleženci razpravljajo o pridobljenih izkušnjah in izboljšanju razumevanja ključnih dobrih praks. V okviru projekta bomo izdelali regionalne izvedbene načrte, navodila za prenos dobrih praks, organizirali pa bomo tudi delavnice z zainteresiranimi ciljnimi skupinami. Partnerji pri projektu sodelujemo pri izdelavi vsebinskega in metodološkega okvira in pri oblikovanju predlogov, ki morajo biti vključeni v regionalno oz. lokalno politiko. Re-greenov konceptualni model namreč vključuje področje zelenih stavb, zelenih urbanih sistemov in energetsko-
Foto: arhiv LEA
Pasivni stanovanji in udeleženci projekta Re-green; Merida, marec 2013
okoljski menedžment. (Več podatkov lahko zainteresirani bralci najdete na spletni strani http://www.re-green.eu.)
Re-green v Sloveniji
Na projektu Re-green kot eden izmed partnerjev aktivno sodeluje tudi Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje Ptuj. V sklopu projekta so bili zbrani osnovni podatki o javnih stavbah v lasti Mestne občine Ptuj in porabi energije v njih. Na podlagi zbranih podatkov smo izdelali nabor ukrepov za doseganje prihrankov energi-
je in izboljšanje bivalne klime v stavbah.
Izdelali smo poročilo o trenutnem energetskem stanju javnih objektov Mestne občine Ptuj (Self Assessment Report), ki vključuje:
-	statistične klimatske podatke;
-	podatke o razpoložljivosti obnovljivih virov energije;
-	prihranke toplotne energije in emisij CO2;
-	podatke o stanju v prometu;
-	podatke o trajnostni rabi zemljišč;
-	podatke o onesnaženosti zraka;
-	podatke o oskrbi z vodo;
-	podatke o okoljski politiki.
Podgorci • Pričel se je 37. praznik vina
Absolutni zmagovalec je laški rizling
V soboto, 20. aprila, je v dvorani v Podgorcih potekalo 37. ocenjevanje vina. Komisija je v ocenjevanje prejela 60 vzorcev, kar so organizatorji, Turistično društvo Podgorci in Društvo vinogradnikov Jeruzalem, pričakovali in bili z odzivom zadovoljni. Vzorci so prišli z območja med Mariborom, Ljutomerom in hrvaško mejo.
Po številu vzorcev (15) so prevladovale zvrsti, zanimivo pa je, da nobena ni prejela zlate medalje. Martin Kukovec, podpredsednik TD Podgorci, meni, da zvrsti pogosto premalo cenimo, ker je to povprečno in priložnostno vino, a ga po drugi strani tudi največ popijemo.
Sicer pa je bil zmagovalec ocenjevanja laški rizling, suhi jagodni izbor, letnik 2011, proizvajalca Pra-Vino Čurin-Prapotnik s Koga, ki si je z oceno 19,83 prislužil veliko zlato medaljo. Veliko zlato medaljo bosta za laški rizling, letnik 2008, z oceno 19,32, prejela tudi Stanko in Silva Gregorec iz Vidma pri Ptuju. Velika večina vzorcev laškega rizlinga je bila ocenjena z zlato medaljo. Za primerjavo pa je morda zanimiv tudi podatek, da letos zlate medalje ni prejel niti en renski rizling. Velika in ostra konkurenca je bila tudi pri rumenem muškatu, kjer je najvišjo oceno dose-
gel Blaž Puklavec iz Zasavcev. Najvišje ocenjeni pridelovalci za posamezne sorte vin, ki so dosegli zlate medalje, so še Matej Plemenič s Koga (šardo-ne), Saško Štampar s Kajžarja (kerner), Viktor Šprajc iz Za-mušanov (penina), Milan Hlebec s Koga (sovinjon), Dušan Gerlovič s Hardeka (šipon) in Pra-Vino Čurin Prapotnik
s Koga (traminec). Ocenjevanje je potekalo po 20-točkov-nem Buxbaumovem sistemu, ocenjevalo se je v kategorijah po ostanku nepovretega sladkorja v vinu, pri čemer so si pomagali z laboratorijskimi analizami. Komisija je bila sestavljena iz preverjenih ocenjevalcev, ki so že večkrat ocenjevali v Podgorcih. Pred-
Izmed vseh zbranih podatkov smo izbrali dva primera dobre prakse. Prvi takšen primer je energetska sanacija Splošne bolnišnice Ivana Potrča Ptuj, katere analiza je pokazala, da so z energetsko rekonstrukcijo prihranki toplote znašali 2.416 MWh/a oziroma 69 % in prihranki električne energije 425 MWh/a oziroma 28 %. Skupno energijsko število bolnišnice je po sanaciji znašalo 143 kWh/ m2a, pred sanacijo pa je znašalo 327 kWh/m2a, kar pomeni, da se je znižalo za 56 %. Projekt energetske sanacije bolnišnice je bil zaključen ob koncu leta 2011, skupna vrednost operacije pa je znašala 2.700.000 EUR.
V okviru sanacije bolnišnice so bili izvedeni naslednji ukrepi:
-	toplotna izolacija ovoja;
-	zamenjava stavbnega pohištva;
-	rekonstrukcija kotlovnice s sanacijo razvoda sanitarne vode;
-	zamenjava notranje razsvetljave;
-	vzpostavitev centralnega nadzornega sistema.
Drugi primer dobre prakse je izgradnja novega, energijsko varčnega vrtca Podlesek s 625 m2 uporabne površine, ki je bil dograjen k obstoječemu vrtcu Tulipan na Ptuju. Predvidena raba toplotne in električne energije je 31.250 kWh/a, kar pomeni da je skupno energijsko število stavbe 50 kWh/m2a. Za primerjavo: obstoječi vrtec Tulipan, ki je bil grajen okrog leta 1900, ima skupno energijsko število 182 kWh/m2a.
V	vrtcu je izvedeno talno ogrevanje v kombinaciji z radiatorji nizkotemperaturnega režima 55/45 °C. Za ogrevanje stavbe se uporablja toplotna črpalka zrak/voda toplotne moči 24 kW in hranilnikom toplote, prostornine 750 litrov. Za hlajenje vrtca uporabljajo modulno klimatsko napravo z vgrajenim integriranim mehanskim hlajenjem. Ogrevanje sanitarne vode je izvedeno v kombinaciji toplotne črpalke in solarnega sistema z absorbersko površino 13 m2. Zunanji ovoj stavbe je izveden s prezračevalno obešeno fasado iz kamene volne debeline 20 cm. Vgrajeno stavbno pohištvo je iz kakovostnih lesenih profilov s trisloj-no zasteklitvijo in faktorjem toplotne prehodnosti stekla U = 0,7 W/m2K.
Opisana primera dobrih praks predstavljata tipičen primer zelene ekonomije in trajnostnega gospodarskega razvoja.
V	sklopu projekta izvajamo tudi strokovne delavnice za ciljne interesne skupine, na katerih jih izobražujemo na temo projekta z vključujočim konceptualnim modelom Re-green, ki bi ga lahko kasneje koristno uporabili pri svojem delu (občinski funkcionarji, projektanti, izvajalci energetskih rekonstrukcij in drugi).
V	okviru projekta bomo pripravili lokalni izvedbeni načrt energetskih rekonstrukcij javnih objektov in prehoda na zeleno gospodarstvo v javnem sektorju za območje mestne občine Ptuj, ki bo zajemal:
-	dinamiko lokalnega razvoja;
-	lokalno strategijo v smeri zelenega upravljanja občine;
-	predstavitev načinov financiranja vključno z viri sofinanciranja;
-	orodja spremljanja učinkov prehoda na zeleno gospodarstvo v javnem sektorju.
Dalibor Šoštarič, LEA Spodnje Podravje
Foto: Viki Ivanuša
Ocenjevalni komisiji je predsedovala Lidija Ruška, potek ocenjevanja pa je bil javen in ga je bilo moči sproti spremljati na zaslonu v dvorani in na internetu.
sednica komisije je bila Lidija Ruška, ocenjevali pa so še Matija Kociper, Franček Bezjak, Rastko Tement, Cvetka Sake-lšek ter vinogradnika Milan Hlebec in Franček Puklavec.
Neuradne rezultate so razglasili po ocenjevanju, priznanja pa bodo podelili na 47. Prazniku vina Podgorci 2013, ki bo 17. maja, 18. maja pa bodo imeli zabavni večer z ansamblom Zlatih 6.
Ocenjevanje je letos potekalo v dokončno obnovljeni in opremljeni dvorani, ki jo podgorska društva zelo rada koristijo in je polno zasedena. Tudi kakšna poroka ali družinski praznik se praznuje v njej. Sedaj načrtujejo še ureditev parkirnega prostora z razsvetljavo, za dvorano pa bodo namenili prostor gasilskemu društvu za treninge ekip in za izvedbo tekmovanj. Družbo jim bodo delali člani društva upokojencev, ki imajo tam že urejene steze za kegljanje.
Viki Ivanuša
Foto: arhiv LEA
Nizkoenergijska poslovna stavba in udeleženci projekta Re-green; Grenoble, junij 2012
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 3. maja 2013
Ormož • Literarni večer domačih ustvarjalcev
Poezija nas druži
V organizaciji Mladinskega centra Ormož je potekal zanimiv projekt Poezija nas druži, katerega namen je bil z močjo poezije med seboj povezati različne generacije, saj poezija zmore premagati osamljenost, druži in odpira notranje ventile ustvarjalnosti.
V okviru projekta so izvedli več aktivnosti. S pomočjo gimnazijcev prostovoljcev so gostovali v Centru starejših občanov, kjer so prebirali poezijo Svetlane Makarovič in drugih znanih slovenskih pesnikov in pesnic. V OŠ Stanka Vraza in VDC pa so nastopali z izborom pravljic. V projekt sodi tudi izvedba literarnih delavnic, ki jih je vodil izvrstni mentor in prav tako pesnik David Bedrač. Udeleženci so se družili na devetih srečanjih, ki so bila prepletena s humorjem, osebnimi čustvenimi izlivi in veliko kreativnega ustvarjalnega dela. „Na prvi delavnici smo slišali marsikaj, od tega, da
Foto: Viki Ivanuša
Literarni večer je potekal v novih prostorih MCO v gradu.
udeleženci niso še nikoli nič napisali, do tega, da ne bodo nikoli javno nastopali, pa so na
koncu le uspeli premagati vse meje in marsikdo je presenetil samega sebe in bližnje z razvo-
jem svojega potenciala. Poleg pesmi so v delavnicah nastale tudi kratke zgodbe, porodila pa se je tudi ideja po ustvarjanju scenarija. Za to ni bilo dovolj časa, kljub temu da smo razširili tako dolžino vsakokratnih srečanj kot tudi število druženj," je povedala Marijana Korotaj, direktorica MCO.
Delo so končali z izdajo zbornika, ki obsega dela avtorjev Aljoše Vodnika, Anite Ferjuc, Elizabete Lah, Janka Kečka, ml., Marijane Korotaj, Nine Šulek, Nuše Lorenčič, Vanje Lebar in Zdenke B. Slavič. Izbor materiala, ki kliče po več, je opravil David Bedrač, zbornik pa je oblikovala Suzana Juršič.
Udeleženci delavnic so zbornik »Kaj je v vrečki? Kratke povedi za neko dolgotrajnost.« minuli četrtek predstavili na literarnem večeru v novem prostoru Mladinskega centra Ormož, v ormoškem gradu. Glasbeni gostje so bili učenci Glasbene šole Ormož Sanela Kirič, Minea Tkavc, Špela Štampar in Nika Novak.
Viki Ivanuša
Ormož • Ob svetovnem dnevu knjige v knjižnici
Za bralno značko bodo brali o angelih
Ob svetovnem dnevu knjige so v Knjižnici Franca Ksavra Meška pripravili bralni večer, v katerem sta knjižničarki Branka Vočanec in Nina Šulek predstavili knjige s seznama bralne značke za odrasle. Izbor so kot vsako leto doslej naredili v ptujski knjižnici, bralci ormoške knjižnice pa so izrazili željo, da bi na seznam uvrstili tudi nekaj domačinov in v knjižnici so njihovi želji ugodili.
Tako je sedaj na bralnem seznamu 23 knjig, med njimi tudi domačini Lev Detela,
Martin Kojc, Petra Kolman-čič in Milan Petek Levokov.
Motiv, ki se vleče skozi leto-
Foto: Viki Ivanuša
Ob svetovnem dnevu knjige so v ormoški knjižnici pripravili bralni večer, v katerem so predstavili knjige iz letošnjega seznama bralne značke za odrasle.
šnja izbrana dela s seznama, pa so angeli. V knjižnici so že pripravili poseben bralni kotiček, kjer so na voljo knjige za bralno značko in bralne mape, najbolj zagreti bralci pa so že začeli brati za letošnjo bralno značko.
„Odziv na bralno značko je v naši knjižnici zelo dober, v primerjavi s Ptujem, kjer je bralno značko osvojilo okoli 80 bralcev, je 56 lani osvojenih bralnih značk na ormoškem zares lep dosežek," je povedala Branka Vočanec, ki koordinira dejavnosti bralne značke, za katero je bralne mape treba oddati do 20. novembra. Zadovoljna je tudi direktorica knjižnice Milica
Šavora, saj število bralcev od leta 2007, ko so bili prvič vključeni v akcijo in je bralno značko osvojilo sedem bralcev, še vedno rahlo narašča: „Tudi letos pričakujem, da bo v bralno značko vključenih čez 50 bralcev. Bralna značka s polic potegne kakovostne knjige, ki morda samevajo na policah, saj si jih bralci samoiniciativno ne izposodijo. Večinoma berejo ženske, smo pa zelo veseli tudi moških bralcev. V zadnjem času med našimi bralci narašča število odraslih, kar nas zelo veseli, saj so splošne knjižnice v prvi vrsti namenjene prav njim.
Viki Ivanuša
Grajena • Dan šole
Janko in Metka obiskala grajensko šolo
Podružnična šola Grajena je minuli teden s pravljico Kdo mi hišico drobi obeležila dan šole. V sklopu tega bodo
■ ■■■■ ^	■■■v	v ■ ■	■	v	■■■	■■■
priredili še pravljično noč, ki se je učenci izjemno veselijo.
Podružnica OŠ Ljudski vrt na Grajeni je minuli teden praznovala dan šole. Osrednja tema letošnjega praznovanja je bila pravljica z naslovom Kdo mi hišico drobi? Gre za izsek iz pravljice Janko in Metka, ki so ga izbrali zato, ker v tem letu minevata dobri dve stoletji, odkar sta brata Grimm izdala svojo prvo zbirko pravljic in so svoje praznovanje želeli povezati s tem za ljubitelje pravljic pomembnim jubilejem.
Učenci so skozi ples in petje pričarali pravljično vzdušje, iz-
delali pa so tudi sladkorno hišico iz lesa, ki je na prireditvi ponujala slastne medenjake.
Luč sveta je v petek zagledalo tudi šolsko glasilo Utrinki, v katerem so zbrani prispevki učencev ter opisane dejavnosti, ki so jih izvajali v preteklih mesecih.
S tem praznovanje še ni končano, v kratkem si bodo grajenski šolarji ogledali predstavo Janko in Metka v pravljičnem gozdu Rdeča kapica, zelo pa se veselijo tudi pravljične noči, ko bodo ponovno prespali v šoli.
Dženana Kmetec
Učenci so letos izvedli pravljico z naslovom drobi.
Foto:
Kdo mi
hišico
Tednikova knjigarnica
Rana njivnica
Prvomajski teden -na srečo in prav je tako - je še vedno delavski in praznični. In to je čas, ko začenja sezona druženja in pohajkovanja v naravi, je čas priljubljenih aktivnosti, kot so npr. pohodništvo, gorništvo, kolesarjenje, nabiralništvo ...
Čemaž na vlažnih gozdnih obronkih je že pobran; postal je nenavadno aktualen, a desetletje nazaj, se mi zdi, o dobrotah z divjim česnom nismo vedeli prav veliko. Zdaj se začenja, ker je bila zima dolga, tudi Slovencem zelo ljubo gobarjenje. Gobe so dokaj všečna tematika tudi knjižnih izdaj, če sodimo po vzajemnem knjižničnem katalogu. Ta zajema kar 325 naslovov v zvezi z gobami: to so priročniki o nabiranju, prepoznavanju in gojenju gob, gobarske leksikalne in priročne izdaje, knjige o zdravilnosti gob, raziskovalna poročila o gobah kot indikatorjih kontaminacije, gobarske kuharice . Seveda so med temi naslovi tudi elektronski viri in članki, ki se tako ali drugače navezujejo na te magične darove narave. In mnogo je prevedenih knjig o gobah, a te pač govorijo o gobah nekoliko drugačnega podnebja, zato tudi drugačnega videza, pa tudi poimenovanja, če je izvzeto latinsko poimenovanje. Prav pri gobah in njihovem prepoznavanju je zelo pomembna izvirna, domača knjiga.
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je najstarejše čtivo o gobah, ki si ga je mogoče izposoditi, iz leta 1952: Naše gobe: s prilogo Gobe v gospodinjstvu in je izšlo pri Založbi Kmečka knjiga iz Ljubljane. Avtor Janez Kramar je v uvodu napisal, da bi bil prvi slovenski pisec o gobah g. Ante Beg, ki je svoje gobarsko vedenje popisal v letih 1917 do 1918, vesel, saj so v zadnjih letih (1945 do 1951) v tujino prodali za skoro sedemdeset milijonov izvoznih dinarjev suhih jurčkov! Koliko pa smo jih po-užili doma! In to samo jurčkov, kje so pa še druge gobe! Drugih gob pri nas še vedno ne poznajo dovolj, čeprav imamo preko sto vrst gob, od katerih je komaj nekaj strupenih. Zato v domačem gospodinjstvu porabimo še vse
V tej davni knjižni izdaji je najti osnovne informacije o gobah, pravzaprav je knjiga namenjena motivaciji za nabiranje, prepoznavanje in uporabo »mesa iz gozda«, kot pravi avtor. Kot zanimivost navajam, da knjiga vsebuje koledar nabiranja gob in za maj je navedenih kar 17 gob. Drugi del knjige pa je namenjen opisu gob in krasnim naslikanim ilustracijam (Dragotin Humek). Seveda je to knjiga, ki ni za današnje prepoznavanje gobjega bogastva.
Ta, v žepni izdaji, je minulo leto (2012) izšla v Mariboru in njen avtor je Zlatko Ivec, mikolog in fotograf (več na www.gobice.com,www.ivec.si). Knjigo, ki je namenjena poznavanju, prepoznavanju gob, sta strokovno pregledala dr. Alojz Boh in Anton Poler, vrhunska poznavalca gobjega bogastva, knjigo pa je natisnila tiskarna Gorenjski tisk. Kot se za strokovni gobarski priročnik spodobi, so gobe razporejene po abecednem redu latinskih imen, s kratko navedbo zgodovine poimenovanja, nato sledi slovensko poimenovanje, natančen opis klobuka, trosovnice in trosovnega prahu, trosov, beta, mesa, rastišča, užitnosti, opombe navajajo morebitno podobnost in možnost zamenjave. Avtor še navaja čas rasti ter s stiliziranim simbolom označuje uporabnost. Posamezne gobe so predstavljene s tremi fotografijami (rastišče, prerezana goba, mlada ...) bistvenih značilnosti za prepoznavanje.
In tako bi lahko v maju nabirali med drugimi npr. gobo z imenom rana njivnica, ki ima mehko, belkasto meso, neznačilnega okusa, z vonjem po moki, rahlo grenkega okusa. Rana njivnica raste v gozdu in vrtovih med travo pod listavci in je pri nas pogosta goba, ki raste od pomladi do zgodnjega poletja.
Prijetno druženje s knjigami želi
Liljana Klemenčič
arhiv sole
K-1
Bojan Kujavec v Liver-poolu znova zmagovito Stran 12
Nogomet
Zavrčani želijo potrditi »petardo« iz Celja
Stran 12
Sara Vidovič
Veliko nihanj v eni sezoni
Stran 13
Kegljanje
Uspešna sezona za KK Drava
Stran 13
Kolesarstvo
Sagadin znova premočan za tekmece Stran 14
Šah
Prvi naslov ekipi šahovskih funkcionarjev
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ riaí
na íuáounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pokal Slovenije, polfinale
Brez odločitve pred povratno tekmo
Aluminij - Celje 1:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Verbič (41.), 1:1 Petek (66.).
ALUMINIJ: Murko, Hod-žurda, Topolovec, Jovanovič (od 62. Petek), A. Medved (od 90. Lonzarič), Žagar Knez, M. Rešek, Bloudek, Drevenšek, Črnic (od 65. Spahič), Kurež. Trener: Edin Osmanovič.
CELJE: Kotnik, Gaber, Gobec, K. Medved, Krajcer, Vrhovec, M. Zajc, Tomažič Šeruga, Verbič, Bajde (od 59. Srdič), Žurej (od 83. Ba-jič). Trener: Miloš Rus.
Na praznični dan, 1. maja, so nogometaši Aluminija in Celja v Kidričevem igrali eno najpomembnejših srečanj sezone: merili so se v prvi polfinalni tekmi Pokala Slovenija. Obe ekipi ste se v letošnji sezoni že trikrat srečali v prvenstvu, uspešnejši pa so bili Celjani, ki so dosegli dve zmagi, enkrat sta ekipi remi-zirali. Moštvi Edina Osmano-viča in Miloša Rusa igrata v zadnjem času v dobri formi, zato se je kakšnim 400 gledalcem (med njimi je bila tudi skupinica Celjanov) obetalo zanimivo srečanje. V domači ekipi sta manjkala Klemen Bingo (kartoni) in Gorazd Zajc (poškodba). V ekipi gostov sta bila tudi Marko Kraj-cer in David Tomažič Šeruga; prvi je pred odhodom v Celje igral za Aluminij, drugi pa je bil pred sezono v Kidričevem na preizkušnji, a do sodelovanja ni prišlo. Zanimivo je tudi dejstvo, da je Edin Osmanovič v preteklosti že vodil Celje.
