Stenografier zapisnik šeste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani SíenogmpiUfárc Jkíáf ber ¡editen Strung bes ^nitbtsges foiktf) dne 16. decembra 1887. Nazoči: Prvosednik: deželni glavar Gustav grof Thurn-Valsassina. -—- Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik Andrej baron Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missiain Leopold grof Lichtenberg. Dnevni red: 1. Branje zapisnika V. deželno-zborske seje 12. decembra 1887. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 49. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo nasveti o zgradbi bolnice za kužne bolezni. 4. Priloga 51. Poročilo deželnega odbora,, s katerim se predlaga računski zaključek deželnega zaklada za 1. 1886. 5. Priloga 52. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželnega zaklada za 1. 1888. 6. Utemeljevanje samostalnega predloga gosp. poslanca Franca Sukljeja in družnikov za ustanovitev deželne zavarovalnice z obligatnim zavarovanjem poslopij proti požaru. 7. Priloga 50. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca dr. Alfonza Mosche-ta in tovarišev z načrtom zakona, s katerim se določujejo posamezne spremembe o postopanji glede pravic, podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853, drž. zak. št. 130, odkupu ali vravnanju. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o nakupu gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu (k nri-logi 43.). 9. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1888. (k prilogi 16.). 10. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji konjačev na Kranjskem za povekšanje plačil in prenaredbo redu za konjače z dne 5. oktobra 1860. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstev Dol, Ceplje in Podgora okraja Črnomeljskega za zgradbo nekaterih cest in napravo brodu med Dolom in Stefancem. 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva Kamniškega, da se za Kamniški okraj nastavi živinozdravnik s sedežem v Kamniku. am 16. Ipegemßer 1887. ^nmefcniiß: SBorftfcenber: Scmbešfjattptmamt ©ltftno ®raf £f)urn=$aífaffina. — Vertreter bet f. f. Sfegiermtg: Sanbešprafibent Stnbreaš greben: bon SBínfíer. — ©ämmtticfje äftitglieber mit 9íu3mt|me bon: gürftbifdjof 2)r. Safob SOÍiffia unb Seopoíb éraf Štatenberg. SageSorbttuws *' 1. Sefung beg «Protofolleg ber V. Sanbtaggfigung Born 12. Sesember 1887. 2. TOttfjeiiungen be3 Sanbtag§präftbium§. 3. «Beilage 49. iBeridjt beg Sanbegaugfdjufieg, womit bie Anträge betreffenb bie Erbauung eine§ QnfectiongfpitaleS oorgelegt Werben. 4. «Beilage 51. «Beriet be§ Sanbegaugfdjuffeg, mit Weldbem ber 3tedjnunggabfd)iufg beg Sanbegfonbeg pro 1886 Borgelegt wirb. 5. ^Beilage 52. «Beriet beg Sanbegaugfdjuffeg, mit weldiem bag «Prä* Itminare beg Sanbegfonbeg pro 1888 Oorgelegt wirb. 6. «Begründung beg feibftftanbigen Stntrageg beg §errn Stbgeorbneten granj Suflje unb ©enoffen betreffenb bie ®rrtd)tung einer Sanbeg* affecuranj mit obiigatorifdjer »erfidjerung gegen geuerfdjaben. 7. «Beilage 50. «Begrünbung beg felbftftänbigen Stntrageg beg öerrn Stbgeorbneten ®r. Silfong «Diofcije unb ©enoffen mit einem ©efege^ entwürfe, woburd) über bie «Beganbtung ber nad) bem faif. patente Oom 5, Quit 1853, 3t. @. «8t. 9tr. 130, ber Slbtöfung ober «Jtrgu-tirnng nntertiegenben Sterte einzelne abänbernbe Seftimmungen getroffen werben. 8. «ölünblidier Seridjt beg ginanäaugfdmffeg betreffenb ben Stnfauf eineg SBalbeompteseg für bie £anbeg*28ein*, Dbfri unb Stderbau* fdgule in.©tauben (jur Beilage 43). 9. «Künbtidjer 33erid)t beg ginanjaugfeguffeg über ben Boranfdirag ber £anbeg«SBein», Dbft» unb SlderbaufÄute in ©tauben pro 1888 (jur ^Beilage 16). 10. «Utünblidjer S3erid)t beg Bermattunggaugfdiuffeg über bie «Petition ber SBafenmeifter oon ifrain um Erdung ber ©ebüren unb Slenbermtg ber 2Safenmetfter*Drbnung Oom 5. Dftober 1860. 11. «Dtünblidier Beridjt beg Berwaitunggaugfdmffeg über bie «Petition ber ©emeinbeämter ®gal, SEfcgöplad) unb Unterberg im «Berirfe Sfdiernembl um §erfteüung einiger ©tragen nnb Erridjtung einer Ueberfugr §wifcf)en SCgat unb ©tefanac. 12. «Mnbiidjer 58erid^t beg Berwattnnggaugfdjuffeg über bie «Petition beg ©emeinbeamteg in Stein um Beftettung eineg XbierarUeg für ben Bewirt ©tein mit bem Slmtgfige in ©tein. 15 13. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o: a) § 1, sklenjene postave; b) § 2, davki; c) § 6, občila, d) § 7, deželni zavodi in zakladi, izvzemši «muzej». 13 SOtiinblidier S8eric£)t bel fRe^enjciiaftgberu^tl^uliiiiuijel über ben Sfteibenidiaftšberi^t bel Sanbelaulfdiufiel, unb jtoar ju: a) § 1, @eie§elbejdjtüiie, b) § 2, Steuern, . c) 8 6, Eomtnunicationlmtttel, d) § 1, Scmbelanftalten unb gonbe, aulgenommen «TOujeum». Obsee: Glei dnevni red razun toček 10 do vštete 13. a sa-mostalni predlog poslanca dr. Poklukarja m tovarišev. 'titbait: Sieb Sagelorbnung mit 3iulnai)tne ber fünfte 10 bil ^ iucl. 13 unb ben jetbftanbigen Stntrag bel Stbgeorbneten ®r. Sßoituiar unb ©enoffen. Seja se začne ob 45. minuti čez 10. uro. $t9inn btt giijuttg 10 Mijt 45 Ptnuten. Deželni glavar: Konstatiram, da je slavni zbor sklepčen, in otvar-jam sejo. Prosim gospoda tajnika, naj prebere zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika V. deželno-zborske seje 12. decembra 1887. 1. Sefuitg bes fffrotofoiiež bcr V. Sanbiagžftpmtg bom 12. 2)e§eraber 1887. (Tajnik Pfeifer bere zapisnik tretje seje v slovenskem jeziku. — ©ecretar Pfeifer liežt ba§ ^SrotofoH ber britten ©ipung in flonenifc^er ©pracpe.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov poslancev, da se zapisnik v kakem oziru popravi? (Nihče se ne oglasi. — 9iiemanb ntelbet ficp.) Torej je zapisnik potrjen. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 2. SJiittpeilungen bes Sanbtagžpraftbiittnž. ganbespaniJtrnann: Gospod Lavrenčič izroča prošnjo krajnega šolskega sveta v Gočah za podporo za šolski vrt. (Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem ginanj* auSfcpuffe ¿ugemiefen.) Gospod Lavrenčič izroča prošnjo županstva v Vrabcih za podporo k zgradbi nove ceste iz Jakovic na Tabor. (Izroči se finančnemu odseku. — SBtrb bem ginanj-augfcpuffe jugetotefen.) §err ®r. jftitter »on ®utman§tpaí=S8en»ettuti über= reicpt folgenbe ^etitionen: ^Setition ber Drtggenteinben jRatfcpacp, ©t. ©ructé unb 2>»or um ©ubbenttonirnng pro 1888 ber in Jiatfdjacp erric^teten SBalbfaatfcpule. (Izroči se finančnemu odseku. — 2Birb bem gtnanj* augfcpuffe ¿ugemiefen.) Občinski odbor občine Sv. Križa poleg Radeč prosi podpore za šolo na Dobovcu za leto 1888. (Izroča se finančnemu odseku. — SBirb bem ginanj= augfcpuffe gugetotefen.) Jaz izročam prošnjo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za povišanje podpore. _ (Izroči se finančnemu odseku. — SEBirb bem ginanj* aužfdjuffe jngetotefen.) 