Foto: Črtomir Goznik
Timotej Petek (Aluminij, rdeči dres) je po vstopu v igro zelo poživil igro svoje ekipe, prispeval pa je tudi zadetek za izenačenje na 1:1.
Srečanje se je pričelo zelo dinamično, domačini pa so poskušali z agresivno igro takoj prevzeti pobudo. To jim je uspevalo le kratek čas, nato so zapretili tudi gostje. V 4. in 6. minut sta poskušala Bajde in Zajc, a je bil Murko pripravljen. V 12. minuti so prvo res nevarno akcijo izvedli Kidričani, a brez uspeha. Domačini so najlepšo priložnost v prvem delu tekme zamudili v 17. minuti: Mitja Rešek je izvajal kot, Robert Kurež pa je z glavo žogo poslal v vratnico ... Na drugi strani so Celjani nizali številne nevarne akcije na desni strani, ki sta jo slabo zapirala A. Medved in Jova-novič. Tako so do nevarnih strelov prišli Žurej (dvakrat) in Bajde, a je bil Murko ve-
Pokal Slovenije • Polfinale
Triglav - Maribor 2:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Mezga (8.), 1:1 Bubanja (13.), 2:1 Burkovič (76.), 2:2 Tavares (90.).
TRIGLAV: Pelko, Šturm, Zolič, Stojnič, Klemenčič, Jelar, M. Poplatnik, Pokorn, A. Poplatnik (od 83. Sever), Bubanja (od 87. Ovčina), Burkovič (od 79. Šujica). Trener: Dušan Kosič.
MARIBOR: Handanovič, Milec, Mevlja, Arghus, Viler, Ibraimi, Filipovič, Mertelj (od 80. Dodlek), Mezga (od 65. Cvijanovič), Be-rič, Smrekar (od 65. Tavares). Trener: Darko Milanič.
V drugem polfinalnem obračunu Pokala Slovenije sta se v Kranju merila Triglav in Maribor. Kranjčani tudi na šesti tekmi pod vodstvom Dušana Kosiča niso izgubili. Še več, kar nekaj časa je kazalo, da bodo pokalne in državne prvake celo premagali, a na koncu se je prvi del kranjsko-mariborske trilogije (obe ekipi se bosta srečali še konec tedna v prvenstvu in spet prihodnjo sredo na povratni tekmi pokala) končal brez zmagovalca.
sta
dno uspešnejši ali pa so bili domači centralni branilci na mestu. Proti koncu polčasa pa so Celjani prestavili še v »prestavo višje« in izvedli dve zares sijajni akciji. Najnevarnejši igralec gostov Benjamin Verbič je v prvem primeru v 39. minuti idealno podal do Bajdeta, a ta ni najbolje zadel žoge, v 41. minuti pa je se Ver-bič po samostojnem prodoru sam odločil za strel s kakšnih 20 metrov in zadel desni zgornji del gola - 0:1. Murko je bil sicer blizu, a je vseeno klonil. V prvem polčasu je v oči bodla desna obrambna stran, ki je bila povsem »na prepihu« in nikakor ni uspela ustaviti razpoloženih Verbiča in Bajdeta.
Drugi polčas sta ekipi začeli brez sprememb v postavah, kljub zelo soparnemu vremenu pa je bil tempo precej močan. V 52. minuti sta Črnic in
Žagar Knez lepo kombinirala, slednji je prišel do strela, a je meril previsoko. V 62. minuti je domači trener opravil prvo menjavo, v igro je vstopil Timotej Petek, nekaj minut kasneje je priložnost za dokazovanje dobil še Semir Spahič. Že nekaj minut kasneje sta se potezi trenerja Osmanovi-ča obrestovali, saj so njegovi varovanci izenačili. Timotej Petek je na robu kazenskega prostora prejel lepo uporabno žogo, preigral je še Gabra in jo mimo Kotnika poslal v gol - 1:1. Celjski vratar je klonil po 299 minutah, ko je ostal nepremagan. Domači igralci so še naprej poskušali igrati agresivno, a so si lepše priložnosti priigrali gostje: mimo gola sta streljala Srdič in Zajc. Pri Aluminiju je bil zelo aktiven Timotej Petek, njegovih podaj pa Kurež in Hodžurda
Aljaž Medved, Aluminij: »Tekma se je končala z ugodnim rezultatom, saj moramo vedeti, da je pred povratnim srečanjem še vse odprto. V prvem delu smo igrali premalo agresivno, to pa smo popravili v drugem delu. V zadnjem času se nam v prvem polčasu igre redno dogaja, da naredimo kakšno napako in se znajdemo v zaostanku, pozneje pa porabimo veliko moči za izenačenje. Sedaj upamo, da bomo kmalu sestavili dva dobra polčasa, saj lahko le v takšnem primeru upamo na zmago. Tudi povratna tekma v Celju bo težka, vendar upamo na napredovanje.«
Miloš Rus, trener Celja: »S tekmo nisem v celoti zadovoljen. V prvem delu smo hitro vzpostavili ravnotežje in si priigrali vsaj štiri izredno lepe priložnosti. Izkoristili smo le eno in odšli na odmor z minimalno prednostjo. V drugem delu smo želeli nadaljevati svoj način igranja, ki pa nam ni v celoti uspel. Aluminij se je pokazal kot trd tekmec, vztrajali so do konca. Po novih neizkoriščenih priložnostih smo v trenutku nezbranosti prejeli zadetek, kar pušča pred povratnim dvobojem odprte vse možnosti. Pokalno tekmovanje je druga vrsta tekmovanja kot prvenstvena, a bomo kljub temu poskušali vsiliti tekmecu svoj način igre in se uvrstiti v finale.«
Foto: Črtomir Goznik
Aljaž Medved in Rade Jovanovič sta imela v 1. polčasu veliko težav s hitrimi gosti.
nista izkoristila. Do konca srečanja sta obe ekipi jalovo napadali, tako da do spremembe rezultata ni prišlo. Še najbližje temu s bili domačini v 92. minuti, ko je Kurež podal v sredino bo Bloudka, a je bil ta prehiter in žoge ni dobil.
Pred povratnim srečanjem,
ki bo v sredo, 8. maja, ob 20. uri v Celju, tako ostajajo odprte še vse možnosti za napredovanje v finale. Odločitev bo tako padla v Areni Petrol, vloga favorita pa še naprej pripada Celjanom. A pokalna tekmovanja so vedno polna presenečenj ...
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL
V nedeljo prihaja v Kidričevo Rudar
Po sredini pokalni tekmi so morali Kidričani misli kar najhitreje usmeriti na naslednji prvenstveni obračun. Že v nedeljo jih namreč ob 17. uri v Kidričevem čaka zelo zahtevna preizkušnja, tekma z velenjskim Rudarjem. Ta ima na lestvici šest točk prednosti pred Aluminijem (34:28) in zaseda 6. mesto.
Za trenerja Aluminija Edina Osmanoviča bo to prvo srečanje proti Rudarju, saj je dosedanja tri vodil njegov predhodnik Bojan Flis. V spomladanskem delu je imela tekma v Velenju zares nesrečen razplet, saj so Kidričani izgubili 0:3, ob tem pa ostali brez izključenega dvojca Kurež-Zajc. Sedaj v ekipi Aluminija veje drugačen veter, ekipa pa postaja iz tekme v tekmo bolj samozavestna. V zadnjih treh obračunih so vknjižili tri remije (s Triglavom in Domžalami v prvenstvu in Celjem v Pokalu), le vprašanje časa pa je, kdaj bo prišla zmaga. V nedeljo je idealna priložnost, saj so na drugi strani Velenjčani v rahli rezultatski krizi, kajti izgubili so zadnji dve srečanji: z Olimpijo v gosteh in s Celjem doma. Ob tem bodo prišli v nedeljo na Kidričevo precej oslabljeni, saj bodo zaradi kartonov manjkali kar štirje nogometaši: Leon Črnčič, Ivan Firer, Senad Jahič in Denis Klinar.
Trener Edin Osmanovič bo imel glede na pokalno tekmo večji izbor igralcev, saj se v ekipo vrača Klemen Bingo, najverjetneje bo nared tudi Gorazd Zajc. Posebej veseli dejstvo, da so na treh zadnjih srečanjih preobrat v igri in rezultatu prinesli igralci s klopi: proti Triglavu Drevenšek in Zajc, proti Domžalam Zajc in proti Celju Petek. To je pri Aluminiju precejšnja novost in znak, da ima trener Osma-novič na razpolago kompaktno ekipo, v kateri lahko v vsakem trenutku zablesti drugi posameznik. Sedaj je glavna trenerjeva skrb ta, da njegovi varovanci sestavijo dva enakovredna polčasa in da dosežejo prvi zadetek na tekmi (kot npr. proti Olimpiji).
Dosedanje medsebojne tekme v sezoni:
4. krog: Rudar - Aluminij 1:2 (Bubalovič; Kurež 2x);
13. krog: Aluminij - Rudar 3:0 (Bingo, Kurež, Drevenšek);
22. krog: Rudar - Aluminij 3:0 (Eterovič 2x, Firer).
JM
1. SNL, 31. krog: Aluminij - Rudar Velenje, nedelja, 5. 5., ob 17.00 v Kidričevem
12 Štajerski
Šport
petek • 3. maja 2013
K-1 • Profesionalni turnir v Liverpoolu
Bojan Kujavec v Liverpoolu znova zmagovito
Liverpool je v soboto gostil velik mednarodni profesionalni turnir K-1 Annihilation 2013, ki je potekal pod okriljem svetovne organizacije ISKA in TMAS. Na tem borilnem večeru so nastopili borci iz Velike Britanije, Španije, Poljske, Irske in Slovenije. Našo državo je predstavljal član Kung fu kluba Ptuj Bojan Kujavec.
Na sporedu je bilo kar dvajset borb, izmed katerih so bile najprej tri uvodne amaterske, nato pa so sledili profesionalni obračuni. Od teh jih je kar pet potekalo za naslove profesionalnih prvakov v različnih kategorijah. Bojan Kujavec je za nastop dobil posebno vabilo organizatorjev, saj so bili ti navdušeni nad njegovo lansko borbo v Angliji. V Liverpool se je odpravil v spremstvu trenerja Karla Šauperla, v svojem drugem profesionalnem dvoboju pa se je udaril s tekmecem iz Španije Ricardom Sanchezom, čigar vzdevek »Veneno« (strup) je dovolj zgovoren. Sanchez je prvak Španije v K-1 in full contact kickboxu, zadnje štiri dvoboje pa je dobil s nokavtom.
Takoj na začetku dvoboja je Kujavec odlično izkoristil svojo prednost v višini in je nad dva kilograma težjim borcem pričel izvajati pritisk, s katerim je vzpostavil kontrolo nad doga-
Karel Sauperl in Bojan Kujavec sta takoj po dvoboju zmagoslavno dvignila roke v zrak.
janjem v ringu. Nasprotnik se je izkazal za zelo kvalitetnega, fizično močnega in trdoživega ter je poizkušal vračati predvsem z odličnimi boksarskimi kombinacijami, a se jih je Kuja-vec uspešno ubranil ter vračal z dvojno mero. Nasprotnika je zadeval z natančnimi udarci in
močnimi low kicki (udarci po stegnu, op. a.). Prav low kicki so bili v tem dvoboju odločilnega pomena, saj nasprotnik zaradi nevzdržnih bolečin v nogah v enominutnem odmoru med prvo in drugo rundo ni bil več zmožen stati na nogah. To je pomenilo TKO - tehnični
nokavt. V slovenskem kotu se je lahko začelo slavje ... Kujavec je že prejel vnovično vabilo za udeležbo na naslednjem K-1 Annihilation eventu.
Karel Šauperl sodeloval na seminarju
V Angliji je v soboto in nedeljo potekal tudi seminar mojstrov in inštruktorjev Ving Tchun kung fuja svetovne Autodefence Wing Tchun organizacije. Član te organizacije je tudi Kung fu klub Ptuj in glavni trener v klubu Karel Šauperl se je udeležil seminarja. V soboto dopoldan je Šauperl celo vodil seminar s prikazom aplikacij Ving Tc-huna in požel veliko priznanje drugih udeležencev. Vodja Au-todefence Wing Tchun organizacije, mojster Nick Smart, je Karla Šauperla postavil za vodjo inštruktorskega tima in glavnega trenerja borbene divizije Autodefence organizacije (head coach & principal fight trainer of ''World Autodefence Training Team'') ter uradnega predstavnika organizacije v Sloveniji.
David Breznik
Strelstvo • Kvalifikacije za 1. B državno ligo
Kidričanom s pištolo uspel preboj v 1. B ligo
SD Rudnik iz Hrastnika je bil minuli konec tedna organizator kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v 1. B državno ligo v streljanju z zračnim orožjem.
V	disciplini s pištolo je zelo uspešno nastopala ekipa SD Kidričevo, ki je dosegla 1092 krogov in se z zanesljivo zmago z veliko prednostjo uvrstila v 1. B DL. Med posamezniki je sicer slavil strelec iz Gorjancev Mirko Bele s 366 krogi, Kidričani Tadej Toplak, Uroš Mohor-ko in Matevž Mohorko pa so z zelo izenačenimi nastopi s 365, 364 in 363 krogi osvojili 2., 3. in 4. mesto. Kot drugouvr-ščena ekipa si je preboj naprej zagotovila tudi jeseniška ekipa Triglava Javornikov Koroške Bele s 1028 krogi.
V	disciplini s puško pa smo doživeli veliko presenečenje,
saj je veliki favorit pred začetkom tekmovanja, ormoška ekipa Tovarne sladkorja Ormož, pristala šele na 3. mestu, preboj iz kvalifikacij pa si zagotovita le prvouvrščeni ekipi. Ormožani so z dosežkom 1139 krogov (20 krogov slabši rezultat od povprečnega v letošnji sezoni) zaostali za domačo drugouvrščeno ekipo iz Hrastnika šele po slabši zadnji seriji z 282:289 krogov! Med posamezniki se je sicer zelo izkazal Tadej Horvat in z najboljšim rezultatom dneva s 392 krogi prispeval levji delež svoji ekipi, vendar temu rezultatu nista v zadostni meri sledila preostala dva ormoška strelca, predsednik kluba Boris Hergula s 377 krogi na 10. mestu in predvsem Barbara Muhič s 370 krogi na 23. me-
stu. Ormožani bodo morali svojo priložnost za preboj v
1.	B DL, kjer bi lahko s svojim letnim ekipnim povprečjem zagotovo igrali vidno vlogo v samem vrhu, iskati v naslednji sezoni, z novo uspešno sezono v 2. DL skupine severovzhod.
Kvalifikacijski nastop v Hrastniku so si z zmago s puško v
2.	DL skupine sever priborili tudi kidričevski strelci, vendar so bili z ekipnim rezultatom 1116 krogov »prekratki« , saj so osvojili 8. mesto. Med posamezniki se je najvišje, na 11. mesto, uvrstil Aleš Pernat s 377 krogi, Uroš Mohorko je s 374 krogi osvojil 18. mesto, Gregor Kmetec pa je s 365 krogi pristal na 26. mestu. Zmagali so strelci iz Gančanov v z rezultatom 1141 krogov.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gonc
Strelci s pištolo SD Kidričevo so se z zmago v Hrastniku uvrstili v 1. B DL. Za ekipo so zelo uspešno nastopali Matevž Mohorko, Tadej Toplak in Uroš Mohorko. Kidričevski ekipi s puško, za katero so nastopali Gregor Kmetec, Uroš Mohorko in Aleš Pernat, pa z 8. mestom preboj v 1. B DL ni uspel.
Kevin Venta (SD First)
Kevin Venta z odličnim rezultatom
Pretekli konec tedna je v Rečici pri Laškem potekal 1. krog Interlige v streljanju z maloka-librsko (MK) pištolo proste izbire na 50 metrov. Tekmovalo je 31 posameznikov v 9 ekipah iz Slovenije in Avstrije. Odličen rezultat je uspel ormoškemu strelcu Kevinu Venti s 549 krogi (nastopa za ekipo SD First), kar je samo 8 krogov manj od najstarejšega državnega rekorda, ki ga že od leta 1972 drži Jože Teržan.
Boštjan Simonič iz SD Jožeta Kerenčiča je bil 4. s 537 krogi, najboljši član SD Juršinci pa je bil Ludvik Pšajd s 527 krogi na 8. mestu. V ekipni tekmi so slavili strelci iz SD Dušana Požene-la s 1598 krogi. Ekipa SD Jožeta Kerenčiča v postavi Boštjan Simonič, Simon Simonič in Miran Miholič je s 1563 osvojila 4. mesto. 6. je bila prva ekipa SD Juršinci s 1512 krogi v postavi Ivan Druzovič, Mirko Moleh in Ludvik Pšajd. Ekipa Juršinci II je v postavi David Kekec, Rok Puč-ko in Gregor Vesenjak s 1428 krogi osvojila 8. mesto.
Naslednji krog Interlige bo v organizaciji SD Kopačevina iz Škofje Loke na strelišču Mošnje pri Radovljici 10. in 11. maja.
tp
Nogomet • 2. SNL
Potrditi »petardo« iz Celja
Do konca prvenstva v 2. ligi je le še 5 krogov, na voljo je torej še 15 točk. Kljub temu da je v nogometu vse mogoče, da se čudeži dogajajo, pa bi se do konca tekmovanja morala zgoditi pravcata senzacija, da vodilna ekipa Za-vrča ne bi osvojila naslova in se uvrstila v višji rang - prednost Zavrča pred najbližjimi tekmeci iz Doba je namreč ogromnih devet točk.
Ta konec tedna se ponuja imenitna priložnost za novo slavje, saj v športni park male občine ob hrvaški meji prihaja Krško. Zavrč je letos proti njim že dvakrat slavil (1:0, 5:1),
nogometaši pa se nadejajo, da bodo zelene premagali še tretjič. V ekipi Zavrča nimajo zdravstvenih težav, obenem pa ne kaznovanih nogometašev, tako da bo lahko strateg Viktor Trenevski na igrišče poslal najmočnejšo postavo. Ker so v zadnjih tekmah v dobri formi tudi Krčani, se lahko nadejamo kvalitetni predstavi. Vloga favorita brez dvoma pripada domačim nogometašem, ki bodo pred svojimi zvestimi navijači skušali potrditi »petardo« iz Celja. Srečanje med Zavr-čem in Krškim bo v petek, 3. 5., ob 20. uri.
tp
Boks • Turnir olimpijskih upov
Timotej Pučko na Slovaškem nabiral izkušnje
Boksarska zveza Slovaške je minuli konec tedna v mestu Komarno pripravila tradicionalni mednarodni »Turnir olimpijskih upov« za mlajše starostne kategorije. V ring so stopili predstavniki Češke, Slovaške, Madžarske, Litve, Avstrije in Slovenije.
Našo državo je predstavljal član Boks kluba Ring iz Ptuja Timotej Pučko, ki je tekmoval v kadetski kategoriji do 80 kg. V edinem dvoboju se je Timi pomeril z leto starejšim in izku-šenejšim Madžarom Zsoltom
Herczegom. Oba mlada talenta sta v treh rundah prikazala zavidljiv nivo boksa, na koncu pa je zmagal Herczeg, ki je bil za pičli dve točki boljši od Pučka. Ta se je predstavil v dobri luči in je slovaški publiki pokazal veliko boksarskega znanja. To si je pridobil skozi redne treninge v BK Ring Ptuj, z zavzetim delom pod vodstvom svojega očeta in trenerja Ivana Pučka pa bo še veliko napredoval in bo na podobnih turnirjih kmalu tudi zmagoval.
David Breznik
Timotej Pučko je moral po treh rundah priznati premoč leto starejšemu tekmecu iz Madžarske.
Nogomet • Treningi za dekleta (letnice od 1998 do 2003)
Komisija nogomet za vse (Grassroots) organizira treninge za igralke letnikov 1998 do 2003. Vabljena tudi dekleta, ki še niso registrirana za kakšen klub. Treningi bodo potekali ob naslednjih terminih - 9. 5., 23. 5., 6. 6. in 20. 6. - ob 16.00 na igrišču z umetno travo ob Mestnem stadionu na Ptuju. Klubi, trenerji in starši lahko pošljejo dekleta na treninge, ki predstavljajo dodatno vadbo v okviru Nogometnega centra MNZ Ptuj. Treningi bodo izvedeni po programu dela za kategorijo deklet od U-10 do U-15 NZS, vodil jih bo prvoligaški trener ženskega nogometnega kluba Mitja Serdinšek. S seboj je potrebno prinesti vso potrebno opremo za trening: majico, hlačke, nogavice, dokolenke, nogometne čevlje (naravna trava), ščitnike in brisačo. Na treninge so vabljeni tudi trenerji, ki vadijo z omenjenimi kategorijami.
petek • 3. maja 2013
Šport
Štajerski	13
Odbojka • Sara Vidovič, ŽOK AC Prstec Ptuj .
Veliko nihanj v eni sezoni
Za ženskim odbojkarskim klubom AC Prstec iz Ptuja, ki je v tej sezoni igral v 2. slovenski ligi - vzhod, je sezona, polna nihanj. Po izredno slabem startu in seriji porazov je nov veter zapihal ob prihodu trenerja Iztoka Novaka in bivše re-prezentantke Maje Vahen. V ekipo se je na mesto libera vrnila Jasna Zajšek, kar je dalo ekipi dodatno stabilnost, rezultat tega pa je bila lepa serija zmag. Na tekmah z najboljšimi ekipami v ligi so bile Ptujčanke na koncu sezone konkurenčne in so osvojile zelo solidno 5. mesto. Sredina lestvice je bil tudi osnovni cilj ptujskih od-bojkaric.
O sezoni 2012/13 smo se pogovarjali s kapetanko ŽOK AC Prstec Ptuj Saro Vidovič, ki je ocenila dosežen rezultat, hkrati pa je z različnih zornih kotov ocenila minulo tekmovalno sezono.
Kako bi opisali tekmovalno sezono 2012/13?