3. Priloga 49. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo nasveti o zgradbi bolnice za kužne bolezni. 3. SSeiiage 49. Sericpt bež Saubežaužfdjuffež, morati bic Slntragc bcireffettb btc ©rbauung eittež 3«= fecttonžffritaiež borgciegt mcrben. (Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem fjinanj» aušfcpuffe jugeiuiefen.) Priloga 51. še ni prišla iz tiskarne in jo bom pozneje izročil. 5. Priloga 52. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželnega zaklada za 1.1888. 5. Seiiage 52. Sericpt bež Sattbežaužfcpuffež, mit meldjem baž ^ralimutare bež itonbežfoitbež pro 1888 borgelegt mtrb. (Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem ^tnanj= auSfcpuffe jugetniefen.) Poslanec dr. Poklukar: Prosim besede. Slavni zbor! Usojam se, da, kakor sem prepričan, izrazim čutila, katera navdajajo vso zbornico in vso deželo našo, staviti sledeči predlog (bere — liegt): Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni zbor kranjski najspoštljivejše čestita Njegovi svetosti papežu Leonu XIII. k petdesetletnici Njegovega mašništva in deželnega glavarja naprosi, da to čestitko primernim potom sporoči Svetemu Očetu. 3)er pope Sanbtag molle befcpltefjen: £)er Sanbtag »on firain bringt ©einer ¿peiligfeit fßapft Seo XIII. feine eprfurcptgoollften ©lücftoünfcpe ju ©einem fünfgigjäprigen jßriefterjubiläum bar unb erfuept ben Sanbe§= pauptmann, biefelben ©einer tpeitigfeit in geeignetem SBege ¿ur Kenntnis ju bringen. Dr. Poklukar, dr. Jakob Missia, Thurn, Murnik, Detela, Grasselli, dr. Mosche, dr. Samec, Stegnar, Suklje, dr. vitez Bleiweis, Dev, Hren, Kavčič, Kersnik, Klun, Lavrenčič, Mohar, Pakiž, dr. Papež, Pfeifer, Robič, dr. Sterbenec, Svetec, dr. Vošnjak, baron Apfaltrern, Graf Auersperg, Deschmann, dr. Ritter v. Gutmansthal-Benvenuti, baron Lichtenberg, Luckmann, dr. Mauer, baron Schwegel, baron Taufferer, baron Zois, Višnikar, Kraigher. Ob enem usojam se predlagati, da se s tem predlogom ravna kot nujnim in da se mi potem dovoljuje, ga precej danes utemeljevati. Ako mi je dovoljeno v prvej vrsti utemeljiti nujnost tega predloga, mislim, da čutijo vsi častiti gospodje potrebo, v imenu svojih volilcev izražati tako hitro, kakor je mogoče, svoja 15* čutila nasproti velikemu prazniku, katerega bode praznoval ves katoliški svet še tekom tega leta. Danes pišemo 16. dan decembra, in slavnost se bode praznovala dne 31. decembra. S tem je utemeljena nujnost predloga. Deželni glavar: Prosim gospode, kateri nujnost potrde, naj bla-govole se vzdigniti. (Zgodi se. — ©efd|iei)t.) Nujnost je soglasno potrjena. Poslanec dr. Poklukar: Ako mi je dovoljeno izreči v podporo svojega predloga nekoliko besed, bodo gospodje lahko razumeli, da mi ni treba obširno segati nazaj v zgodovino in vladanje sedanjega papeža, Njegove Svetosti Leona XIII. Ako se oziramo po naši deželi, ako se oziramo po državi naši, ako gledamo na vso Evropo in še dalje po širokem svetu, vidimo, da je letošnje leto začelo se veliko gibanje, ker se bode praznovala dne 31. decembra petdesetletnica mašništva sedanjega Sv. Očeta, Leona XIII. Odkod izvira to veliko zanimanje, ne samo zanimanje med katoličani, med onimi, kateri časte v Njegovi Svetosti svojega cerkvenega glavarja, od kod izvira veliko zanimanje in gibanje tudi med drugoverci. Malo let vladanja sedanjega Svetega Očeta je zadostovalo , vesoljni svet prepričati, da je on v resnici apostelj miru, apostelj ljubezni (klici ŠRufe: Dobro, dobro!), čegar srce z enako gorkoto obsega vse narode vsega sveta. Vsa njegova dosedanja dejanja pokazala so, da on povsod, kjer se kažejo na politiškem obnebji zapreke, ve z modro svojo besedo in z mogočno veljavo, katera mu pristoja, preprečiti nesreče za človeštvo, za katerimi se kopičijo hribi mrličev. (Klici — jftufe: Dobro! dobro!) In ako dosedaj Sveti Oče ne bi bil storil druzega, kakor da je znal zopet v pravi tir spraviti jako neugodne razmere, v katerih so živeli katoliki nemške države, in znal konec storiti nesrečni kulturni borbi v nemški državi, ta edini čin bi že dovelj utemeljeval veliko spoštovanje, katero povsod uživa in katero se izrekoma sedaj kaže. Ako pa mi danes spregovorimo v imenu dežele Kranjske, smo v posebno ugodnem položaji. Dežela Kranjska, katera je razun zelo neznatnega števila drugovercev strogo katoliška, verna ta dežela spoštuje v Svetem Očetu svojega cerkvenega glavarja, ona spoštuje onega modrega vodjo, kateremu se je prideval povsem zasluženi pridevek *-Lumen de coelo». Njegova vzvišena modrost, gorka ljubezen do vseh narodov se čuti tembolj v naši deželi, ker tukaj bijejo skoraj zgolj verna srca. Ne zdi se mi potrebno, dalje utemeljevati svojega predloga; da mi pritrjujejo vsi navzoči gospodje, dokazalo je to, da so vsi podpisali moj predlog. Usojam se torej še enkrat prečitati moj predlog in ga priporočati v soglasno pritrjenje. (Bere predlog — Siest ben ECntrag.) (Klici — IRufe: Dobro! dobro!) § tiniiesljaujjttnamt: 3)er §etr Elbgeorbnete 83aron Elpfaltrern t)at fid) junt SSorte gemelbet. 3d) erttjeile ifjm basfelbe. ^bgeorimetcr $aron j&pfaltrern: iDieine ©efinnungSgenoffen uttb icf) fdjliefjen uttž oipie Sägern unb mit greube bem Anträge an, @r.H(’“Sabbern Eßaofte anlafžtid) beš beoorfteijenben jßrtefterjubtlaumS bie ehrfurcfitsoollften ©lüdwünfdje be§ fratntfdjen 2anb= tageS barjubringen. SBir oereljren in <3r. §etügfeü uttfer lirchlicfieg Oberhaupt. $urd) ben befonberen SluSbrud btejer SSerebrmtg wollen meine ©efinnungžgenoffen unb t* tn htebereinftimmung mit ben geiftlicfjen Oberljtrten uttfere ESaterlanbeS feierlicE» ginfpradje ergeben gegen bte un* würbigen SSerunglimpfungen beS Zeitigen EMer§_, betten berfelbe in gewiffen greifen bei unS auSgefe^t tft. Astr wünicben inSbefonbere in oolter Uebereinfttntmung mtt ben Einführungen be§ Hirtenbriefes ber 93tfd)üfe unferer @rj* bibcefe oom 26. Sfooember b. 3-, baf§ e§ gelingen möge, jene gefährlichen unb unpatriotifdjen Seftrebungen, bte mit ben Eingriffen gegen ben ((eiligen ESater unb gegen bte rontifcbe ^irdjengemeinfdjaft ba£)in abjielen, bte Stetrne einer gewiffen Eloerfion gegen Defterreid) in ben Soben unferer Heimat unb in unferem burd) bewährte bpnafttfdje ¿reue, burdj echt ofterreidjifdje ©efinnung aitžgejetd)neten Esolte eittjuoflanjen, burd) Undetjr oom betretenen SBege bereiten ginhalt ju tljun. 