Sara Vidovič: »Sezona je bila za naše moštvo polna preobratov. Najprej se je pred sezono zataknilo pri prestopu Nastje Poljanec, kar je prineslo v našo ekipo kar nekaj negotovosti, saj je bila Poljančeva mišljena kot glavna igralka. Nato so v klubu angažirali izkušeno Majo Vahen, ki se nam je pridružila po nekaj odigranih krogih. Prvenstvo smo sicer zelo slabo pričele in stanje ni bilo nič kaj obetavno. Soočali smo se celo s tem, da bi lahko izpadli iz lige. Potem pa se nam je ob menjavi trenerja in prihodu Vahnove odprlo in smo prikazale nekaj dobrih tekem. Dosegle smo serijo zmag, a na kon-
cu se nam je s porazom želeno četrto mesto izmuznilo iz rok.«
Statistika kaže devet zmag in devet porazov.
Sara Vidovič: »Mislim, da bi lahko bila statistika veliko boljša, če bi se nam 'odprlo' že na začetku sezone. Dejstvo je, da smo imele težak razpored, saj smo na startu igrale z bolj-
Kegljanje • KK Drava Deta center Ptuj
Uspešna sezona za KK Drava
Ženska ekipa je po enoletnem »izletu« v 1. B-ligo v sezoni 2011/2012 zopet startala v svojem poznanem in »prijaznejšem« okolju 2. lige vzhod. Cilj je bil jasen od vsega začetka: prvo mesto, vse drugo bi veljalo za neuspeh. In dekleta so zastavljen cilj vzela zelo zares. V 16 tekmah so nanizale 13 zmag, en neodločen rezultat in le dva poraza. Na domačem kegljišču so zmagale na
vseh osmih tekmah, v gosteh pa so izgubile v Ceršaku in v Celju, eno točko jim je v go-steh odščipnil tudi Korotan. K zmagoslavju sta največ prispevali Nada Fridl s 13 in Me-lita Krušič z 12 zmagami oz. ekipnimi točkami v 16 nastopih. Devet zmag je prispevala Nevenka Kolar, osem Selena Bombek, po sedem Marina Kramberger in Ivanka Plajnšek, po eno pa Marija
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so odlično odigrale drugi del sezone.
Foto: Črtomir Goznik
Sara Vidovič: »Mislim, da je bila 'kemija' v ekipi v redu. Dejstvo pa je, da bi bila ta še veliko boljša, če bi lahko večkrat trenirale skupaj. Videle smo se enkrat na teden in na tekmi.«
šimi ekipami. To nam je nekoliko zbilo samozavest in potem smo nekaj tekem izgubile z 2:3. Če bi bile že na začetku sezone bolj samozavestne, bi verjetno lahko dobile tudi kakšno zelo izenačeno tekmo in bi bila končna statistika boljša.«
Do preobrata je prišlo, ko je na trenersko mesto
prišel Iztok Novak.
Sara Vidovič: »Dejstvo je, da vedno, ko pride v klub nekdo nov, pomeni to nek nov veter. Ni pomembno, kdo je ta nova oseba, vseeno se nekaj spremeni in pride do novega zagona. So pa bili pod vodstvom Iztoka Novaka treningi kvalitetnejši, predvsem smo se več posvečali taktiki ter osnovnim prvinam odbojkarske igre, kar nam je kasneje prineslo pozitivne rezultate.«
Kakšna je bila kvaliteta vašega kluba v tej sezoni?
Sara Vidovič: »Mislim, da je težko ocenjevati kvaliteto ekipe z enim skupnim treningom na teden oziroma občasno z dvema. Igralke mislimo, da bi se lahko s tremi ali štirimi skupnimi treningi na teden brez problema borile za prva tri mesta v 2. ligi. Dejstvo je, da je en skupni trening za boljše rezultate premalo, saj se na tem treningu delajo predvsem
Ali obstaja pot na vrh druge lige in ponovno igranje v prvi ligi?
Sara Vidovič: »Mislim, da je za večje število treningov težava v tem, da nas je veliko igralk trenutno na študiju v Ljubljani. Tako bi bilo zelo težko izvesti več skupnih treningov na teden. Če pa me sprašujete, ali je možen s to ekipo preboj nazaj v prvo ligo: osebno mislim, da zelo težko, saj kvaliteta te ekipe ni za prvo ligo.«
sprejem in servis ter se uigrava prva postava.«
Kakšna 'kemija' je vladala v tej sezoni med igralkami v ekipi?
Sara Vidovič: »Mislim, da je bila 'kemija' v redu. Dejstvo pa je, da bi bila ta še veliko boljša, če bi lahko večkrat trenirale skupaj. Videle smo se enkrat na teden in na tekmi. Takrat se do neke mere sicer lahko pove-žeš, vendar je vseeno drugače, če treniraš skupaj skoraj vsak dan. To avtomatsko pomeni, da se več družiš in pogovarjaš, posledica pa je ta, da lažje igraš eden za drugega.«
Kakšen je vaš pogled na stanje v ŽOK AC Prstec Ptuj?
Sara Vidovič: »Mislim, da je stanje dokaj zadovoljivo. Mlajše selekcije je prevzela Marjana Horvat in z njimi zelo dobro dela. Pri puncah se vidi napredek in rade pridejo tudi na naše tekme. V teh selekcijah je tudi nekaj nadarjenih igralk, ki bi lahko čez čas prevzele mesto v članski ekipi. Za našo ekipo pa se je vodstvo kluba potrudilo, da smo lahko nemoteno trenirale in tekmovale, tako da menim, da je na splošno stanje v klubu kar dobro.«
David Breznik
Kozoderc in Snežana Pla-ninc. V pomladnem delu se je ekipi pridružila mlada Maja Pavlič, ki je v prejšnjem letu še nastopala v kategoriji deklic do 15. leta in v tej kategoriji osvojila odlično 3. mesto v državi. Maja je v ligaškem tekmovanju nastopila na štirih tekmah in od tega trikrat slavila zmago ter tako napovedala, da bo v novi sezoni resna konkurent-ka za stalno mesto med prvo
Foto: Črtomir Goznik
Ženska ptujska članska ekipa se je ponovno uvrstila v višji rang tekmovanja.
Foto: Črtomir Goznik
Moška ekipa je z obstankom izpolnila glavni zastavljeni cilj pred sezono.
šesterico igralk v ptujski ekipi.
Po zmagoslavju je sedaj rešena tudi dilema, ali nastopiti v 1. B-ligi, kjer bo do točk težje priti in bo zmag manj, ali še naprej ostati v 2. ligi in se veseliti ponovnih zmag in uspehov. Upravni odbor kluba se je bolj nagibal za prvo varianto, vendar je odločitev prepustil samim igralkam. In te so se odločile, da se ponovno preizkusijo v višjem rangu tekmovanja. Pri tem računajo, da jim bodo enoletne izkušnje iz prejšnje sezone v dober poduk, da se dobro pripravijo in bolj samozavestno krenejo v samo tekmovanje kot pred dvema letoma.
Moška ekipa Drave je na
koncu 3. lige vzhod osvojila 7. mesto in s tem nekako pristala na mestu blizu sredine lestvice, kar je bil zastavljen cilj pred sezono. Žal se je zopet ponovila zgodba, kot sedaj že nekaj let, namreč borba za obstanek v ligi. Ta je bila letos še posebej težka, ker sta iz 1. B-lige izpadli dve ekipi iz vzhodnega dela Slovenije. To je pomenilo, da bosta tudi iz 2. in 3. lige vzhod izpadli po dve ekipi. Dravaši so si šele z zmagami v zadnjih treh krogih zagotovili obstanek in nazadnje celo napredovanje na lestvici z 9. na končno 7. mesto. H končnemu uspehu je največ točk prispeval najmlajši član ekipe Robi Golob, ki se je
ekipi priključil pred začetkom sezone. Robi je začel kegljati na Ravnah na Koroškem, pri ekipi Fužinarja, za katerega v 1. B-ligi nastopa tudi brat, prej je tam igral že pokojni oče, mama pa igra za žensko ekipo. Robi je ekipi Drave prispeval 12 zmag v 18 dvobojih, po 10 sta jih prispevala Dani Kozoderc in Boris Premzl, 8 Milan Čeh, vsi ostali igralci pa skupaj 10,5 točke. Očitno je, da je omenjena četverica nosilni del ekipe, manjka pa predvsem konstanten prispevek 5. in 6. igralca. In prav tu je treba poiskati rezerve pred naslednjo sezono.
Danilo Klajnšek
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 3. maja 2013
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Sagadin spet premočan za tekmece
Po zelo uspešnem uvodu v kolesarsko sezono 2013 so se vse selekcije kolesarjev Perutnine Ptuj preteklo nedeljo mudile pri naših severnih sosedih, kjer so nastopile na tradicionalni dirki v Wolfsbergu. Tudi v Avstriji so mladi Ptujčani opozorili nase, saj je v kategoriji U-15 slavil Luka Sagadin in že v uvodu sezone pričel uresničevati smele napovedi o ponovitvi lanske silno uspešne sezone.
Pri dečkih C je bil najboljši član Perutnine Ptuj Tilen Krepek na 9. mestu, kar je lep rezultat, če vemo, da je omenjeni kolesar sploh prvič nastopal na dirkah. Aljaž Ljubec je na 17,3 km dolgi progi, ki je bila zelo razgibana, osvojil 10. me-
sto. Dečki A in B so kolesarili skupaj, prevoziti so morali dva kroga, premagali pa so slabih 35 km. V prvem krogu na drugem vzponu sta pobegnila Luka Sagadin in avstrijski kolesar. V drugem krogu se je odlični kolesar Perutnine Ptuj otresel tekmeca, vendar ga je žilavi Avstrijec kmalu spet ujel. Dobre 3 km do cilje sledil nov silovit napad Sagadina, ki si je privozil zmago z desetimi sekundami naskoka. Luka je tako ponovno pokazal svoje mojstrstvo in opozoril na dejstvo, da se v njem skriva ogromen potencial.
Pri mlajših mladincih, kjer je bila konkurenca izjemna, so bili med dirko kolesarji Perutnine Ptuj sila dejavni, nekajkrat
so skušali s pobegi, nato pa so dirko, ki je bila dolga 69,2 km, končali v prvi skupini, vendar brez izstopajočega rezultata. Pri starejših mladincih, ki so morali premagati 103,8 km dolgo traso, je bil Matic Širec odličen 5., Alen Plajnšek pa je osvojil končno 11. mesto.
Starejši mladinci pa so bili aktivni tudi v soboto, 27. 4., ko so nastopili v bližnjem St. Pau-lu, kjer je bil na razgibani dirki Alen Plajnšek 11., Matic Širec pa 13.
Prihajajoči konec tedna se bodo vse selekcije Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj podale v Ajdovščino in Dragatuš.
TP
Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj, v sredini) je zmagal na dirki v Avstriji.
Foto: Marjan Keiner
M. nogomet M Športni napovednik
Liga SD As
REZULTATI 1. KROGA: KTED Ko-ranti Demoni - UŠR Višnjica 5:6, FC Optimisti - ŠD Majski Vrh 3:3, KMN Majolka - KMN Draženci 5:0, MIX Team - ŠD AS 4:2, Joe Fernandes - ŠD AS Evroavto 3:11.
VRSTNI RED: ŠD AS Evroavto, KMN Majolka in MIX Team, UŠR Višnjica 3, FC Optimisti in ŠD Majski Vrh 1, KTED Koranti Demoni, ŠD AS, KMN Draženci in Joe Fernandes 0 točk.
RAZPORED TEKEM 2. KROGA (petek, 3. 5.): KMN Draženci - FC Optimisti (20.30), ŠD AS - Joe Fernandes (21.05), UŠR Višnjica - ŠD Majski Vrh (21.40), ŠD As Evroavto - KMN Majolka (22.15), KTED Ko-ranti Demoni - MIX TEAM (22.50).
DK
Namizni tenis •
DP veteranov: Pavič državni prvak
V	soboto, 13. 4., je v Bohinju v organizaciji NTK BOHN potekalo državno prvenstvo za veterane in rekreativce, na katerem je nastopilo 168 igralcev in igralk. Tekmovanje je potekalo v različnih starostnih skupinah in je bilo odlično organizirano.
V	najbolj zanimivi kategoriji, od 40 do 49 let, je 1. mesto osvojil Bojan Pavič, ki je v finalu s 3:0 ugnal Darka Jamška. Pavič je bil skupaj z Bokalom tretji tudi med dvojicami.
JM
Nogomet • Mlajše kategorije
(Krajnc), Pintarič (Klanjšek). Trener: Tomislav Grbavac.
1. SML
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij
-	HIT Gorica 0:1, Bravo Publikum
-	Celje 2:2, Rudar Velenje - Krka 1:4, Jadran Dekani - Gummi Mi-ral Jarenina 3:0, Koper - Olimpija 1:2, Mura 05 - IB Interblock 1:5, Šampion - Maribor 0:3. 24. krog: Hit Gorica - Koper 1:1.
1. HIT GORICA	24	17 2	5	72:24	53
2. MARIBOR	23	16 4	3	61:29	52
3. KOPER	24	16 3	5	53:26	51
4. DOMŽALE	23	15 3	5	53:26	48
5. OLIMPIJA	23	13 6	4	41:25	45
6. KRKA	23	11 1	11	39:45	34
7. IB INTERBLOCK	23	8 6	9	50:43	30
8. MURA 05	23	10 0	13	32:56	30
9. NOGA TRIGLAV	23	9 1	13	37:40	28
10. JADRAN DEKANI 23		8 4	11	32:48	28
11. ALUMINIJ	23	7 6	10	36:44	27
12. B. PUBLIKUM	23	7 4	12	32:44	25
13. RUDAR VELENJE 23		6 3	14	29:46	21
14. CELJE	23	6 3	14	30:49	21
15. ŠAMPION	23	6 2	15	28:49	20
16. G. M. JARENINA 23		5 2	16	21:84	17
3.	MARIBOR
4.	HIT GORICA
5.	B. PUBLIKUM
6.	IB INTERBLOCK
7.	NOGA TRIGLAV
8.	CELJE
9.	OLIMPIJA
10.	RUDAR VELENJE 23
11.	ALUMINIJ 23
12.	JADRAN DEKANI 23
13.	KRKA 23
14.	ŠAMPION 23
15.	N. F. JARENINA 23
16.	MURA 05 23
23	14 4
24	15 1 23 14 2 23 13 3 23 10 6 23 8 6 23
5 8 7 7 7 9
8 4 11 8 4 11
7	6 10 6 6 11
8	0 15 6 5 12 3 0 20 2 1 20
49:16 58:26 38:24 55:33 36:35 37:33 27:30 26:35 32:34 25:39 26:48 25:41 17:76 9:72
2. SML
19. KROG: NS POLI DRAVA -MIKLAVŽ DOBROVCE 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Šešo (33.), 2:0 Kočar (52.), 3:0 Šoštarič (91.).
NS POLI DRAVA: Megla, Jau-šovec, Merc (Pajnkiher), Habith, Leskovar, Klajderič, Korpič (Debe-ljak), Šešo, Šoštarič, Kočar, Pihler (Trep). Trener: Robert Hojnik.
ALUMINIJ - HIT GORICA 1:2
(0:0)
STRELCI: 1:0 Knez (41.), 1:1 Ma-rinič (76.), 1:2 Kanalec (80.).
ALUMINIJ: Pungartnik, Muha-remi, Zorec, Lončarič, Bela, Knez, Stopajnik (Hreljič), Brodnjak (Petrovič), Novak (Panikvar), Rogina
2. SKL
NS POLI DRAVA - MIKLAVŽ DOBROVCE 6:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Lah (19.), 1:1 Mi-kložič (29.), 2:1 Zemljarič (33.), 3:1 Hameršak (52.), 4:1 Bauman (55.), 5:1 Bauman (58.), 6:1 Hameršak (79.).
NS POLI DRAVA: Hercog, Grager (Karo), Zemljarič (Belšak, Majerič, Majcen (Toplak), Lah, Kramber-ger (Sitar), Bauman, Hameršak, Krajnc, Kovačič (Furjan). Trener: Robert Hojnik.
SKUPNA LESTVICA
1.	DRAVOGRAD	34	29	3 2 177:22	90
2.	MALEČNIK	36 28	0 8 124:41	84
3.	KRŠKO	34	25	3 5 116:28	81
4.	DRAVINJA	38 26	2 10 100:49	80
5.	ŠMARTNO 1928	36 19	5 12 75:58	62
6.	NŠ POLI DRAVA	36 18	4 14 64:70	58
7.	ŽELEZNIČAR	38 14	4 20 74:75	46
8.	ZREČE	36 14	3 19 45:74	45
9.	FARM. VERŽEJ	36 13	5 18 57:74	44
10.	A. E. BISTRICA	36 13	4 19 59:77	43
11.	ŽALEC	36 10	5 21 40:80	35
12.	POHORJE	36 7	5 24 46:129	26
13.	MIKLAVŽ D.	36 7	1 28 40:136	22
14.	ŠOŠTANJ M.	36 4	4 28 39:143	16
Danilo Klajnšek
■■■ ■■■ mn
ALUMINIJ - HIT GORICA 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Tragin (36.). ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna, Dvor-šak - Špehar, Vrbanec, Planinšek (Gerečnik), Vindiš, Ahec, Podbre-žnik (Dobaj), Damše, Cafuta, Bren-ce. Trener: Bojan Špehonja.

1. SKL
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - HIT Gorica 1:2, Bravo Publikum - Celje 0:0, Domžale - NOGA Triglav 3:0, Rudar Velenje - Krka 1:0, Jadran Dekani - Nissan Ferk Jarenina 4:0, Koper - Olimpija 3:0, Mura 05 - IB Interblock 1:3, Šampion - Maribor 1:3. Tekma 24. kroga: HIT Gorica - Koper 1:1.
1.	DOMŽALE 23 18 3 2 63:17 57
2.	KOPER 24 17 5 2 51:15 56
Foto: Črtomir Goznik
Kadetska ekipa NŠ Poli Drava Ptuj nastopa v 2. slovenski kadetski ligi.
Nogomet • 1. SNL
PARI 31. KROGA - SOBOTA 16.00: Olimpija - Mura 05, SOBOTA 17.00: Triglav - Maribor, Celje - Gorica; NEDELJA 17.00: Aluminij -Rudar Velenje; SREDA, 8. MAJA: Luka Koper - Domžale
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 23. KROGA - PETEK 20.00: Zavrč - Krško; SOBOTA 17.00: Dravinja Kostroj - Kalcer Radomlje, Krka - Šmartno 1928, Roltek Dob - Garmin Šenčur: NEDELJA 17.00: Bela krajina - Šampion
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
17. KROG: Dornava - Slovenj Gradec (nedelja 17.00)
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 20. KROGA - SOBOTA 17.00: AHA EMMI Bistrica - Grad, Farmtech Veržej - Rakičan, Šmarje pri Jelšah - Zreče, Koroška Dravograd - Agroservis Beltinci; NEDELJA 17.00: Odranci - Malečnik, Kovinar Štore - Avto Rajh Ljutomer, Tromejnik G Sukič - Čarda Mar-tjanci
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 21. KROGA - SOBOTA 17.00: Boč - Bukovci, NŠ Drava Ptuj
-	Carrera Optyl Ormož, 1A avto Gerečja vas - Središče; NEDELJA 17.00: Stojnci - Hajdina
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 16. KROGA - SOBOTA 17.00: Tržec - Skorba, Markovci - Ro-goznica; NEDELJA 10.30: Videm - Gorišnica; NEDELJA 17.00: Apače
-	Lovrenc, Podvinci DS Galun - Dornava Vrtnarstvo Kovačec
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA 11.00: Grajena - Pragersko; SOBOTA 17.00: Hajdoše - Zgornja Polskava, Leskovec - Podlehnik, Makole -Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik, Cirkulane - Slovenja vas
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VETERANI 35
PARA 15. KROGA - PETEK 17.30: Pohorje Oplotnica - Dornava, Apače - Videm VETERANI 40
PARI 13. KROGA - PETEK 17.30: Podlehnik - Lovrenc, Gorišnica -Markovci, Podvinci - Zgornja Polskava, Pragersko - Leskovec
Rokomet • 1. SRL (ž)
25. KROG: Krka - Mercator Tenzor Ptuj
2. SRL (m)
25. KROG: Brežice - Drava (sobota 19.00)
Namizni tenis • 2. TOP za mladince
NTK Cirkovce bo v nedeljo, 5. 5., ob 10. uri v športni dvorani Kidričevo organiziral 2. top turnir za mladince in mladinke. Med mladinci bosta nastopila Darko Hergan in Žan Napast iz NTK Cirkovce, pri mladinkah pa Anja Bezjak iz NTK Ptuj.
Mali nogomet • 13. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 13. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu. Ta bo v soboto, 1. 6., na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih. Igra se po pravilih FIFA (4+1). Program prireditve: PETEK, 31. 5.:
18.00 - turnir v kategoriji U-8 do U-14 20.00 - turnir med zaselki občine Sveti Andraž 23.00 - podelitev nagrad s kratkih kulturnim programom in zabava z ansamblom Trubadurji SOBOTA, 1. 6.:
10.00 - turnir v kategoriji U-18 (igrajo lahko igralci, rojeni 1995, in mlajši)
Najboljše tri ekipe s tega turnirja imajo zagotovljen brezplačen nastop na večernem članskem turnirju, če nastopi vsaj 8 istih igralcev. 15.00 - turnir v veteranski konkurenci 19.00 - prijateljska tekma ženskih ekip 20.30 - Sandijev memorialni turnir za prehodni pokal z nagradnim skladom 2000 €.
Finale članskega turnirja je predviden v nedeljo, 2. 6., ob 4.00 zjutraj. Prijave in prijavnina:
Prijave ekip do žreba pred pričetkom turnirja po določenem urniku:
-	mladinci U-8 do U-14, U-18, turnir med zaselki in ženske - vse te kategorije nimajo prijavnine;
-	veterani 6 € na prijavljenega igralca (v ceno všteta malica), člani na ekipo 75 €;
-	vsak klub ali društvo, ki bo na turnirju nastopilo z dvema ekipama, za drugo ekipo plača prijavnino samo 40 €.
Za primerno vzdušje bodo poskrbeli simpatične hostese, DJ in veliko animacije. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
V sklopu turnirja bo izvedena humanitarna akcija Igračo podari -srečo ustvari in okoljevarstvena akcija Zemljo so nam posodili otroci.
Turnir je posvečen spominu na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša.
Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, prireditev bo v vsakem vremenu! Vabljeni!
DK, JM
petek • 3. maja 2013
Šport
Štajerski	15
Nogomet • Denis Kramar
Ljutomerčan se je ustalil v udarni postavi Widzewa Lodza
Up slovenskega nogometa, 21-letni Ljutomerčan Denis Kramar, je kot vse kaže končno našel klub po lastnih željah, saj se je domala povsem ustalil na Poljskem, kjer je podpisal pogodbo s prvo-ligaško vrsto Widzew Lodz. V minulih treh prvenstvenih krogih je že zaigral v njihovi udarni postavi. »Po pričakovanju je bilo potrebnega nekaj časa za prilagajanje novim razmeram, še zlasti tujini, saj me je po nastopih v matičnem klubu Ljutomer ter velenjskemu Rudarju in soboški Muri pot prvič ponesla izven slovenske meje. Prvo tekmo za moj novi klub sem odigral v 20. krogu spomladanskega dela prvenstva, kjer mi je trener na moje veliko presenečenje zadal nalogo napadalca, veliko bolj pa mi seveda ustreza vloga igralca v obrambi. Tekmo smo izgubili (1:3), v igri pa sem bil do 40. minute. Veliko bolje je bilo že v naslednji tekmi, ki smo jo
proti ekipi Polonie iz Varšave dobili s 3:2, odigral pa sem vseh 90 minut na položaju levega bočnega branilca - po mnenju strokovnjakov in novinarjev zelo solidno. Povsem zadovoljivo pa je bilo tudi v naslednji tekmi, kjer smo v gosteh (Pogon) osvojili točko (1:1). V 55. minuti sem sicer storil prekršek za najstrožjo kazen in prejel rumeni karton, toda po moji zaslugi smo 13 minut pred koncem tekme izenačili. Po dobrem sprejemu žoge sem še bolje podal pred gol soigralcu, ki je z glavo dosegel zadetek,« pripoveduje Kramar. Pravi še, da je zelo zadovoljen s pogoji dela v klubu, našel je tudi že krog ožjih prijateljev, seveda pa pogreša Slovenijo, še zlasti Prlekijo. Ob prvi priložnosti, ko bo malo daljši prvenstveni premor, bo zagotovo našel čas in možnost, da se znova znajde med svojimi domačimi ...
NŠ
Denis Kramar v opravi svojega poljskega kluba
Nogomet • Stojncem pokal občine Veržej
FARMTECH VERŽEJ - STOJNCI 1:2 (0:1)
Letošnji, že 48. prvomajski turnir v Veržeju je potekal v znamenju nastopanja mlajših selekcij (U/6-U/14), kadetov in mladincev iz Pr-lekije (Veržej, Ljutomer) in Prekmurja (Mura, Gančani, Rakičan, Tur-nišče, Bistrica), za pokal občine Veržej pa sta se pomerila le domači Farmtech (3. SNL - vzhod) in Stojnci (Super liga MNZ Ptuj). Uspešnejši so bili gostje, ki so zmagali z 2:1. Za 1:0 je zadel Gorazd Pernek v 3. minuti, na 2:0 je povišal Silvester Meznarič v 70. minuti, gol za Veržejce pa je dosegel Ropoša (72.).
FARMTECH VERŽEJ: Duh, Križan, Hodnik, Polajžar, Pelcl, Kurbos, Sečko, Brumen, Kapun, Karnet, Trstenjak (Andrejč, Kaučič, Lovrec, Ropoša, Kocovan, Kavaš, Kosi). Trener: Zlatko Gabor.
STOJNCI: Veselič, Kokot, S. Meznarič, P. Meznarič, G. Pernek, P. Pernek, Petrovič, Vinkovič, Ratek, Horvat, Janžekovič (Rižnar, Zupa-nič). Trener: Boris Klinger.
V tekmi veteranov je Veržej premagal Markovce z 9:4.
NŠ
Šah • Ekipna šahovska liga Ptuj 2013
Prvi naslov ekipi sahovskih funkcionarjev
Praznično soboto, na dan upora proti okupatorju, so ptujski šahisti obeležili tekmovalno. V prostorih Ring bara na Ptuj so odigrali štiri kola zadnjega, sedmega kroga ekipne šahovske lige za leto 2013.
Po šestih krogih je bila v rahli prednosti ekipa šahovskih funkcionarjev, na čelu s predsednikom in kapetanom MM Danilom Polajžerjem. Zato je bila v zadnjih štirih kolih vsa pozornost namenjena njihovemu dvoboju z ekipo Žetal ter dvoboju med drugouvrščeno ekipo Poker Stars in Talumom. Po prvem kolu zadnjega, sedmega kroga je razlika ostala enaka, saj sta oba favorita za prvo mesto dosegla rezultat 3:1. V drugem kolu so mladi poker starsi dosegli maksimalno zmago 4:0 in razliko znižali na 3 točke. Žal pa niso izkoristili nepričakovanega poraza funkcionarjev v tretjem kolu (1,5:2,5) in zmaga je po remiju v zadnjem kolu pripadla slednjim. Ob že omenjenem Danilu Polajžerju, ki je odigral vseh 24 partij, so za zmagovalno ekipo nastopili še Janko Bohak (24 partij -19,5 točk), Dušan Klajderič (23 - 14,5), Anita Vrabič (20 - 15) in Domen Krumpačnik (8 - 8).
Tudi boj za tretje mesto je bil negotov do konca, saj so za to mesto kandidirale kar tri ekipe, vendar je izkušeni ekipi Žetal uspelo to mesto obdržati, mladi člani ekipe Ring bara pa so kljub zmagi v zadnjem krogu proti Junior-
Foto: Črtomir Goznik
V zadnjem krogu sta se merili ekipi Žetale (levo) in Šahovski funkcionarji.
jem 14:2 zasedli četrto mesto, kar je vsekakor velik uspeh glede na to, da so v glavnem nastopili mladi, perspektivni člani Šahovskega društva Ptuj (David Murko, Andraž Šuta, David Zagoršek in Alja Janže-kovič).
Vodja tekmovanja in kape-tan ekipe funkcionarjev MM Danilo Polajžer je v vseh 28 kolih ostal edini neporažen, saj je oddal vsega štiri remije in zbral 26 točk, po 19,5 točke sta na drugem in tretjem mestu osvojila Janko Bohak iz ekipe šahovskih funkcionarjev in Darko Dominko iz ekipe Sivih panterjev. Najboljše tri ekipe so prejele pokale, zmagovalna ekipa še
Končni vrstni red:
1. Šahovski funkcionarji 83 točk (Danilo Polajžer 26), 2. Poker Stars 80,5 (Klemen Janžekovič 18,5), 3. Žetale 62,5 (Anton Butolen 18), 4. Ring bar 59 (David Murko 17), 5. Talum 56 (Viktor Napast 18), 6. Sivi panterji 48 (Darko Dominko 19,5), 7. ŠD Destrnik 36 (Branko Cvetko 12), 8. Juniorji Ptuj 23 (Tomaž Šuta in Klemen Kovačec po 7,5).
Imena v oklepajih so najboljši posamezniki po ekipah.
prehodni pokal, najboljših deset posameznikov pa praktična darila. Udeleženci letošnje prve ekipne lige so si bili enotni, da bodo z njo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, ko pričakujejo še več ekip. Dogodek nima samo tek-
movalnega značaja, ampak je pravo medgeneracijsko druženje, saj je v letošnji ligi razlika med najmlajšim udeležencem Tadejem Murkom in Martinom Majcenovičem znašala kar 72 let.
Silva Razlag
Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru
Romanu Jerovšku dve zmagi
Jolly GJ (Roman Jerovšek, Komenda) je v finišu premagala Vica Attacka (Rene Hanžekovič, Ljutomer) in Ramba (Branko Sršen, Ljutomer).
Na ljutomerskem hipodromu se je v letošnji uvodni kasaški dirki v petih točkah sporeda pomerilo 40 kasačev. Najuspešnejši tekmovalec je
bil Roman Jerovšek (KK Komenda), ki je slavil v dveh dirkah, tudi s petletnim žrebcem Jerryjem Loujem GJ-jem. Po zmagoslavju na lanskoletnem
slovenskem derbiju v Ljutomeru se je tokrat ponovno izkazal in slavil v osrednji dirki za pokal občine Sveti Jurij ob Ščavni-ci. Dve zmagi sta pripadli tudi
kasačem domačega kluba, ena zmaga pa je odšla v Lenart. Vse dirke so bile na 1600 metrov dolgi stezi z avtostartom.
NŠ
REZULTATI:
prva dirka za 3- do 5-letne kasače z zaslužkom do 300 evrov: 1.
Perlina (Miroslav Antolič) 1:20,9, 2. Prenda (Jože Osterc) 1:21,2, 3. Pia Way (Primož Kristl, vsi Ljutomer) 1:21,2; druga dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 2000 evrov: 1. Ares M (David Antolin) 1:19,3, 2. Iris
Crown (Branko Seršen, oba Ljutomer) 1:19,6, 3. Morfej Peški (Janez Dolin-šek, Ljubljana) 1:19,8; tretja dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 4000 evrov: 1. Apollo (Franc Lo-vrenčičt) 1:17,0, 2. Donata DŽ (Žarko Debelak, oba Lenart) 1:17,3, 3. Fortuna HD (Daniel Heric, Ljutomer) 1:17,3; četrta dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 10.000 evrov:
1. Jerry Lou GJ (Roman Jerovšek, Komenda) 1:18,0, 2. Glori Sage (Matevž Fras, Ljutomer) 1:18,0, 3. Dinica (Darja Dolinšek Trontelj, Ljubljana) 1:18,3; peta dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 30.000 evrov: 1. Jolly GJ (Roman Jerovšek, Komenda) 1:16,7, 2. Vic Attack (Rene Hanžekovič) 1:17,0, 3. Rambo (Branko Seršen, oba Ljutomer) 1:17,3.
Foto: NS
Foto: NS
16 Štajerski
Nasveti
petek • 3. maja 2013
Kuharski nasveti
Perutnina
Perutnina je na splošno zelo priljubljeno živilo, možnost nakupa najštevilnejših oblik in delov pri posamezni vrsti perutnine pa posamezniku ponuja številne možne kombinacije pri pripravi jedi. Nadevanje, mariniranje in druge kombinacije pri pripravi pa še dodatno pripomorejo k zanimivi pripravi jedi, hkrati pa nam fleksibilno tržišče tudi vse to ponuja. Najokusnejša in najbolj sočna je mlada perutnina. Danes najpogosteje uporabljamo piščance in purane, ki imajo veliko belega pustega mesa z manjšo energijsko vrednostjo, zato je njihova poraba vedno večja. Perutninsko meso ima podobno hranilno vrednost kot ostale vrste mesa. Meso mladih piščancev in puranov je zelo pusto, vsebuje le okrog 3 do 9 % maščob, 15 do 25 % beljakovin, od 1 do 1,5 % mineralnih snovi, od 0,01 do 0,1 % ogljikovih hidratov in malo vitaminov.
Perutnino uporabljamo v vsakdanji prehrani, ker je sorazmerno lahko prebavljiva, jo hitro pripravimo in je dostopna vsakomur. Tako kot pri ostalih živilih tudi pri perutninskih vrstah mesa danes pogosto uporabljamo postopke, s katerimi še dodatno vplivamo na okus in videz mesa. Kljub temu da je perutninsko meso sorazmerno nežno in mehko, ga danes pogosto mariniramo, vendar marinada jedem še doda aromo. Pripravljamo pogosto svetle marinade z belim vinom in veliko zelišči, primernimi za perutninsko meso. Zraven vina za marinado uporabljamo še limonin sok in oljčno olje. Pri mariniranju na primer rula-de, naj bo marinade toliko, da meso prekrije. Kasneje pri toplotni obdelavi pa jo uporabljamo zraven pri pečenju in
Foto: Črtomir Goznik
Pečen piščanec
iz nje naredimo okusno omako. S polnjenjem perutnine prav tako dodatno vplivamo na boljši okus in videz pri perutnini. Začinjen nadev ne izpopolni samo okusa perutnine, ampak tudi lepo obliko cele perutnine po peki. Če za polnjenje uporabimo belo vrsto perutnine, po večini pripravimo temen nadev in obratno. Hkrati pa je perutnina s po večini belim mesom najprimernejša za polnjenje, ker vsebuje manj maščob in tako nadevu ne grozi, da se med peko prepoji z maščobo in zaradi tega razpade. Kot osnovo za nadeve pogosto uporabljamo živila iz ogljikovih hidratov, kruh, žita, riž, drobtine in podobna živila.
Z aromatičnimi dodatki, zelišči, čebulo, dobimo zakro-žene okuse nadevov. Čebula poudari okus večina nadevov,
zato jo dodajamo fino nase-kljano, če nadevu dodamo orehe, ta pridobi na trdnosti. Če za nadevanje uporabljamo manjšega piščanca, je dobro, da mu odstranimo kosti. Nadev pa pripravimo na osnovi teletine, svinjine in gnjati. Da bo razmerje med perutnino in nadevom primerno, si je pomembno zapomniti, da na pol kilograma perutnine uporabimo okrog 20 dekagramov nadeva. Čas pečenja pri nadevani perutnini pa se podaljša za pol ure v primerjavi z nena-devano perutnino.
Ko perutnino polnimo, jo pred peko še dresiramo oziroma lepo oblikujemo, tako da k trupu stisnemo vse štrleče dele, da se pri peki primerno zapečejo in, da pečeno perutnino po peki lepše in lažje režemo. Nadevano perutnino pogosto tudi zašijemo s kuhinjsko iglo in nitko, tako preprečimo, da nam nadev ne izhaja.
Zraven nadevane perutnine pripravljamo tudi puranje in perutninske rulade, prav tako polnjene s številnimi na-
devi. Od toplotnih postopkov pa lahko za tako pripravljeno meso uporabimo pečenje, dušenje in kuhanje. Za to priložnost je pomembno, da meso začinimo oziroma prav tako mariniramo, da bo po peki čim bolj okusno. Nadevamo jih lahko s kuhano in pretlače-no zelenjavo, z drugo temno vrsto mesa, s kombinacijo kuhane zelenjave in delikatesnih izdelkov, s suhim sadjem, danes pa vse pogosteje tudi s pi-stacijami in drugo vrsto mesa ter žitaricami. Tovrstne jedi od nas ne zahtevajo veliko znanja, hkrati pa dobimo okusne in všečne jedi, ki jih lahko ponudimo ob vsaki priložnosti.
Pri pripravi nadevov je pomembno, da uporabimo čim več sočnih dodatkov, kot so fino sesekljana čebula in druge vrste zelenjave, ter da dobimo dobro barvno kombinacijo. Ko tako pripravljeno meso pečemo, pa je pomembno, da ga pečemo z zelenjavo, v kateri smo meso marinirali oziroma pazimo, da bo meso čim bolj sočno tudi po peki.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Srbež pri psu
Zaradi kompleksnosti vprašanja lastnika psa ga posredujem v celoti.
Imamo psa pasme laso apso, starega 15 let. Pred 3 meseci se je pri psu pojavilo nekakšno vnetje kože in je koža po celotni površini postala rdečkasta. Začel se je močno praskati in si s tem povzročil ranice in nastale so tudi kra-stice po spodnjem delu in nekaj po zadnjem hrbtnem delu. Odpeljali smo ga k veterinarju. Zaradi suma, da gre za alergijo, nam je priporočil posebno vrsto prehrane in predpisal tablete medrol. Po približno enem mesecu stroge diete in jemanja medrola koža ni bila več rdeča in se je malenkostno umirilo vse skupaj, vendar pa srbež ni prenehal in se je še praskal, vendar nekoliko manj. Izgubil je predvsem veliko dlake na zadnjem delu in tudi sicer se mu je dlaka zaradi izpadanja razredčila. Sedaj je koža postala belkaste barve, na predelu, kjer mu je dlaka izpadla, je koža groba kot podplat in suha ter je na njej nastala bela plast kot prhljaj ali luskavica. Pred tremi tedni mu je veterinar vzel kri in poslal na analizo v Nemčijo zaradi suma, da bi bilo lahko kaj narobe s ščitnico, vendar je prišel izvid,
da je ščitnica v redu. Stanje je sedaj nespremenjeno. Pes sicer izgleda v redu, ima apetit, je še kar živahen, vendar srbež mu ne izgine. Oblekli smo ga v plašček zaradi praskanja, da si ne poškoduje kože in sedaj kar malo pozabi na praskanje, ko ima to oblečeno. Sedaj ne vemo, kaj narediti. Glede na starost se ne mislimo spustiti v kakšne drage preiskave, a da bi vsaj srbež prenehal. Malo sumim, da bi lahko šlo za ato-pični dermatitis in razmišljam, da bi mu poskusil dati kakšna zdravila v tej smeri, vendar ne vem, kaj bi mu bilo dobro dati,
oziroma kaj sploh storiti. Sedaj mu še naprej dajemo medrol. Vem, da je težko kar koli odgovoriti na to, vendar me zanima vaše mnenje in bom vesel vsakršnega odgovora.
Srbež pri kužku je najverjetneje odraz alergije. Treba je sicer izključiti endogene dejavnike, kar pomeni, da je treba opraviti kompletno preiskavo krvi, vključno z biokemijsko preiskavo. Pri teh letih gre lahko za slabše delovanje ledvic in posledično kopičenje sečne kisline v krvi. Če bo rezultat krvi v redu in glede na to, da je ščitnica v redu, je kužek v alergični reakciji. Medrol je sicer indiciran v takih primerih, vendar ga ni priporočljivo dajati neprestano, saj deluje zgolj simptomatsko in ne odpravlja vzroka. Glede na to, da je ku-žek star 15 let, je medrol lahko tudi škodljiv. Vsekakor vam svetujem, da opravite alergolo-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ške teste, tudi zaradi tega, ker kot sami navajate, lahko gre za atopijo. V takem primeru pride v poštev desenzibilizaci-ja organizma, kar je naslednja faza alergoloških testov. Res da so alergološki testi cenovno precej neprivlačni, vendar pogosto rezultati odtehtajo investicijo. Po opisu kožnih naslag so verjetno na koži prisotne tudi glivice vrste malasezia, ki se pogosto priključijo alergiji, tako da je treba poskrbeti tudi za njihovo odstranitev. To lahko najbolje storite s kopanjem psa v šamponu, ki deluje proti glivicam. Glivice na koži lahko psu, ki je star 15 let, močno zagrenijo življenje, saj je pes močno srbeč in kmalu tudi ves razpraskan. Le s pravilno diagnostiko lahko odkrijemo resnični vzrok težav in tako kakovostno in učinkovito pomagamo psu.
Emil Senčar, dr. vet. med.

Foto: Emil Senčar
Letošnje vreme je glede na vlago idealno za rast trav, ki se je zaradi nizkih spomladanskih temperatur začela pozneje kot v preteklih letih. Narava pa nas vedno preseneča in pri rasti in razvoju trav smo bili v aprilu priča izjemno hitri rasti trav in travno deteljnih mešanic.
Kmetije, ki želijo pridelati visoko kakovostno silažo za domače živali, morajo tudi v letošnjem letu v tem času okoli prvega maja opraviti prvi odkos. Namreč zaradi hitre in goste rasti trav je pomembno, da prvi odkos čim prej pospravimo posebej s površin, ki so dobro založene s hranilnimi snovmi. S hitro košnjo prvega odkosa poskrbimo za dobro rastišče trav, ki bo nudilo možnost hitre rasti drugega odkosa. Če hitro in gosto rastočo travo predolgo pustimo nepokoše-no v tem spomladanskem času, začnejo spodnji deli trave zgubljati klorofil, prihaja do značilne rjave barve strnišča in prihaja tudi do gnitja trav. Posledično pozni odkos pomeni tudi slabši začetek ponovne rasti trav za drugi odkos. Dober začetek ponovne rasti je povezan tudi z višino odkosa trave, in sicer je optimalna višina odkosa med 7 in 8 cm. Takšno rastišče se hitro obnovi.
Ne smemo pa pozabiti, da je od vseh dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto travne silaže, najpomembnejši ravno čas košnje. Mlada kakovostna trava ima veliko hranilnih snovi in ima izjemno dobro prebavljivost hranilnih snovi. Dobro jo prebavljajo prežvekovalci in je uporabna tudi za neprežvekovalce, na primer v prehrani prašičev. Posebej dobrodošla je kot dopolnilo prehrane plemenskih svinj.
Kakovostna silaža je tudi porok za boljše zdravje živali, primerno kondicijo in vitalnost. Le takšne živali so sposobne dajati dobre rezultate tako v plodnosti kot dnevnih prirastih.
Posebej na govedorejskih kmetijah težko nadoknadimo izgubljeno kakovost voluminozne krme z dodatkih močnih koncentriranih krmil. Poleg tega so ta krmila tudi dražja in znižujejo ekonomiko reje.
Če se orientiramo po višini trave za košnjo, je optimalno takrat, ko trava doseže višino 25 cm, ko je predvsem listnati del trav dobro razvit in začenja trava z latenjem. V tej fazi ima trava tudi veliko razpoložljivih lahkotopnih ogljikovih hidratov, ki so pomembni za tvorbo mlečne kisline, da se nam silaža dobro konzervira. Pri poznih košnjah tudi pri dovolj veliki uvelosti pokošene mase prihaja do tvorbe nezaželene maslene kisline, ki zmanjšuje vrednost in ješčnost silaže pri živalih.
Pred siliranjem pustimo travno maso oveneti do okrog 35 % vsebnosti suhe snovi. Po občutku je to takrat, ko z ožemanjem mase v rokah ne prihaja do iztoka travnega soka. Takšna masa se dobro si-lira. Pri nižji vsebnosti suhe snovi pa bi bilo dobro uporabiti dodatke na bazi kislin ali mlečnokislinskih bakterij. Posebej na prašičerejskih kmetijah, ko si želimo nekoliko bolj vlažne silaže zaradi boljše ješč-nosti, bi bilo dobro uporabiti dodatke k siliranju kakovostne mlade trave.
Pravilno polnjenje silosa in tlačenje je naslednji korak do dobre sila-že. Namreč postopek siliranja mora potekati pod anaerobnimi pogoji, kjer mlečnokislinske bakterije razgrajujejo ogljikove hidrate v mlečno kisino, ki je brez vonja in okusa ter dobro konzervira silirno maso.
Zato silos polnimo postopoma plast za plastjo in vmes dobro tlačimo, da iztisnemo zrak in ustvarimo kompaktno silažo brez zračnih plasti. Napake neustreznega polnjena in tlačenja so opazne pri odprtju silosov. Posledično prihaja do izgub hranilnih snovi in do kvarnih postopkov (gnitje in plesnenje), ki so v prehrani živali škodljivi.
Zapiranje silosa
Po končanem polnjenju čim prej silos zapremo. V koritastem silosu je priporočljivo, da na stene namestimo folijo, ki jo ob polnjenju zatlačimo in nato upognemo preko mase. Na samo maso je priporočljivo namestiti tanko folijo debeline 40 do 50 |jm, ta se dobro prileže na silirano maso. Preko te pa damo debelejšo folijo, ki je tudi odporna na UV-žarke. Pri nepokritih koritastih silosih moramo poskrbeti za preprečevanje zatekanja vode v silos. Na samo folijo namestimo tudi obtežitev, da preprečimo dviganje folije in vdor zraka. Pri zapiranju silosa moramo dejansko biti zelo pozorni, da preprečimo nepotrebne izgube in kvarjenje silaže.
Zaključek
Pravočasni prvi odkos trave je pogoj za visoko kakovostne pridelke silaž in tudi za pravilno vodenje odkosov trave skozi celo leto. Kar zamudimo pri prvem odkosu, težko nadoknadimo skozi leto. Kakovostna travna silaža nam poceni proizvodnjo in zagotovi ugodno zdravstveno stanje v čredi. Siliranja trav se lahko poslužujejo tudi rejci prašičev, še posebej plemenskih živali, pri teh pa je še posebej pomembno pospraviti v fazi pred latenjem trav, da dosežemo dobro prebavljivost in nizko vsebnost vlakninastega dela.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot., KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Siliranje trave
petek • 3. maja 2013
Zanimivosti, nasveti
Štajerski	17
Iščete svoj stil
KOLEKTIV SALONA
inosKo m ze nsKo
FÍÍ12£KSCV0 2 Slomškova 22
10 %% popust v maju
obrobila ustnice in jih poudarila v svetlikajočem se mareličnem tonu.
»Ob prebiranju Štajerskega tednika se je Klavdiji porodila ideja, da bi se tudi sama prijavila za akcijo Iščete svoj stil, da bi ugotovila, ali lahko kaj na sebi spremeni. Glede na svojo mladost bo verjetno še kar nekajkrat spremenila svoj slog oblačenja - če ne zaradi sebe, pa jo hitro lahko potegne na stran ekonomistov, ki so znani po nekem svojem poslovnem oblačenju. To v osnovi pomeni klasični kostimi v temnih barvnih tonih in svetle bluzice. Vendar pa tudi če Klavdija uspe doseči svoj cilj in najti službo v svojem profilu, še ne pomeni, da v svojem prostem času ne sme negovati svojega sloga oblačenja. V njej se skriva tudi športno-rekre-ativni duh in bo verjetno v večini njen slog ostal v športnem pridihu. Tudi sama sem se odločila za
V	športno-elegantnem stilu v poletje
Klavdija Krajnc je doma v Zgornjem Gruškovju (občina Podlehnik), je študentka ekonomije, stara 23 let. Večji del prostega časa posveča športnim aktivnostim, fitnesu, odbojki, rada pa se tudi sprehaja. Trenutno dela v trgovini preko študentskega servisa. Njen cilj je najti službo v svojem poklicu, ki ji bo zagotovila prihodnost. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti in želji po spremembi.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Klavdiji ugotovili mastno kožo. Tudi naša najnovejša kandidatka doslej še ni imela opravka s kozmetičarko, zato so ji podrobneje predstavili prednosti stalne skrbi za kožo, dnevnega čiščenja z mlekom in tonikom ter uporabo ustrezne kreme za njen tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili tudi obrvi ter priporočili globinsko čiščenje kože v salonu.
V	Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je frizerka Sabina Vajda oblikovanje nove Klavdijine pričeske pričela s striženjem: postrigla jih je na kratko, na sprednjem pa pustila daljše. Pobarvala jih je s temnejšo blond, posušila s krtačo in stilira-la z Wellini produkti.
Vizažistka Minka Feguš je li-čenje začela z nanosom pudra v kremi, s katerim je skušala kar najbolj izenačiti ten kože. Odločila se je za nežneje zadimljen videz, ki je lahko uporaben za več priložnosti, tako tudi za čez dan. Veke je najprej obrobila s temnim črtalom, nato preko obrobe navzven zabrisala svetlejši ton, bolj v barvi kože. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, ličnice pa poudarila v mareličnem odtenku,

Foto: Črtomir Goznik
it
Foto: Črtomir Goznik
Klavdija prej ...
... in pozneje
športno-elegantno kombinacijo hlač in bluze-tunike. Vsekakor je bilo na policah trgovine Modiana moč najti kar nekaj raznovrstnih kosov pomladne kolekcije, pomladnih barv, vzorcev in krojev. Izbrala sem svetlejše odtenke: bluzo-tuniko v vzorcu večnih pik, tokrat v neklasični barvni kombinaciji - rumena, siva bež. K temu sem izbrala še 3/8 hlače ozkega kroja v svetlem odtenku rjave barve. V trgovini Alpina sem kljub zanimivim barvnim modelom balerink zaman iskala balerinke v rumeni barvi. Zato sem se odločila za odtenek sve-
tlo rjave in k temu poiskala tudi torbico. Klavdiji želim, da čim prej doseže svoj zastavljeni cilj, na poti k cilju pa se tu in tam posveti tudi sebi in se kdaj pa kdaj ustavi na barvah in krojih oblačil, ki niso povezani s samo službo, ampak z mladostjo, sproščenostjo in udobjem,« je stilsko preobrazbo Klavdije predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic se je Klavdija odločila za nego rok. Ta se prične z nego obnohtne kožice, ki je v nobenem primeru ne strižemo, ampak z leseno paličico le nežno potisnemo proti pr-
Foto: Črtomir Goznik
Klavdija v oblačilih iz Modiane, čevlji in torbica so iz Alpine.
stu. Pri oblikovanju nohtov je treba biti pozoren na tip nohtov in uporabljati ustrezno pilico. Nohte pilimo le v eno smer, od leve proti desni, saj se tako preprečijo mikroraztrganine, luščenje in lomljenje nohtov. Piljenje se zaključi z vertikalnimi gibi na konicah od zgoraj navzdol. Nadaljuje se z nežnim piljenjem površine nohtov in s potegi za sijaj. Pri lakiranju začnemo z nanosom osnovne-
ga premaza, ki nohte zaščiti pred obarvanjem agresivnejših temnih odtenkov. Po želji stranke se nega rok nadaljuje oziroma zaključi z nanosom barvnega laka. Ko se prvi nanos laka posuši, se lahko za lepši odtenek nanese še en sloj. Obstojnost laka se podaljša z nanosom zaključnega sloja nadlaka, je nego rok predstavila kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Astrolog Tadej svetuje
Duševno zdravje
Samoprevara
Dragičina hčerka je očitno nesrečna v zakonu, a tega ne prizna. Zato je Dragica zaskrbljena za vnuka, ki je očitno »grešni kozel« v družini. Zanima jo, ali ima prav.
Res si nekateri starši ne morejo priznati, da so nesrečni, ker je njihov zakon zavožen in verjetno je Dragičina hčerka med njimi. Zato iščejo krivca za svojo nesrečo in ga najdejo v svojem otroku. Takim se nenadoma zazdi, da bi bilo v njihovem življenju vse boljše in lepše, če bi se otrok več učil, bil bolj priden, natančen ali poslušen. Ker je takim staršem kar naprej potrebna samoprevara, iz dneva v dan iščejo napake pri otroku in mu nekaj očitajo, dokler ga potem osebnostno povsem ne zmedejo in ne zasujejo z občutki krivde in nemočnega revolta.
Če se takšnega otroka ozdravi, se taki starši nemudoma lotijo naslednjega otroka. Če pa je otrok edinec, pride običajno konflikt med staršema nezakrito na dan.
Dragica naj poskuša hčerki dopovedati, da naj sama sebi prizna, da je v zakonu nekaj narobe in nekaj spremeni, da ne bo otrok uničen zaradi nje.
mag. Bojan Šinko
Šifra: Ljubezen
Vprašanje: Kdaj bom našla ljubezen svojega življenja?
Odgovor: Iz astrološke karte trenutka vprašanja je jasno nakazano, da ste nekoliko razdvojeni in da si niste dovolj jasno postavili mej in pravil igre. Življenje je sestavljeno iz žalostnih in veselih trenutkov. Oboje človek potrebuje, da duhovno in osebno raste. S svojim znanjem in magnetično energijo bi lahko v življenju pomagali mnogim ljudem. Toda pred tem vas čaka neizbežna pot preobrazbe in drugačnega
Alergijski
Pomlad je že dodobra odela naravo v mavrične barve. Pogled na neskončno število pisanih cvetov marsikomu raztegne usta v širok nasmeh, a veselje nad prebujeno naravo mnogim kvari pogost spremljevalec tega obdobja - alergijski rinosinuzi-tis ali seneni nahod.
Seneni nahod je alergijska bolezen, ki prizadene zlasti sluzni-
gledanja na okoliščine. Trenutno ste v krču in tako so vaše misli razdvojene in dvomite v tisto, kar morate še spremeniti. Pomembno bo, da naredite globoko v svojem srcu selekcijo in da tako ugotovite, kdo vašo
rinitis
co nosne votline in obnosnih votlin. Vzrok je v pretiranem in neprimernem odzivu imunskega sistema na povsem neškodljive snovi v cvetnem prahu. Včasih so imeli ljudje največ težav v času spravila sena - zato tudi ime seneni nahod -, danes pa simptomi in znaki alergijskega nahoda pestijo ljudi vse od januarja, ko pričnejo cveteti le-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
pomoč resnično potrebuje in kdo ne. Popaziti morate tudi na svoje misli in uvidite pri vsem svetle točke. Ljubezen svojega življenja boste našli samo pod enim pogojem, da boste razrešili tisto, kar vas bremeni iz preteklosti. Slabe stvari morate preprosto pozabiti in jih ozavestiti. Ne smete valiti krivde na druge ljudi ali sebe - preprosto se morate zavedati, da se stvari včasih zgodijo in da je vse dobro. Če boste na zadeve pogledali s svetle plati, se bodo stvari začele
ske in jelše, preko marca, ko se prebudijo breze, čez poletje, ko so vzroki težavam pelodi trav, žit in plevelov, vse do jeseni, ko je v zraku cvetni prah trpotca in pelina. Seneni nahod je najpogostejša alergijska bolezen, ki pesti že vsakega tretjega človeka v razvitem svetu. Ob tem skrbi podatek, da število obolelih iz leta v leto narašča. Vzrok slednjemu je kronični stres, nezdrav življenjski slog in onesnaženost zraka.
Ljudje z razvito preobčutljivostjo v času izpostavljenosti alergenu tožijo za pogostim kihanjem, srbežem v nosu, ki ga
obračati v tisto smer, ki bo pravilna, in ko boste imeli ugodne iztočnice za napredek. Po zvezdnih namigih ste svoje srce zaklenili in ključ do osebne sreče boste našli v sebi. Predelati bo treba tisto, kar vas boli in moti. Zatem boste določene stvari preprosto uvideli drugače in tako spoznali, kaj je pravilna pot. Na področju ljubezni vam je zelo naklonjeno to poletje. Toda pred tem boste morali kar trdo delati in tako najdete tudi srečo. Tudi vas nekje čaka sorodna duša. In zavedati se morate, da je upanje tisto, ki umre zadnje. Zvezdni nasvet se lesketa v tem, da bo v bodoče pomembno, da boste vnašali svetle barve in tako se bodo stvari obračale v vašo korist. Po majhnih korakih lahko sledite svojim sanjam in tistemu, kar vas veseli. Srečno!
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre
spremlja voden izcedek, pogosto imajo zamašen nos. Nemalokrat omenjene težave spremlja še vnetje očesnih veznic - t. i. konjunktivitis. Kadar težave trajajo dlje časa, ljudje tožijo o glavobolu, utrujenosti in motnjah koncentracije.
Diagnozo velikokrat postavimo že z natančno anamnezo (sezonsko pojavljanje težav, pridružene alergijske bolezni ali alergijske bolezni pri drugih članih družine), potrdimo pa jo s kožnimi vbodnimi testi ali z dokazom specifičnih protiteles v krvi.
Pristopi k lajšanju težav so različni. Najbolje je, da se preob-
in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
čutljivi izogibajo stika z alergenom; v času cvetenja rastlinja, ki jim povzroča težave, naj se čim manj zadržujejo v naravi, če pa že, pa naj to storijo takoj po dežju, po sprehodu na prostem se je smiselno okopati in preobleči v svežo obleko, perila ni priporočljivo sušiti na prostem, med sezono cvetenja je treba imeti avtomobilska okna zaprta ... Kadar to ne zadostuje, je treba poseči po zdravilnih učinkovinah - bodisi takih, ki preprečujejo nastanek simptomov (glukokor-tikoidi, kromoglikat ...), bodisi takih, ki lajšajo simptome (anti-histaminiki, dokongestivi ...).
Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Seneni nahod je velika nadloga, ki spremlja prebujanje narave, nezadostno zdravljen pa lahko vodi v pomembnejše motnje zdravja. Zato je treba ukrepati. Kadar preventivni ukrepi ne zadostujejo, se je o najprimernejši terapiji treba posvetovati z zdravnikom.
Matej Serdinšek,
dr. med.
Viri: Kocijančič A., et al. Interna Medicina. Littera picta: 2005
http://www.spletnalekarna. net/images/document/sene-ni_nahod_kon.pdf
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
Zdravstveni nasvet
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 26. aprila 2013
Slo glasbene novice
H
Skupina Mi2 je z nedavnim razprodanim nastopom na letošnjem Orto Festu napovedala novi single in pričela pomladni sklop koncertov, obenem pa člani zasedbe že nekaj časa pripravljajo novi glasbeni material. Mi2 z vedno dobro obiskanimi koncerti tako ostaja eden od vodilnih rock bendov pri nas, tudi po zaslugi uspešnih svojstvenih besedil, ki so z leti postala njihov zaščitni znak. Skupina se je v svojih besedilih že v preteklosti pogosto odzvala na aktualno družbeno dogajanje ter v skladbah, kot so Dobrodošli na dvor, Zbudi me za prvi maj ali Čakal sn te ko kreten kritično opisovala sodobno slovensko stvarnost. Duh časa se odraža tudi pri nastajanju nove plošče, o čemer priča že skladba Še en dan, ki govori o politični razdeljenosti Slovencev, ki se prenaša iz roda v rod. Še aktualnejša in ostrejša je nova pesem z naslovom Vstati in obstati, ki v teh dneh prihaja na radijske postaje in jo v njeni video različici spremljajo dokumentarni posnetki. »Gre za udarni rokovski komad z besedilom, ki se kot parafraza Trubarjeve pridige na neposreden način dotika politične, gospodarske in socialne krize, ki je v pretekli zimi privedla do množičnih protestov na slovenskih ulicah.« Na enem izmed protestnih shodov, na četrti vseslovenski ljudski vstaji 9. marca 2013, so Mi2 tudi nastopili in pesem premierno zaigrali. Že kmalu pa bomo skupino Mi2 lahko slišali tudi v naših krajih: 29. junija bodo nastopili v Prvencih v občini Markovci na velikem koncertu na prostem.
•kifk
Legendarni Vlado Kreslin se te dni predstavlja s trojnim albumom z naslovom Čarobnice. Album prinaša tri ure zimzelenih uspešnic, nepozabnih duetov in koncertnih posnetkov, vse od Goričkega do Vrbe, od Višine do Micke. Čarobnice bodo poslušalca začarale z novimi verzijami že poznanih skladb, z edinstvenimi dueti, morda še s kakšno nepoznano skladbo. Sočasno s Čarobnicami pa Vlado Kre-slin predstavlja tudi pesem Tisti bejli grm. Skladbo je posnel skupaj z očetom Milanom Kreslinom, s katerim je pred 30 leti uglasbil tudi Tisto črno kitaro.
MZ
Glasbeni kotiček
D
■ET I 1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. EVA BOTO - PLUS IN MINUS 9. PAPIPIMJAKEUO - SLUTNJA 8. FLORA & "PARÍS - JUTRANJA ROSA 7. VLADO KRESLIN - OGLEDALOE, POVEJ
6. NEISHA - SLAB DAN 5. BIG FOOD MAMA - NOR SIGURNO NE 4. REBEKA DREMELJ - ŽENA POROČENA 3. MARTINA ŠRAJ - LE BODI TU 2. NUDE - NAVIJALA SLOVENIJA 1. ROOK PARTYZANI - MOJ LUE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Sausages: 3, 4, 5 - Dej, pel
Slovenska rock zasedba Sausages, ki beleži dve desetletji delovanja, je nedavno predstavila svojo novo, četrto studijsko ploščo. Naslovili so jo 3, 4, 5 - Dej, pel.
V prostoru za vaje so več let zbirali, ustvarjali in preigravali material, za katerega lahko danes rečejo, da je točno tak, kot so si želeli. Martin Janežič -Buco in Goran Breščanski sta ob predstavitvi albuma v imenu celotne skupine povedala, da je glasba tisto, kar jih žene in jim daje energijo. Dolga leta se poznajo, in čeprav nekaj let Gorana ni bilo v skupini, se je po vrnitvi na rokenrol sceno ponovno odlično ujel s fanti. Nekoč so bili mlajši in bolj nadebudni. Danes so v svojem glasbenem poslanstvu postali resnejši, še vedno pa so zapriseženi klenemu in primarnemu rokenrolu. Ploščo, ki so jo pravkar izdali, so v minulih letih snemali kar trikrat in zato tudi naslov 3, 4, 5 - Dej, pel. Na albumu je zbranih 12 pesmi.
Besedila in glasbo so ustvarili skupaj. Plošča predstavlja ne-
kaj korakov naprej od prejšnje. Producent albuma je Jakob Krall - Jacuzzy. Fantje pojasnjujejo, da je plošča zahtevala resnično veliko truda in da so ponosni na svoj novi izdelek.
V 20 letih delovanja je zasedba beležila vzpone in padce. »V skupini so bili veliki vzponi in padci, tako da
včasih izgubiš upanje, da bo bolje. A ravno ti so tisto, kar te dela živega, če jih ne bi bilo, ne bi bili - živi,« so v en glas povedali člani zasedbe.
Sausages so se odločili, da bodo ploščo prodajali na spletu (na www.sausages.si) in na koncertih. In teh bo v prihodnje kar nekaj. V tem tednu
so nastopili na kresovanju v Gabrju pri Tolminu in v Zelenem gaju, kjer so si oder delili s skupinama Siddharta in Mo-torfire. 6. maja jih čaka nastop ob pričetku Majskih iger v Ljubljani, 23. maja bodo igrali na Kongresnem trgu v Ljubljani, 28. junija v Žireh in v začetku avgusta v Vinici v Beli krajini na največjem open air festivali pri nas - Schengenfestu 2013.
V dveh desetletjih se je zasedba skupine Sausages nekajkrat spremenila. Danes so člani: Martin Janežič - Buco, Helmut Frangeš - Maco, Goran Bre-ščanski, Bernard Pajk - Berni in Marko Čulajevič - Čule.
MZ
Sausages so ponosno predstavili svojo novo ploščo, ki je nastala po 11 letih.
Foto: Miro Majcen
Filmski kotiček
Film, da te kap 5
Filmska umetnost, zlasti v Hollywoodu, ni šport, čeprav se včasih tako zdi, zato ni prav nobene potrebe, da bi se fil-marji upokojili takrat, ko bi začutili, da nimajo ničesar več za povedati, vendar si ob njihovih kasnejših delih včasih to prav srčno zaželimo. V tem primeru govorimo o ameriški trojici ZAZ z rednimi ali občasnimi sodelavci tipa Pat Proft, ki so v sedemdesetih očitno preveč
Scary Movie 5
Igrajo: Simon Rex, Ashley Tisdale, Charlie Sheen, Lindsey Lohan, Sarah Hyland Sarah Hyland, Jerry O'Connell, Heather Locklear, Molly Shannon, Snoop Dogg Režija: Malcolm D. Lee Scenarij: Pat Proft in David Zucker po likih Phila Beaumana, Jasona Friedberga, Buddya Johnsona, Aarona Seltzerja, Marlona in Shawna Wayansa Žanr: komedija Dolžina: 87 minut Leto: 2013 Država: ZDA
zadeti gledali Montyja Pytho-na ter se v stanju povišane zavesti odločili, da bi bilo precej smešno, če bi njihove zadete domislice posneli na film.
In res, prvi film Kentucky Fried Movie iz leta 1977 je bil točno tak film zadetih, toda progresivnih hipijev, ki so poštekali vaudevilsko plat pythonovskega humorja in ga preoblikovali po svoje. Sledilo je slabih 20 let odličnih komedij - Ali je pilot v letalu, Top Secret, Napihnjenci, Gola pištola itd. - s tako svojevrstnim humorjem, da so postali žanr zase. In s tem takoj pritegnili (slabe) posnemovalce, po drugi strani pa je bil tudi njihov silovito zgoščen humor podvržen prehitremu izteku navdiha. To dvoje je bilo vzrok za zaton žanra, zato fantje, poleg tega, da so se ustvarjalno razšli, vsak zase nikoli več niso našli tistega pravega skupinskega ravnotežja. Še več, David Zucker je medtem postal zadrti republikanec, ki se je začel norčevati iz Michaela Moora (An American Carol, 2008).
Kljub temu nekateri še vztrajajo in si samo še bolj za-
bijajo žebelj v krsto in v žanr. Nasploh je žanr ameriške komedije, klasične in odpičene, v hudi krizi in Film, da te kap 5 nas v tem prepričanju samo še utrjuje. Gre za videospot, dolg 87, kjer so štosi in vici in fore zopet zgoščeni kot sirup, a prav tako kot sirup tudi zapacajo sicer utečen urni mehanizem filma, saj so kljub svojemu rapidnemu in hipnemu drdranju tako predolgo na ekranu, da izzvenijo še pred svojim koncem. Celo tako zanesljive metode, kot je kabaret v slogu Bennyja Hilla, torej pohitreni posnetki s komično glasbo, ki avtomatsko naredijo vsako stvar smešno, ali nepričakovana eksplozija, če ne veš, kako nadaljevati s štosom, odpovejo na celi črti.
Morda je težava v tem, da so stari mački pisali le scenarij, ne pa tudi režirali, a pravza-
prav je nam gledalcem za to povsem vseeno. Dejstvo je, da so tovrstne hitrostne pa-rodične driske s straniščnim humorjem postale dolgočasne že pred desetletjem, zato ne pomaga niti sicer vedno zanimiv kviz o tem, kateri film v določenem prizoru avtorji parodirajo. Problem je tudi v tem, da že filmi, ki so tokrat na tapeti, niso dokaj zanimivi ali kakorkoli drugače izraziti, zato njihova parodija seveda ne more delovati. Film, da te kap 5 je torej videti kot novodobne računalniške kinori-sanke za otroke, ki jih zaradi načina kopiraj-prilepi že ne moremo več ločiti med seboj: fore švigajo čez platno kot ledene kocke, a se kljub svoji svetlobni hitrosti stalijo, preden dosežejo rob platna.
Matej Frece
J OVEN (21.3. - 20.4.)
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Nakazano je, da boste v tem tednu blesteli v komunikaciji in da se stvari obračajo v vašo korist. Teden je ugoden tudi za družabna srečanja in organizacijo zabave. Na delovnem mestu bodite bolj previdni - štela bo kreativnost.
BIK i,
(21.4. - 20.5.) *
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Nakazano je, da boste v tem tednu blesteli v komunikaciji in da se stvari obračajo v vašo korist. Teden je ugoden tudi za družabna srečanja in organizacijo zabave. Na delovnem mestu bodite bolj previdni - štela bo kreativnost.
m DVOJČKA (21.5. - 20.6.)
Blizu vam bodo določene skrivnosti. Odkrivali boste svet duhovnih energij. Spodbudno bo, da se boste znali sprostiti in na morebitne probleme pogledati drugače. Zanimive nasvete lahko pričakujete od srčnega izvoljenca. Na splošno se obeta čas povečane ljubezni, romantike in sreče.
hk RAK
(21.6. - 22.7.)
Vaša zaupnica bo narava. Obdobje bo namenjeno tišini in povečanemu razmisleku. Stvari se bodo zgodile na temeljit način in odpira se paleta ugodnih rešitev. Izvedeli boste pomembne novice in tako bo izvedljiv napredek. Na delovnem mestu bo dinamično in nepredvidljivo. Cveteli boste finančno.
w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Zaupali boste v moč ljubezni. Spremljala vas bo magnetična energija - tako boste nalogam in zastavljenim ciljem kos. Ozavestiti boste morali, da se počasi daleč pride. Sonce sreče bo sijalo na delovnem mestu in zelo se boste trudili za priznanje. Cvetoča narava bo skrita muza hrepenenja.
l DEVICA ± (23.8. - 22.9.)
Ljubezen vas bo polepšala. Spoznali boste, kaj vas veseli in se soočili z obveznostmi, s katerimi ste odlašali. Ključnega pomena bodo tudi pogovori in izmenjava mnenj. Na delovnem mestu bo zelo zanimivo in zdi se, da se boste morali veliko učiti. Tudi prilaga-nje v ljubezni bo del življenja.
petek • 3■ maja 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 19
■js t * v 1 / 1» i ô —L^ Sela «íSSSSisr Tmovec S , A», ■ sŠLa fe W,. íLíJA/iiéi W/ i : n ¥' / / £ f 'V							SESTAVIL EDI KLASINC	MANJŠA PAST, SKOBICA	TIFUS, MAČUH (STAR.)	NAPAD, NASKOK	PSEVDONIM PISATELJA IVANA PREGLJA	SREDNJEVEŠKI PODLOŽNIK	V Draíenei ¿Jj ' 1--- 9-0 Pohreije * ; v % \ i : 0 * / / «t i * i ; a* ; ----- : / * ^ S_/ "v ' > 1 \ ,1 (: 9 j Tržeč						
							NASELJE PRI KOBARIDU												
							VELIKA POSODA												
							NAOČNIKI												
							MOČVIRSKA PTICA												
							ANGLEŠKA PL.. MERA						g S a		eeo Jurovci				
Štajerski	MESTO V RUSIJI	GLASBENA OZNAKA ZA UMERJENO PODAJANJE	OLGA LUNCER	ZVIŠAN TON D	ORGIJE, BAKANAL									FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC GABIN	PRIČA (ZASTARELO)	BARVA KOŽE, POLT	NOVI SAD	PREBIVALEC ITALIJE	BOMBON IZ ŽGANEGA SLADKORJA
TEDNIK					REKLAMNI LISTEK														
HRVAŠKI POLITIK (JOSIP)									OPIS, RAZLAGA	KUHINJSKA ZAČIMBA	TINEJDŽER								
											GLAS TROBENTE								
FRANCOSKI KOMEDIO-GRAF								KONICA				ŽENIN IN							
								SLADKOVODNA RIBA											
OSEBNI DOHODEK			PENASTA SNOV									MESTO V FRANCIJI					100 m2		
			ULTRAZV. PRIPRAVA									KOLODVOR. PLOŠČAD					RIBIŠKI KAVELJČEK		
BOGASTVO GOZDOV				ANTON SOVRE			TEHNIČNA ENOTA									POD			
							JAP. PISEC (HAKUSEKI)									VROČI VODNI HLAPI			
HERCEGOVEC				IGRALEC KINSKI						PASJI GLAS				OPRIJEMALO					
				PEVEC PESTNER						RASTLINSKA BODICA				OMAKA (NIŽ. POD.)					
HRVAŠKI ŠANSONJER PRŠA					VLADARSKO OBLAČILO						DELANJE RAZE		MIIIIIIIIIMIMIIMIM						
					RIMSKA 4						BARIJ								
POKONČNI DEL NOGOMETNIH VRAT								KRAJ PRI ILIRSKI BISTRICI							MADRIDSKI NOGOMETNI KLUB				
NASELJE NA GORIČKEM								SLADEK JUŽNI SADEŽ							MOZOLJ				
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARAI = japonski pisatelj (Hakuseki, 1657-1725), KOROVCI = naselje na Goričkem, MOČUH = tifus, mačuh (star.), NANO = ime hrvaškega šansonjeja Prša, SMAST = naselje pri Kobaridu, SMODLAKA = hrvaški politik (Josip, 1869-1956), SMOLENSK = mesto v Rusiji, VRBOVO = naselje pri Ilirski Bistrici.
eu^e 'seueue 'pAOJoy '|eay 'OAoqjA
'BAjieis 'afue^zej '}ewo 'oubn 'wudo 'Aaq 'sneiy '0J3 'en 'puodon^ 'sv 'sei 'Je 'uaeo 'jodoj^s 'qq 'eisaAau '}so 'aie!|0|/\| '^jujsfeu 'e^eipoius 'leuei^eq 'oe^nq 'e|eoo '|eio>i 'iseius :ouAejopoA "3>HNVZ|}d>H 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 4. maj:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 5. maj:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 6. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 7. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00
ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 8. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip
Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 9. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže
(ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). PETEK, 10. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Kmetijska oddaja na Radiu Ptuj. Vsako nedeljo ob 11.40.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Občutili boste močno potrebo po osebni svobodi. Kocke usode se bodo končno zasukale tako, da boste imeli od vsega sami koristi. Obdobje bo ugodno za učenje in pridobivanje znanja. Nekaj več previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja in zavedajte se, da iz majhnega raste veliko!
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Seveda boste morali razmisliti in določiti prednosti. Na delovnem mestu bo
več možnosti za ločevanje zrna od plev. Prijetno bo v ljubezni in vendarle se boste morali učiti pri-laganja. Finančni uspehi!
Zaupali boste v val optimizma in tako privabljali v življenje zanimive dogodivščine. Jasno bo, da bo čas ugoden za vse delovne obveznosti in da bodo v vaše življenje prišli ljudje, ki vas bodo osrečili. Ljubezen bo pesem o sreči. V dvoje bo vse lepše, prijetno in romantično.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Sledilo bo obdobje poslovnih uspehov. Določiti si boste morali meje in pravila igre. Na ljubezenskem področju bo zelo zanimivo. Morda bo nekoliko bolj naporno in pomembno vlogo bo imelo tudi prilaganje. Krajših poti na žalost ni. Naravna oblika meditacije bo narava.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Življenje vam bo ponudilo mnogo priložnosti za izzive. Zdelo se bo, da bo pri vas zelo živahno in temperamentno. Teden bo sam po sebi poln akcije in dodatnih priložnosti. Hrepeneli boste tudi po čustveni varnosti. Zadeve se bodo korak za korakom obračale v pozitivno smer.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Narediti boste morali prerez in tako ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V osnovi boste hrepeneli po pohvali in jo pridobili na delovnem mestu. Doma bo čas primeren za prenovo in polepšanje doma. Zvezde so prepričane, da vam ne bo dolgčas in da bo mnogo
v
20 Štajerski
Od tod in tam
petek • 3. maja 2013
Kidričevo • V Revitalu servisna delavnica
Gor. Radgona • Tridnevni sejem Lov in Natura
Posebne ugodnosti za zaposlene v Talumu
V podjetju Revital so na nedavnih dnevih odprtih vrat predstavili novost -servisne delavnice za popravilo male kmetijske mehanizacije.
Kot je pojasnil pomočnik direktorice Revitala Danijel Vrbnjak, so se že lani odločili, da zaradi znanja in izkušenj sodelavcev dopolnijo svoje dejavnosti s servisno delavnico. Spodnji del stare kinodvorane so preuredili v delavnico, v njej pa že od 8. aprila nudijo servis male kmetijske mehanizacije in hitri servis za popravilo osebnih vozil. Servis manjše kmetijske mehanizacije je na območju Kidričevega zapolnil pomembno vrzel na področju servisiranja in vzdrževanja, saj je znano Spodnje Podravje zelo kmetijsko območje, kjer dela potekajo s pomočjo kmetijskih strojev. Servisiranje in redno vzdrževanje je nujno in se ga lastniki sami redko lotijo, saj nimajo rezervnih delov in potrebnega znanja. Z večletnim znanjem in izkušnjam s področja poznavanja servisiranja kme-
Foto: M. Ozmec
Sodelavci Revitala so na nedavnih dnevih odprtih vrat predstavili svojo servisno dejavnost.
tijskih strojev in vzdrževanja okolja v Revitalovi servisni delavnici obljubljajo, da bodo stroji ustrezno vzdrževani, popravilo pa opravljeno hitro in kakovostno. Posebno možnost ponujajo zaposlenim v skupini Talum: če kateri od zaposlenih potrebuje hitri servis za svoje vozilo, ga zjutraj pred
začetkom dela pripelje v servisno delavnico, za prevoz do Taluma pa poskrbijo v Revita-lu. Poleg tega pa omogočajo plačilo opravljenih storitev na osnovi tovarniške izkaznice in odtegljaja od plače, pri višjih vrednostih pa bo možno tudi plačilo na obroke.
-OM
Zanimivo sejemsko dogajanje
Konec aprila je Pomurski sejem v Gornji Radgoni gostil drugo letošnjo sejemsko prireditev - 8. mednarodni sejem lovstva in ribištva Lov ter 2. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi Natura.
Na okoli deset tisoč kvadratnih metrih površin se je predstavilo 195 razstavljavcev iz 17 držav. Sejem je odprl Jakob Presečnik, predsednik držav-nozborskega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, in med drugim dejal: »Lovec in ribič sta neločljivo povezana z naravo. Ribištvo in lovstvo sta pomembni gospodarski panogi, ki veliko prispevata k ohranjanju naravnega okolja. Pomembno je, da se ohranijo vse avtohtone živalske vrste in njihovo življenjsko okolje, ki skupaj predstavljajo nedeljivo celoto. Zato sta tudi obravnavanje in ohranjanje divjadi in njenega okolja skupna naloga lovstva, gozdarstva in vseh spremljajočih dejavnosti, ki vplivajo na njihovo življenjsko okolje.«
Osrednji razstavni prostor je pripadel Lovski zvezi Slovenije (LZS). Predsednik LZS Srečko Felix Krope je ob odprtju poudaril, da je osnovna skrb in odgovornost lovcev ohranitev naravnega okolja in
V Gornji Radgoni je potekal sejem Lov in Natura.
biotske pestrosti živalstva in rastlinstva v njem. »Slovenski lovci letno opravimo več kot milijon ur prostovoljnega dela v naravi. Z delovnimi akcijami pomagamo ohranjati naravno ravnovesje.«
Kot je povedal Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije (RZS), je poslanstvo ribičev nekaj več kot le ribolov, saj njihova skrb temelji na celotnem vodnem življu. Izpostavil je tri naj-
pomembnejše probleme, s katerimi se soočajo: posegi v vode, ki se običajno izvajajo brez njihovega sodelovanja, gradnja novih hidroelektrarn ter težava zaradi ptičev - plenilcev rib.
4500 kvadratnih metrov sejemskih površin pa je bilo dodeljenih mednarodni razstavi starodobnikov Avto moto klasika v izvedbi Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih koles.
NŠ
Trnovci • Društveno življenje v kraju
Vičanci • Zanimiva poklicna odločitev
Med gasilci se celo leto dogaja Ustvarjalna žilica ji ne da miru
PGD Trnovci je eno izmed društev Gasilske zveze Sv. Tomaž. V njem deluje okoli 230 članov vseh starostnih skupin. Zadovoljni so, da je v njihovih vrstah tudi precej mladih, ki tudi radi sodelujejo na tekmah. Vodenje društva je pred kratkim prevzel Matej Belšak.
Tanja Moravec iz Vičancev 78 a je končala tekstilno konfekcijsko šolo, a svojega dela razen v času pripravništva ni nikoli opravljala. Zdelo se ji je premalo kreativno, kajti Tanjo žene želja po ustvarjanju. Zato je lani registrirala osebno dopolnilno delo, v okviru katerega nastajajo zanimivi izdelki.
Gasilsko društvo je gibalo dogajanja v kraju in skozi leto organizirajo več prireditev, ki so med ljudmi zelo dobro sprejete. Ob novem letu pripravijo srečanje za vse člane in sponzorje, januarja izvedejo akcijo pobiranja vina od okoliških vinogradnikov, na pustno soboto izpeljejo občni zbor, po katerem priredijo manjšo veselico, ob materinskem dnevu je srečanje z materami, ženami in dekleti, ob prvem maju organizirajo že tradicionalni pohod na Gomilo, udeležijo se maše ob flori-janovi nedelji v farni cerkvi pri Svetem Tomažu, v juniju priredijo gasilsko veselico, avgusta družabne igre in no-
gometni turnir, v jeseni si pripravijo kostanjev piknik in se odpravijo na društveni izlet. Pobrateni so s PGD Šmartno ob Paki, s katerim sodelujejo več kot dvajset let.
Društvo je lani obeležilo 60 let delovanja. V društveni kroniki stoji, da se je zamisel o ustanovitvi gasilskega društva uresničila na pobudo Franca Zagorška iz Rucmancev, ki je postal tudi prvi predsednik. S prostovoljnim delom zgrajen dom je bil namenu predan leta 1961. V zadnjih letih so se trnovski gasilci ukvarjali predvsem z obnovo doma. Delati so pričeli že leta 2009 in kompletno obnovili zunanjost in notranjost. Občina jim je primakni-
Foto: Viki Ivanuša
Gasilci PGD Trnovci so v celoti prenovili svoj gasilski dom in si uredili tudi muzejski kotiček, ki nam ga je razkazal novi predsednik Matej Belšak.
la okoli 30.000 evrov, okoli 50.000 evrov pa so zagotovili gasilci sami. V obnovo so vložili veliko prostovoljnega dela. V pritličju imajo veliko dvorano, ki jo dajejo tudi v najem za različne priložnosti. Nadstropje pa je namenjeno izključno gasilcem. Tukaj so si uredili tudi majhen muzejski kotiček, v katerem so razstavili dve motorni brizgalni, nekaj starejših dihalnih aparatov, uniform, pa tudi pravo tombolo, ki je bila nekoč zelo popularna. Razstavne predmete so prispevali starejši člani, nekaj stvari pa je bilo shranjenih v gasilskem domu. Za zabavo pa so si gasilci omislili tudi biljard, pikado, namizni tenis in ročni nogomet.
PGD Trnovci zagotavlja požarno varnost za vasi Trnovci, Rucmanci, Senčak in Mezgov-ci. Kot je povedal Matej Belšak, požarov na srečo ni veliko, v zadnjih letih so imeli precej dela zlasti po neurjih. Društvo je primerno opremljeno, razpolaga pa z gasilskim vozilom GV-V1. Člani se tudi redno izobražujejo, letos imajo v načrtu izobraževanje za ravnanje z nevarnimi snovmi, izobraževanje za delo z radijsko postajo in z motorno brizgalno.
Med načrti za letošnje leto je predvsem urejanje okolice gasilskega doma.
Viki Ivanuša
Ideja se je rodila povsem slučajno. Ena izmed njenih treh hčerk si je na morju zaželela eno torbico in Tanja ji je obljubila, da jo bo poskusila izdelati. Torbica sicer ni izpadla povsem enaka, a ji je sledilo še veliko različic. Od tega je kakšno leto dni, Tanja pa je že globoko zakopana v šivanje najrazličnejših izdelkov iz rabljenega blaga. Kupila je zelo malo materiala, večino ga dobi od znancev in prijateljev, vse pa predela v torbe in torbice, etuije za mobilne telefone, denarnice, drobižnice, peresnice, vreče za igrače, darilne vrečke. V zadnjem času izdeluje tudi velik copat za pospravljanje hišnih copatov. Pod njenimi prsti nastajajo tudi lepi organizatorji, ki jih lahko obesimo na steno in vanje pospravimo različne stvari. Največ ustvarja iz rabljenih kavbojk, žameta in drugih kompaktnejših materialov. Izdelke nato še okrasi z gumbi, vezalkami, na njih kaj nariše ali našije kakšno zanimivo blago.
Pozimi je veliko pletla šale in kape, tudi po naročilu, če je imel kdo kakšno posebno željo, mu jo je izpolnila. Spletla je tudi dokolenke za kurente, kar tudi zahteva poznavanje točno določenih vzorcev. V zadnjem času pa je odkrila
še kvačkanje, ki se še posebno dobro obnese za izdelavo manjših izdelkov, kot so etuiji za mobilne telefone. Zelo rada izdeluje tudi živopisen nakit, začela pa je tudi z risanjem na kozarce. V prihodnosti pa bi rada svoje izdelke tudi zavijala, tako da bi bili že pripravljeni za darila. Tanja pravi, da bi bilo njeno sanjsko delo urejanje in dekoriranje stanovanj. V domu, v katerem živi skupaj z možem in tremi hčerkami, je naredila vse, kar se je le dalo, sama - od pleskanja do šivanja zaves in drugih stvari.
„Ničesar se ne bojim lotiti. Še posebej rada sem gledala pod prste tastu, ki je bil zidar. Vse me je zanimalo, kako se kaj naredi. Rada rišem, ustvar-
jam, pečem torte. Nekoč sem izdelovala tudi gobeline in vsega sem se naučila sama," pove Tanja Moravec, ki ji idej še zlepa ne bo zmanjkalo. V poseben užitek ji je obisk v Ikei, kjer dobi marsikakšno uporabno idejo.
Svoje izdelke je predstavila na stojnicah ob lanskem mar-tinovanju, sicer pa jih prodaja doma in v prostorih ormoškega TIC. Njeni izdelki so cenovno dostopni, ne manjka pa ji tudi podjetniške žilice. Pravkar ima akcijo, v kateri za prinesene rabljene kavbojke ponuja 30 % popusta na nakup izdelka. Prisotna pa je tudi na Facebooku pod naslovom Unikat za vsak dan.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Tanja Moravec ustvarja iz rabljenih oblačil zanimive umetnine.
petek • 3. maja 2013
Bralci pišejo
Štajerski	21
Prejeli smo • Usoda spomenika Reševim
Zrelo za moralno obsodbo, če ne še za kakšno drugo
Medtem ko sta predsednika Društva prijateljev Ptuja in Belokranjskega društva, ki delujeta v Ljubljani, na območju nekdanje vojašnice Dušana Kvedra-Tomaža na Ptuju simbolno posadila brezo v spomin na legendarnega poveljnika slovenske vojske v NOB Franca Rozmana-Staneta, se v sosednji občini Destrnik dogajajo prav nasprotne stvari.
Naslov tega prispevka bi lahko bil tudi drugačen. Najmanj deset jih je bilo od januarja do maja leta 2000 v slovenskih tiskanih medijih -od resnih pomislekov in anekdot do tudi karikatur. Naj na začetku zapišem, da visoko cenim vztrajnost, požrtvovalnost, delavnost itd. kogarkoli, ki s temi kvalitetami neredi nekaj dobrega, poštenega, humanega. Ne morem pa spoštovati nekoga, kije s temi ob-čečloveškimi vrlinami dve desetletji načrtoval prav nasprotna moralno in etično sporna dejanja. Mar ne bi bilo dobro in koristno, če bi si g. Pukšič prebral več kot 500 strani obsežno knjigo O socialistični morali in etiki dr. Jožeta Potrča, tudi Destrničana?
Za kaj v bistvu gre? V prvi polovici meseca marca letos sem dobil »glas ljudstva« iz občine Destrnik. Nisem mogel biti tiho. In Štajerski tednik je 29. marca v št. 25 objavil moj gnev, ki sem ga izrazil na skupščini Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj nad ravnanjem takratnega župana in zavedenih članov občinskega sveta, ki so 12. oktobra 2010 sprejeli nekaj sklepov, ki so degradirali pomen in vlogo Reševih v Vintarovcih med drugo svetovno vojno.
Na temeljih požganega doma Reševih je Krajevni odbor ZB NOB Destrnik leta 1967 postavil spomenik, posvečen partizanski družini Reševih: očetu Ernestu in materi Geri, ki se nista več vrnila iz koncentracijskega taborišča, ter sinovoma Vinku in Kostji, borcema Slovenskogo-riške čete, padlima v boju z okupatorjem 8. avgusta 1942 v Mostju pri Juršincih, najstarejšemu sinu Mirku, tudi borcu, ki si je sam vzel življenje ob spoznanju, da je dom po-žgan, starši v taborišču, žena kot talka ustreljena v celjskem Starem piskru, enajstletna sestra Dragica in njegovi otroci: šestletni Janko, štiriletna Matilda in dveletna Olga pa so se
Vir: fotokopija
Fotokopija izjave v dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja
znašli med ukradenimi otroki in so bili odpeljani v otroška taborišča v Nemčijo. Mirkova sestra in otroci so se po osvoboditvi vrnili bolehni, a živi, v domovino.
In ta spomenik je postal prava mora g. Pukšiču, ki ga ni zanimala kalvarija Reševih, zato ga je načel že leta 1983 (o tem sta dva zapisnika) in načrtoval, kako ga odstraniti izpred svoje hiše. To mu je uspelo leta 2000. A na pritisk javnosti (o tem so pisali skoraj vsi dnevniki, tedniki in revije z resnimi vsebinami, anekdotami in celo karikaturami) je bil spomenik ponovno postavljen - tokrat v popačeni obliki in v nasprotju z avtorskim delom.
Opravičujem se za predolg uvod. Želel sem le opozoriti na nekaj, kar je bilo zapisano že pred trinajstimi leti.
Ljudskim govoricam običajno ne sledim, pač pa so me le usmerile k iskanju resnice in dokumentov. Toda kako do njih? Delo mi je olajšal odgovor informacijske pooblaščen-ke, ki mi je dala zeleno luč za dostop do dokumentov javnega značaja, brskanje po e-pro-storu in spletni strani Občine Destrnik, nekaj dokumentov pa sem - sicer s težavo - vendarle dobil na občini. Že bežne ugotovitve so me šokirale.
Dva dni po lokalnih volitvah, 12. decembra 2010, je stari-novi župan Franc Pukšič sklical izredno sejo občinskega sveta starega sestava, v katerem je imel (strankarsko) večino, z osmimi točkami dnevnega reda, med drugim
tudi spremembo statuta in poslovnika, na županov predlog pa so sprejeli tudi sklep, ne da bi bile v zapisniku zapisane obrazložitve, da bodo poslej vse odločitve sprejemali po enofaznem postopku!!! In še sklep o odprodaji občinskega zemljišča v izmeri 68 kv. metrov (ob županovem domu, na katerem je še stal spomenik Reševim).
V dokumentaciji za izdajo gradbenega dovoljenja Francu Pukšiču leta 1978 sta poleg številnih soglasij tudi izjava Novak Dragice, roj. Reš, ki v tem dokumentu izjavlja, da »zaupa g. Pukšiču, da bo dobro skrbel za spomenik njenim staršem in bratom ...«, in dokument Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, ki je v maju istega leta postavil graditeljem določene pogoje, ki jih omenja tudi gradbeno dovoljenje.
Vsa ta leta pa nič od tega. Na omenjeni izredni seji leta 2010 je bila ob predlogu sklepa o odprodaji že omenjenega zemljišča (na katerem stoji spomenik Reševim) tudi obrazložitev: »Prodaja parcele štev. 460/3, k. o. Vintarovci, je utemeljena z dejstvom, da gre za zemljišče na katerem ni nobenega objekta (razen predmeta služnosti)/.../ in da zaradi nujnega vzdrževanja (košnja, urejanje)predstavlja za občino breme.« Bojim se, da so tako v samem sklepu kot v obrazložitvi zavestno zatajili spomenik Reševim. Direktorja občinske uprave so pooblastili, da imenuje tričlansko komisijo, ki bo izvedla prodajo
Fotoarhiv ZZB Ptuj
Spomenik v izvirniku
Foto: B. Prelog
Ponovno postavljen aprila 2000
Foto: ZVKDS-OE Maribor
Fotografirano 22. 11. 2011
nepremičnine, izhodiščno ceno pa ugotovila po zapriseženem sodnem cenilcu.
In kaj pravi zapriseženi sodni cenilec? Cenilno poročilo je napisal 24. oktobra 2010 po ogledu 23. oktobra. Tudi ta ni zaznal, da je na tej parceli tudi spomenik Reševim. V ce-nilnem poročilu zapiše: »vrsta rabe - spomenik«, pri končni ocenitvi pa »zelenica«, vredna 300 €. V zelo obsežnem poročilu, kar šestnajst parcel, je na dokumentu pripisana še parcela - zelenica.
Zelo zanimivo je županovo pooblastilo za podpis prodajne pogodbe, overjene pri notarju 28. januarja 2011, na občinskem dopisu, datiranem z dne 22. 11. 2009. Dopuščam možnost, da je letnica lapsus, toda notar jo je overovil. Pogodbo pa sta pooblaščeni podžupan kot prodajalec v imenu občine in kupec, (župan) g. Pukšič, podpisala že 27. decembra 2010. V tej pogodbi je med drugim v eni izmed alinej zapisano tudi, »- da je parcela 460/3 k.o. Vintarovci po kulturi zemljišča označena kot spomenik, vendar v naravi objektov prosto zemljišče«.
Velika laž! Zakaj? 27. julija 2011 je župan poslal na Ministrstvo za kulturo vlogo za odstranitev spomenika Reševim, češ da je v slabem stanju in da ogroža varnost ljudi, ker je v bližini ceste. Oh, kako je občina po delitveni bilanci prejšnje velike občine Ptuj skrbela za vzdrževanje spomenika in kako velike stroške je z njim imela!
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je na zahtevo Ministrstva po ogledu dne 22. novembra 2011 zapisal, da je spomenik poškodovan, a da »je pa poškodbe možno povsem enostavno sanirati . « kljub manjkajočim in poškodovanim elementom, ter predlagal konkretne rešitve.
Zanimivo je tudi dejstvo, da je kljub strokovnim podlagam, ki jih je pripravil ZVKD za sprejem občinskega Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Destrnik, vključno s spomenikom padlim v prvi svetovni vojni in spomenikom Reše-vim, občinski svet na redni seji sveta dne 9. marca 2011 sprejel osnutek Odloka brez teh dveh spomenikov. Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območni enoti Maribor, je takratni župan 4. februarja 2012 predlagal odstranitev Reševega spomenika ter povedal, »da omenjeni spomenik ne bo razglašen za spomenik lokalnega pomena, ampak, prav nasprotno, da bo izbrisan iz Registra kulturne dediščine, z utemeljitvijo, da se na pokopališču nahaja skupno spominsko obeležje« (vir: dopis ZVKD z dne 13- februarja 2013).
Skupno spominsko obeležje na pokopališču ne more odtehtati namena postavitve spomenika Reševi družini na temeljih njihovega požganega
doma z napisom na dveh straneh podstavka. Na prvi piše: TUJE STAL REŠEVDOM na drugi pa:
IN ŠEPETALI BODO VETROVI VEDNO TOD OKOLI ŠEST REŠEV PADLO JE ZA SVOBODO GRUDI RODNI
Lahko zapišemo še kaj več? Da! Občinski svet je 5. maja 2012 sprejel Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Destrnik brez spomenikov na padle v prvi in drugi svetovni vojni. V 11. členu je zapisano: »S tem odlokom preneha veljati za območje Občine Destrnik Odlok o razglasitvi nepremičnih in kulturnih spomenikov na območju občine Ptuj ...«. Torej, vsa dejanja g. Pukšiča in občinskega sveta
Prejeli smo
so bila vsa ta leta nezakonita. Na koncu še to: ne gre za tistih nekaj kvadratnih metrov zemljišča, za katerega je občina dobila 300 evrov in pri tem imela za overitev pooblastila in cenilca skupaj še 188,36 € stroškov. Gre za sprevrženi postopek, dobro preračunan (mimogrede: g. Pukšič je bil v ptujskem SŠC predavatelj matematike, tako da s preračunom ni bilo težav), in z zvijačo je g. Pukšič dosegel tako rekoč odstranitev spomenika kljub negativnemu mnenju k njegovi vlogi na ministrstvo. Ko je zaznal, da mu bo po zakonu o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije prenehala funkcija župana, je pohitel, kar se je dalo. V vseh pogledih so bila njegova dejanja nemoralna in neetična. Morda pa si zaslužijo še kakšno drugo obravnavo, najmanj pa v njegovi sedanji stranki, ki že v svojem statutu na prvo mesto postavlja poštenost .
Stanko Lepej
Vseljudsko posojilo
Kljub veliki krizi in brezposelnosti imamo Slovenci na bankah privarčevanih nekaj čez 15 milijard evrov. Z njihovo manipulacijo sedaj služijo samo banke. Te so na Cipru celo hotele »zarubiti«30 procentov pri njih shranjenih sredstev.
V nasprotju z rubežem pa vladi predlagam naslednje: država naj državljane - varčevalce javno zaprosi za »posojilo« npr. 1/10privarčevane vsote (ali več), z ugodnimi obrestmi, z vsaj enoletnim moratorijem vračanja sposojene vsote. Posojilo naj bi bilo pokrito z državnimi obveznicami!
Na podoben način smo po vojni že reševali našo staro državo, Jugoslavijo.
Mislim, da ni poštenega Slovenca, ki ne bi pomagal in posodil državi prepotrebna sredstva, ker je vseeno, ali ležijo na banki ali pa jih država porabi za zagon gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest.
Prepričan sem, da bi presegli omenjenih 10 procentov prihranjene vsote. Še vedno je to boljše, kot so mislili narediti na Cipru. Ne bo potrebe po razprodaji državne lastnine za vsako ceno!
Seveda je državno varčevanje še vedno nuja, vendar selektivno! Javni sektor naj se pusti na miru in pritisne na vladne ustanove in sekretariate, direktorate, nadzorne organe, razne nepotrebne »svetovalce«, predvsem pa na poslance in samo vlado. Samo pri teh še nihče ne varčuje! Če tem zmanjšajo vsaj 10 procentov dohodkov in skupaj s posojilom bomo lahko rešeni v enem letu! Z nabranimi sred-
stvi je treba racionalno razpolagati in jih ne razmetavati kot do sedaj.
Vse mora biti transparen-tno!!! Preprečiti je treba lo-biranja in korupcijo, TAKOJ reorganizirati tožilstvo in sodstvo s primerno zakonodajo in primernim obdavčenjem nagrabljenih sredstev. Tudi iz oaz! Neoliberalizem je treba ustavno prepovedati, kot sta nacizem ali fašizem, in ustavo spoštovati. Ustavni sodniki ne smejo bilo strankarski! Naj se strogo držijo zapisov v ustavi!
Banke morajo narediti javni seznam, kdo je dobil nepokrite kredite, in jih izterjati z obrestmi. Za hčerinska podjetja morajo ustanovitelji imeti polno odgovornost s svojim premoženjem. Zemljiški krediti - plombe, ki so v modi, morajo finančno dokazati, sicer vseeno sledi zaplemba lastnine. Pri prepisih na sorodnike naj darovatelj najprej dokaže, od kod mu prepisana vrednost. Če je to »vrnitev dolga«, naj dokaže, od kod mu sredstva za posojilo. Če ne more dokazati, je to utaja davkov in zaplemba tudi te lastnine. Takoj bodo vrnili darovana imetja, če ne, bodo izgubili še svoje. Korumpirani bančniki - nikoli več na to delovno mesto, ugotoviti njihove posesti -utajeno zapleniti. Itd.
Samo trdo in dosledno ravnanje nas lahko reši - brez milosti do tistih, ki so bili takšni do nas!
Naj bo enkrat konec groženj s trojko - naj se bojijo državljanov!
Mislim, da se bo veliko Slovencev strinjalo z zapisanimi predlogi!
Vladimir Kužnik, Ptuj
Sestavki v rubriki Bralci pišejo/Pisma bralcev izražajo stališča avtorjev člankov, za katere pa ni nujno, da so enaka stališčem uredništva.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 3. maja 2013
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 tjfvofj ) Industrijska 9, MARIBOR	f
^ZL^r 02 2283020,031 658 679	1
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S
-	KREDITI NA POLOŽNICE	f BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	* LEASINGOV & MENJAVE
CR RADIOPTUJ
89,8° 98,2 "10413

Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
O O/Hiklauž o.t
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK CENA c			OPR.	BARVA
BMW M3 SMG COUPE AVTOMATU^ SLO 2002/2003		11990,00	USNJE.ÍP.POOVOZJE	Z1ATAK0V.
CimOENCI USX, S VRAT	2011	(.990,00	GARANC. 12/2093.1.1AST.	BELA
DAEWOO LANDS 1 j SERVO, 4 VRATA	1999	640,00	2JASI, POHL SERV. KNJIGA	SVMNAKOV.
HAI SOIDO VAN COHIBI FURGON 1.9 D	2009	2,390,00	MOŽNOST POVRNITVE DDV	BELA
H)RD MUX 1J¡HI9D,!¡ VRAT	2009	5.990,00	2.IAST,KUMA,ABS	SREBRU KOV.
FORD 0HIMI.fi VtT IRENO, SLO	2009	1790,00	INEGL, DVAVTKUMA, ALU PIAT.	SREBRNA KOV.
FORDC-MAX 1.6TDCI TUEND VHAT	NOVO	0019,060,00	POPUSn-VOZIKANAZALOGN	ČRNA, SREBRNA KOV.
FORD FESTA 1.2S TUEND, 5 VRAT, SLO	2009	1990,00	LE44.S77 km, POT.RAČUN.	ZEIHAKOV.
FORD USTA 1.251 TITANIUH,! VRAT	2912	10,915,00	RAZST.V0Z1L0, LE 7400 ha	NOTMAGENIAKOV.
FORD FESTA 1.4 TUEND S VRAT, SLO	2009	5.990,00	AVTJUJMA, MEGL, I.LAST.	TANGO ORANGE KOV.
FORD FOCUS 1.41, i VRAT	2003	2,990,00	2JASI,P01R SERV. KNJIGA	SREBRNA KOV.
FORD FOCUS ECOBOOSTTREND - AVTO IfTA	NOVO	OD 13.110,00	ZELO MIZKA PORABA!!!	£rna,sbbbnakov.
FORD FOCUS KARAVAN IS	2091	9.990,00	DD9L4ZIM.GUMENA PLATIŠČ09	SREBRNA KOV.
FORD KA TTTANNUM, 12	2919	1990,00	AUIPUT,IEGL,P0I.RAČ.	ČRN0RDEČA
FORD KUGA TREND 2.D TIKI 4XZ4IA ZALOGI	NOVO	0019,520,00	STILSta PAKET, TEMPOMAT	BE1AUINARK0V.
FORD HONDEO 1.1 H VRATA	2901	1,990,00	KLIMA, EL PAKET, HEGUNKE	1.SIVA KOV.
FORD HONDEO ¡J) HCl TITANIUM, S VRAT	2011	22.609,00	ZELO MIZKA PORABA!!!	BE1A-ČRNA STREHA
FCRDS-MAX 1.GSTCI	NOVO	0020465,00	vozno NAZAI0GI	ČRNAKOV.
FORD 1MNSU MISMO	2HI4	5,990,00	G SED.-» TOVOR, VLEČNA NAPR.	BELA
NN0NDAACC0RD2JI.SVRAT	1999	1.990,00	NAVIGACIJA, USNJE, AIÜ PIAT.	ČRNA
MNISUBISHN L2D0 2.SD, 4X4, SLO	1999/12	9,700,00	ALUPLAT, VLEČNA NAPRAVA	KOVNSMA&NA
OPELASTItA 1.416V GL4VRATA	1999	im,m	21AST, SERV.KBJIGA	HORDO RDEČA KOV.
OPEL MERIVA Ul SLO	2004	4,990,00	KLIIHA, VLEČNA KAP., I.LAST.	SREBRNA KOV.
PEUGEOT ICZ COUPE U	2019	19,500,00	BKEHON.PARKSBIZORJI	ČRNA
RENAULTLAGUNA 1.9 DCI DYNAMIC, KARAVAN	2002	2,490,00	ALU PIAT, MU1HF. VOLAN	1EMN0SNA
RENAULT MEGANE U BBIUNEEXPNIESS,SVRAT	2009	1,490,00	ALU PIATJW1.KUMA,PAN(SBL	SREBRNA KOV.
RENAULT MODUS 1.! DO EIAN, ¡VRAT	2009	9,390,00	KUMA, MEGL, ODVOLKONTROIE	SV. MINIRA KOV.
RENAULTSCmCUDO	2002	1.190,00	D0D.4ZIM.GUMENAPIAHŠČH	SREBRNA KOV.
SEAT LION 1.4 S VRAT, SLO	2003	3.790,00	KUMA, ARS, 1.1AS1IK	ZlATA KOV.
VOLXSWAGEN OOLF 1.4THINDUNE, S VRAT	2004	6.690,00	DVAVT.KUMA,EL PAKET, 1. iast.	SREBRNA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr				
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0 Till DPF BUSINESS	2010	15.680,00	NÄVI.	KOV. SREBRNA
BMW SERUA1:116D CONFORT	2010	11.780,00	1.LAST.	KOV.ČRNA
BMW SERUA 3:320D UMUZINA	2009	13.950,00	1.LAST.	KOV. ČRNA
CITROEN C31,4 HDI CONFORT	2010	5.790,00	SERV0 VOLAN	BELA
CITROEN C31,4 VT1 TENDANCE	2010	7.580,00	KUMA	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA PICASS01,8110V	2000	1.780,00	KUMA	SREBRNA
OPEL ASTRA KARAVAN 1,7 COR ENJOY	2005	4.080,00	KUMA	BELA
OPEL CORSA COSM01,210V	2009	6.080,00	KUMA	KOV. SIVA
OPEL VECTRA KARAVAN ESSENTIA 1,9 COT1	2000	5.280,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005	4.150,00	PANORAMA	BELA
PEUGEOT 407 CONFORT PACK 1,6 HDI	2009	8.580,00	KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1,5 DCI DYNAMIQUE	2011	10.450,00	1. LAST.	KOV. RJAVA
RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1,5 DCI DYNAMIQUE	2000	6.280,00	1.LAST.	ČRNA
SEAT ALTEA XL STYLANCE 1,9 TDI	2008	8.880,00	1. LAST.	KOV. ČRNA
SKODA OCTAVIA COMB11,9 TDI ELEGANCE	2009	10.400,00	I.LAST	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN GOLF 1RENDUNE 1,0 TDI	2010	10.880,00	5VRAT	BELA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI SP0RTUNE UMUZINA	2005	8.280,00	SL0	KOV. SREBRNA
ODKUP VOZIL V ENI URI
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
mazda31.6te	2004	4.990,00«	70.000prev	kov.srebrna
peuge0t4071.6 hdiconfort umu.	2007	6.950,00«	prvi last.	kov. črna
opelcorsa 1.216v club	2004	2.350,00 «	77.000 prev.	kov. srebrna
ford fiesta 1.3 fresh	2006	4.500,00 «	48.000 prev.	k0v.b0rd0
renaultcli01.416vexception	2007	4.900,00«	serv.knjiga	kov.t.siva
renault grand espace 2.0 dci initiale paris 2008	10.900,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003	10.900,00«	usnje	kov. srebrna
chevroletlacetti1.416vse	2009	4.950,00«	serv.knjiga	kov.srebrna
chevrolet kalos 1.2 direct	2006	3.090,00«	klima	kov.sv.zelena
nissanc0mf0rtalmeratin01.816v	2001	3.090,00«	klima	kov.sv.zelena
fiatmultipla1.616vsx100	1999	1.950,00«	klima	kov.zlata
seatibiza 1.9sdisign0	2002	2.970,00«	avt.klima	kov.srebrna
peugeot4062.0 hdi break	1999	2.130,00«	klima	kov. modra
hondacivic1.7VTIavt.	2003	3.200,00«	serv.knjiga	bela
peugeot4072.0hdi 16vc0nf.avt.	2005	6.200,00«	serv.knjiga	kov.črna
peugeot2061.41x-line	2005	3.550,00«	klima	kov.srebrna
renault espace 2.2 dci privilege	2006	5.900,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
mercedes-benzb180cdi	2005	9.490,00«	klima	kov.črna
micr0carmc1	2004	4.300,00«	alu plat.	kov. sv. modra
peugeot3071.616vd-sign	2007	6.300,00«	prvi last.	kov.srebrna
Do konca februarja -20% gotovinski popust ■ pred nakupom vozila možen preventivni tehnični pregled.
r

PTUJSKA TELEVIZIJA
3.f
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:55 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Modro-pon. 10:50 Info kanal 12:00 Regi TV Ormož 13:00 Info kanal 15:35 Kuhinjica 10:00 Info Itanal 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:35 Jana-Ekološka naselja In
trajnostna kultura bivanja - pon. 18:05 Info kanal
19:00 Moč glasbe nas združuje - 2. del 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptuiske odrske deske - 9. oddaja - pon. 20:45J5pot(no) -16. oddaja - pon. 21:15 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 21:40 Motoscena -19. oddaja - pon. 22:00 Regi TV Gorišnica - pon.
Sobota 4.5.
hOO Ptujska kronika - pon 1:20 Info kanal 0:25 Modro - pon. 0:55 Info kanal 1:30 Zemlja In ml-17. oddaja 1:55 Info kanal 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna
3:20 Resi TV Ormož-pon. 4:20 Info kanal 5:15 Kuhinjica - pon. 5:40 Info kanal 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Info kanal
17:30 Jana - Ekološka naselja in trajnostna
kultura bivanja - pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 18:45 Pregled tedna - pon. 19:05 Info kanal 19:30 Sikkim - izgubljeno kralje: 20:00 Ptujska kronika - pon
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
M i.5.
9:00 Ptujska kronika - pon 9:20 Kuhinjica 10:10 p kanal
11:00 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 11:25 Info kanal 13:00 Pregled tedna -pon. 13:20 Zemlja in mi -17. oddaja - pon. 14:00 Sport(no) -16. oddaja - pon. 14:30 Info kanal
15:15 Gostilna pr Francet - 28. oddaja
16:15 Info kanal
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Info kanal.
19.40 Regata Ptujčanka pon.
20:00 Ptujska krenite: pon. ^ ^ ^
2?:i5^Motoscena - ^."oijtfaja*- pon. 21:45 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 22:10 Info kanal
• neoeijek 6.5 9:00 Dnevnik TV Maribor-9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:15 Info kanal 10:45 Pregled tedna - pon. 11:05 Info Kanal 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 16:05 Info kanal 17:00 Povabilo na kavo - pon 17:35 Pregled tedna - pon. 17:55 Info kanal
19:25 Jana o zdravju - Ekološka naselja In
trajnostna kultura bivanja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Motoscena - 20. oddaja - pon. 20:40iport(no) -16. oddaja - pon. 21:10 Cista umetnost -18. odi1-" ~ 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
-pon.
pon.
■Zemlja In ml-18. odd|H 21:00 Moč glasbe nas združuje/ 22:00 Ptujska kronika - pon. m

www.petv.t\
Spremljate nas lahko tudi na T2 in SIOLIV
PTUJSKA TELEVIZIJA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.rndio-tednilcsi
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO.
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
TEHTWTgg 11 ■ ITAVJI MtTJ 3 M ET51
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
En
LETNIK CENA( OPR.
F0RDC-MAX1.6TDCI	2005
CiTROEN XSARA PICASS01.6 Hdi	2004
PEUGEOT PARTNER 1.6 Hdi	2011
BMW 520 d	2011
CiTROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi	2008
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 CDTi	2007 OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi 2010
CHEVROLET AVE01.4	2007
ŠKODA OCTAVIA COMB11.6 Tdi	2010
VW PASSATVARIANT1,9Tdi	2008
PEUGEOT 307 KARAVAN 2.0 Hdi	2003
RENAULT SCENIC 1.9 Dci	2005
BMW318dT0URING	2009
F0RDC-MAX1.6TDCi	2009
OPEL VECTRA 1.9 CDTi	2006
PEUGEOT 206 CC 1.4	2001
RENAULT MEGANE 1.5 Dci	2008
Vso zalogo vozil najdete na:
5.490	AVT. KLIMA KOV. MODRA
3.990	AVT. KLIMA KOV. SIVA
10.490	AVT. KLIMA KOV. RDEČA
33.990	VSA OPREMA KOV. MODRA
8.990	AVT. KLIMA KOV. SIVA
6.490	PRVI LAST. KOV. SREBRNA
13.490	VSA OPREMA BISERNO BELA
2.990	KUMA-SLO KOV.SREBRNA
10.990	AVT. KLIMA KOV. SREBRNA
10.490	1. LAST. (SLO) KOV. MODRA
2.990	AVT. KLIMA KOV. SIVA
4.490	AVT. KLIMA KOV. SREBRNA
13.990	VSA OPREMA KOV.ČRNA
8.990	1.LAST. BISERNO BELA
6.990	COSMO KOV. ČRNA
2.990	KLIMA (SLO) KOV. SREBRNA
6.490	1. LAST. (SLO) KOV. SREBRNA
www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mosliček, proteze in bela zalivfca s popustom najcenejši na Ptuju.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
(PoíLíajtí naí na íuítouním íjlítu!
RADIOPTUJ
fui ¿jktetu www.radio-ptuj.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stro|e, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
WILLIAMS d
.0 0
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Naročite
Štajers,
z brezplačno prilogo

Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.tednik.si
petek • 3. maja 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Prireditvenik
Petek, 3. maj
08:00 Ptuj, Q-center: fotografska razstava Ples tako in drugače -retrospektivna razstava folklornih in standardnih plesalcev Varstveno-delovnega centra ZUDV Dornava (na ogled do sredine maja)
20:00 Ormož, Dom kulture: komedija Moj Vinko, KD F. K. Meško Sv. Tomaž
Sobota, 4. maj
17:00 Ormož, grad: Financ fest, delavnica za ravnanje z denarjem, prostori MCO
18:00 Osluševci, vaški dom: slavnostna prireditev Veseli bodimo -2013 ob 15-letnici skupine Pevke ljudskih pesmi in predstavitev njihove druge zgoščenke 21:00 Ptuj, CID: koncert glasbene skupine Soul in poper
Nedelja, 5. maj
09:30 Leskovec, pred gasilskim domom: počastitev sv. Florjana in
blagoslov nove strehe, PGD Leskovec 15:00 Stojnci, pred gasilskim domom: tradicionalna florjanova nedelja, gasilska parada, kulturni program, maša in blagoslov
Mestni kino Ptuj
Petek, 3., sobota, 4., in nedelja, 5. maj: 16:30 Mogočni Oz; 19:00 Hitchock; 21:00 Nesrečniki.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov:
nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Proslava ob dnevu upora proti okupatorju; Zaključna konferenca projekta SPRINT; Potomec grofov Leslie obiskal Ptuj; Donacija za Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka; Zeleni v sozvočju z naravo; Slovenskemu čebelarju Janku Pislaku v spomin; Razstava del Saše Urih v razstavišču Fo.Vi; 15. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu; Blagoslov konjev; Brazilija - dežela prihodnosti v besedi in sliki; Jadralna regata na Ptujskem jezeru; Revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike; Zapojmo skupaj z ljudskimi pevkami KD Jezero.
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ŽELITE čim uspešneje končati šolsko leto? Izvajamo učno pomoč za osnovnošolske predmete in inštrukci-je iz angleškega jezika za vse šole. MATEHER, D. O. O., tel. 040 571 313.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed d.o.o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.

iliH
ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www. roletarstvo-arnus.si /info@role-tarstvo.arnus.si.
KMETIJSTVO
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, sina in očeta
Mitijana Turkuša
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 123 C
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo delavcem Centra za socialno delo Ptuj in vrtca Spominčica Ptuj, govornici ge. Hedviki za poslovilni govor, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter podjetju Mir.
Njegovi najdražji
NUDIMO hitro in ugodno strojno sekanje ter žaganje drv na terenu. Tel. 041 801 814.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760..
KOSILNICO - vrtna traktorska nova (še zapakirana) 30 % ceneje!. Tel. 041 613 804.
KUPIMO krave jalove, pašne. Tel. 040/727-779.
PURANE IN PURICE 4,5 KG za na-daljno rejo po akcijski ceni 14 € za žival prodajmo. Tel. 040 531 246, ali 02 688 13 81, Rešek, Starše 23.
NESNICE rjave v 19 tednu, tik pred nesnostjo prodajamo.. Tel. 040 531 246, ali 02 688 13 81, Rešek, Starše 23.
PRODAM krožno žago (cikularko) z trifaznim motorjem 3 Kw, Inf. na tel. 041 223 329.
PRODAM suhe hrastove deske, mo-stnice, bočno traktorsko koso BCS - dupleks, 2,30 m, hidralnični dvig kose, ajdo za seme ali mlin sorte Darja, ovce z mladiči ali brez. Tel. 02/ 764 58 21 ali 051 682 055.
PRODAM lušče koruzo. tel. 041 571 708.
NEPREMIČNINE
PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otork Murter - Ti-sno, 30 metrov od morja, cena cca 2.500 €/m2, telefon 00385 98 33 61 40.
DOM STANOVANJE
V	NAJEM DAJEM dvosobno stanovanje (lahko je manjši poslovni prostor, npr. frizerski salon), eno trosobno in eno štirisobno stanovanje, delno opremljeno, lokacija Bukovci, ob glavni cesti, vsa stanovanja so brez stopnic in imajo garaže. Tel. 040 213 122.
PRODAM delno opremljeno dvosobno stanovanje v centru Ptuju, z uporabo kabelske TV, centralna kurjava in internet. GSM 041 428 673.
SV FILIP I JAKOV, oddamo sodobno opremljene apartmaje za 2 do 6 oseb blizu plaže. Opis, cene in slike na www.sincek.de, konktakt sincek@t-online.de ali pa 0049 171 744 33 31.
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje v centru Ptuju, z uporabo kabelske,TV, centralna kurjav a in internet. GSM 041 428 673.
V	NAJEM ODDAM 3-sobno stanovanje v skletjo 85 m2, v Stojncih. Informacije na tel. 041 394 131.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
Preglejte celotno številko Štajerskega tednika v elektronski obliki
DELO
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon
041 897 675.
Prodam 1600 l kurilnega olja in cisterno. Tel. 041 847 799.
Napovednik, tudi na www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:10 ŠKL
10:00 Mesečna kronika iz Občine Lenart
11:00 Utrip iz Ormoža
12:00 Polka in Majolka
13:00 Ujemi sanje
14:30 Vldeo strani
18:00 Osrednja prireditev Občine Sv. Jurij 19:35 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip Iz 0 moža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
00:00 Vldeo strani
08:00 Pridelava zelenjave In poljedelskih kultur
10:00 Osrednja prireditev Občine Sv. Jurij
11:30 ŠKL
12:20 Video strani
18:00 Oddaja ŠKL
18:50 Glasbena oddaja
20:00 Osrednja prireditev Občine Markovci
21:50 Ujemi sanje
22:30 Polka Majolka
23:30 Vldeo strani
8:00 Otroška oddaja 9:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Ptujska kronika 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Koncert Mili z gosti -1. del 13:00 Veseloigra - Ta veseli dan-lvek se ženi 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 ŠKL
17:00 Revija odraslih pevskih zborov 1. del del 18:30 Osrednja prireditev Občine Sv. Jurij 20:00 Revija odraslih pevskih zborov 2, del 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Vldeo strani
00:00 V
8:00 Predavanje o alkoholu In cigaretah 8:30 Oddaja ŠKL 9:20 Ptujska kronika 9:40 Ujemi sanje 11:15 Vldeo strani 18:00 Koncert MIH z gosti -1. del 20:00 Osrednja prireditev Občine Markovci 21:50 Pridelava zelenjave in poljedelskih kultur 22:50 Glasbena novičke z Ingrid 2320 Vldeo strani
£taf&ufca, budilka'
'-i36luiafte nad tudi na dp letu: www. radio-ptuj. 6i
RADIOPTUJ
89,8 "98,2 "I04i3
50 let
Štajerski
gU*s naše dežele že 65 let
Registrirajte se na www.tednik.si za brezplačni dostop do 3. maja 2013!

www.tednik.si
Vse na svetu mine, vse se spremeni. Le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči.
SPOMIN
5. maja mineva 10 let, odkar me je zapustil dragi mož
Maks Kekec
IZ BRATISLAVCEV 43
24. 9. 1929 + 5. 5. 2003
Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo, mu poklonite svečo in droben cvet.	Žalujoča: žena Marija
SPOMIN
3. maja minevajo tri žalostna leta, odkar se je od nas poslovila draga žena, mama in babica
Terezija Kosajnč
IZ PTUJA, OSOJNIKOVA CESTA 2
nazadnje stanujoča na Humu pri Ormožu 85
Nihče ne ve, kako je težko biti sam, zelo te pogrešamo.
Mož Jože, sin Jože in hčerka Olga z družinama ter vsi njeni
Zakaj, kar zares ljubimo, moramo na neki stopnji izgubiti in potem skozi boleče iskanje zopet le v spominih najti?
SPOMIN
4. maja mineva 5 let, odkar je nehalo biti tvoje srce, dragi mož, oče in brat
Branko Resnik
MESTNI VRH 88 I, PTUJ
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče ter ga ohranjate v spominu.
Vsi, ki smo te imeli neizmerno radi
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
(T. Pavček)
ZAHVALA
V 97. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek in tast
Franc Škrinjar
IZ MIHALOVCEV 32
Iskrena hvala vsem, ki ste se dotaknili njegovega življenja, ga pospremili na njegovi poslednji poti ter se z lepo mislijo spominjate nanj.
Vsi njegovi
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
tasta,
Petra Meznariča
IZ BUKOVCEV 33
roj. 26. 3 1926 + 13. 4. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekali sožalje. Hvala gospodu župniku Janezu Maučecu za opravljen pogreb, gospe Tilčki za molitev in govor, pevcem za odpete žalostinke, nosilcem praporov in zastavonoši, pogrebnemu podjetju MIR, domačemu gasilskemu društvu Bukovci ter ostalim gasilskim društvom iz občine Markovci, gasilskemu društvu FF-BAS Waltersdorf - Avstrija, gasilcem DVD Lovrenčan - Dubrava, Hrvaška in osebju DU Muretinci.
Žalujoči: njegovi najdražji
Ptuj • V ribiški družini imajo polne roke dela
Pomor rib v framskem potoku
V ponedeljek, 29. aprila, so Ribiško družino Ptuj obvestili, da so ob Framskem potoku pri Zgornjih Jablanah našli več poginulih rib; vzroke še raziskujejo, neuradno pa naj bi šlo za onesnaženje vode. Sicer pa imajo polne roke dela, saj so pričeli novo ribiško in športno sezono ter urejati brežine športnih ribnikov.
Kot je pojasnil predsednik Ribiške družine Ptuj Zvone Petek, so obvestilo o najdenih poginulih ribah v ponedeljek prejeli tudi prek regijskega centra za obveščanje in Policijske postaje Ptuj:
»Z gospodarjem Ribiške družine Janezom Zemljaričem sva takoj odšla na teren in si ogledala kraj najdbe poginulih rib. Ob ogledu brežin sva ugotovila, da je ob potoku ležalo več različnih rib, velikih do 25 cm, ki so bile napol razpadle in posušene. O najdbi je bil obveščen tudi inšpektor za okolje Zvonko Furman, zato sem prepričan, da so v inšpektoratu že pričeli iskati vzrok za pogin. Za sedaj domnevamo, da je bilo poginulih rib še več, po vsej verjetnosti pa so večje in težje že pobrali domačini, ko so bile še sveže, čeprav tega ne bi smeli storiti.«
Ali menite, da je prišlo do pogina rib zaradi zastrupitve potoka?
»Po vsej verjetnosti je res prišlo do onesnaženja Framskega potoka, vendar bodo pravi vzrok pokazale šele analize vzorcev vode. Glede na dejstvo, da so bile poginule ribe tudi nad tamkajšnjim obratom
Foto: M. Ozmec
Predsednik RD Ptuj Zvone Petek ob rogozniškem ribniku, kjer je bilo čez prvomajske praznike spet zelo živahno.
zasebnika pri Cirkovcah, lahko pri iskanju morebitnih krivcev za onesnaževanje ta obrat izločimo. V vsakem primeru pa bomo dogodke budno spremljali, in če bo treba, ustrezno ukrepali, kajti Framski potok je predvsem v zgornjem toku naravni hidrološki spomenik izrednega pomena za živalski in rastlinski svet.«
Nova sezona je tu
V Ribiški družini Ptuj imate te dni polne roke dela, saj ste pričeli pomladansko tekmovalno sezono. Kako ocenjujete pričetek?
»Glede na podaljšano in precej hladno zimo smo ribiči veseli razmeroma toplega pomladnega vremena, ki je ob
vode pritegnilo številne ribiče in ljubitelje narave. Novo ribiško tekmovalno sezono 2013 smo pričeli minulo nedeljo, 28. aprila, ko smo ob našem športno-gojitvenem ribniku v Rogoznici izvedli prvo tekmovanje državne lige veteranov ribiških družin iz vse Slovenije. Z udeležbo sem zadovoljen, prav tako pa tudi z rezultati
naših, kajti med 11 ekipami veteranov s 34 tekmovalci so veterani RD Ptuj osvojili odlično drugo mesto, takoj za prvo-uvrščeno ekipo veteranov RD Kostanjevica ob Krki, medtem ko je tretje mesto dosegla ekipa RD Laško.«
Športne aktivnosti ribičev pa ste nadaljevali tudi med prvomajskimi prazniki?
»Res je; v sredo, 1. maja, smo v lepem sončnem vremenu izvedli tradicionalno družinsko tekmovanje RD Ptuj, ki je bilo dobro obiskano. V četrtek, 2. maja, je bilo še tradicionalno tekmovanje RD Ptuj v Jami Tr-žec. Ta konec tedna, v soboto, 4. maja, pa bo ob rogozniškem ribniku še tradicionalno tekmovanje ribičev invalidov, pri čemer gre za kvalifikacije za državno prvenstvo.«
Te dni pa zaključujete še urejanje brežin ob rogoz-niškem ribniku. Za kakšna dela gre?
»Gre za obnovo brežin ob našem ribniku, ki jih je že precej načelo valovanje vode. Investicija nas bo veljala le okoli 6000 evrov, saj so naš strošek le strojna dela, ki jih izvaja eden od zasebnikov po konkurenčni ceni, vsa druga zemeljska dela pa opravljajo člani RD Ptuj s prostovoljnim delom, za kar se vsem po vrsti toplo zahvaljujem. Vse ribiče ter ljubitelje ribištva in narave pa vabim v naš ribiški dom ob rogozniškem ribniku, saj smo tudi uradno pričeli novo športno ribolovno sezono.«
M. Ozmec
Žetale • 15. gozdarski praznik
Nepremagljivi zetalski Cepini
Strojni krožek Žetalanec je tudi letos v soorganizaciji z Zavodom za gozdove Slovenije (ZZG), Območna enota Maribor - KE Ptuj, izvedel tradicionalni gozdarski praznik s tekmovanjem z motorno žago, ki je štelo za uvrstitev na državno gozdarsko tekmovanje.
Udeležba tekmovalcev, ki so se pomerili z žago v različnih, sicer že uveljavljenih disciplinah, je bila letos rekordna, saj se je prijavilo kar 25 žagarjev obeh spolov. Potem ko so pred strogo komisijo najprej opravili test iz varnosti dela v gozdu, so pokazali še, kako praktično obvladajo precizni in kombinirani rez, podžagovanje in zasek, kleščenje ter podiranje droga na balon (kjer je sicer
poleg znanja potrebne še kar precej sreče).
Končni rezultati so bili takšni: med posamezniki je največ točk zbral Slavko Širec (ekipa Cepini), takoj za njim pa sta se uvrstila Izidor Štajnberger (Cepini) in Viki Žerak (Gozdni obrat Ptuj). Letos bodo torej na državnem tekmovanju, ki bo avgusta v Gornji Radgoni, barve ZZG OE Maribor ponovno zastopali Cekini v postavi: Slav-
ko Širec, Izidor Štajnberger in Toni Butolen.
Med ženskami je letos zmagala Veronika Furman, druga je bila Marjana Podgoršek in tretja Kristina Štajnberger (vse ekipa Grčice).
Ekipno je tako tudi letos zmaga ponovno pripadla prekaljenim mojstrom motorne žage, ekipi Cekini, ki je s tem prejela tudi Haloški pokal, med
ženskami pa seveda Grčicam, ki so sicer skupno po osvojenih točkah med ekipami uvrstile na peto mesto; pred njimi
Črna kronika
Zagorel tovornjak
Foto: Marko Vindiš
30. aprila okoli 4. ure je bila policija na interventno številko 113 obveščena, da je na glavni cesti Ptuj-Gruškovje, malo pred Podlehnikom, s ceste zapeljalo tovorno vozilo in se pri tem vnelo. Policisti so ugotovili, da se je turški državljan sam rešil iz gorečega vozila, v nesreči pa ni bil nihče telesno poškodovan. Zaradi gasilske intervencije, odvoza tovora in odstranjevanja tovornega vozila je bila glavna cesta proti Gruškovju za ves promet zaprta do 12.50. Za osebna vozila je bil urejen obvoz, tovorna vozila so izločali na počivališču Dravsko polje. Vozniku so policisti izrekli globo. Škoda znaša okoli 100.000 evrov.
Kratka vožnja z ukradenim avtobusom
V noči s 27. na 28. april je neznan storilec na do sedaj nepojasnjen način v Zgornjem Dupleku odtujil avtobus. Z njim je trčil v obcestno ogledalo, potem pa zapeljal na njivo v Zgornjem Dupleku in vozilo tam zapustil. Policisti obvestila o storilcu še zbirajo.
Bankomati na udaru
Preko preteklega vikenda so policisti na območju Maribora obravnavali več primerov kraje na bankomatih, t.i. cash trappinga. Gre za tatvino denarja na bankomatih, ko storilci z ustreznimi pripomočki najprej odprejo režo za izdajo denarja na bankomatu, med transakcijo, ko bankomat »šteje« denar, pa transakcijo prekinejo in z ustreznim orodjem iz-vlečejo prešteti denar. Občane velja opozoriti na pozornost pri dvigih denarja na bankomatih in na osebe v bližini bankoma-tov, ki bi se lahko ukvarjale s tovrstno kriminaliteto.
Zmagovalna ekipa letošnjega gozdarskega tekmovanja v Zetalah Cepini se bo udeležila tudi državnega tekmovanja avgusta v Gornji Radgoni.
so bile še moške ekipe Gozdni obrat Ptuj (2. mesto), Grče (3. mesto) in Kajle (4. mesto). Za razliko od rekordnega števila
tekmovalcev pa je bilo letos kljub zanimivemu tekmovanju in spremljevalnih dogodkih bolj malo obiskovalcev. Tisti, ki so prišli, so si lahko na prizorišču dogodka v središču Že-tal, na travniku za OŠ, ogledali prikaz delovanja različne gozdarske mehanizacije in jo tudi preizkusili, peči na biomaso ter prisluhnili predavanju na temo gozdarstva.
SiM
... osvežitev v pomaranči
Napoved vremena za Slovenijo
Maja mora biti tri dni mrzlo, ni na začetku, ie ob koncu
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Čez dan bodo nastale krajevne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 19 do 25 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo spremenljivo vreme s krajevnimi plohami in nevihtami; te bodo v nedeljo predvidoma pogostejše.
Foto: SM