3n ben f)oi)en Sugenben bež fjetltgen 33ater§ oerehren wir ben weifen fyriebenSfitrften; möge burcfi ben oerfoljnenben ginflufS ber Kirdje unb baren ©iener Triebe unb gintrac^t in unferem Sanbe ertjalten bleiben, bamit wir, alle vereint, feft unb treu etnfteyen ju ieber ©tunbe für ®ott, taifer unb «atertanb! (Živahno odobravanje. - Sebljafter SSeifall.) 3n btefem ©urne unb mit biefem EBunfdje werben meine ©efinnungSgenoffen unb id) für ben Eintrag ftimmen. (Živahno odobravanje. — Sebtjafter Seifatt.) ganbealjauptntanu: 3ch glaube, baf§ ba§ Ijofje §au§ oon ber geföäftä* orbnungšmafrgen ®e$anbtung biefe§ Eintrages abfet)en fanu unb id) mir erlauben barf, ben oon betbeit _ ©eden be» goljen HaufeS untersten Eintrag jur Elbfttmmung ju bringen. (Pritrjuje se. — ßuftimmung.) 3d) bitte biejenigen Herren, ^te bem Einträge ju* ftimmen, fid) ju ergeben. , , , , i'nhvpiia pnocriasno. — SBirb eittftmttma cntucnoitnnctt.) 4. Priloga BI. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski zaključek deželnega zaklada za 1.1886. 4. šBeitage 51. iBeridjt be» Saube3au3ftf)tifie3, mit tucidjcnt ber beč SnnbečfonbcS pro 1886 borgelcgt totrb. (Izroči se finančnemu odseku. — SBirb bem pihanj* SluSj^uffe jugewiefen.) 6. Utemeljenje samostalnega predloga gosp. poslanca Franca Šnkljeja in družnikov za ustanovitev deželne zavarovalnice z obli-gatnim zavarovanjem poslopij proti požarn. 6, Scgriiubmtg bež fciBftftaubigcn 5lttirage3jDe3 |jemt 5IBgcorbncien g-ranj Šutljc unb (Sieitoffcu ktref= fcub bic (Srridiimig eiitci' Sankšaffecurattj mit obltjjfltorii^er SSeifidjenutj gcgcu geueridjabett. Poslanec Šuklje: Slavni zbor! Iz dveh nagibov nastal mi je predlog, katerega mi je danes čast utemeljevati v tej slavni zbornici. Iz ene strani izučila me je lastna skušnja, kako silno težavno je naši ubogi in siromašni deželi, priboriti si utešenje onih želja in teženj, katere imamo nasproti dunajski vladi. Vsak izmed nas mora bridko čutiti, koliko smo zaostali na Kranjskem, kako daleč smo nazaj proti svojim sosedom. Vsled tega trkamo in trkamo, ali le redkokedaj se nam posreči, da se nam odpro kake pohlevne duri. V tem težavnem položaji mislim, da je dolžnost naša, s podvojeno energijo delati na to, da vzbujamo narodnemu organismu eminentne njegove sile. Mi moramo s podvojenim naporom truditi se, da po lastnih silah vsaj deloma nadomestimo, kar dosih-mal zastonj pričakujemo od državne pomoči. To je en razlog. Drugi razlog pa, ki me je napotil k temu predlogu, se naslanja na neko splošno načelo. Če se oziram danes okolo po širokem svetu, vidi se mi, da tisti kompleks političnih nazorov, katerega označimo z jedno besedo «liberalizem», da ta kompleks političnih idej dandanes propada in gine. Od kod ta prevrat v javnem mnenji? Velika zgodovinska zasluga liberalizma, katero bom vedno priznaval, je ta, da je on pred zakonom zjednačil vsakega državljana, da je on pojedinca rešil tistih spon, s katerimi ga je vezala prejšnja stanovska sestava tako zvane feudalne dobe. Toda, v tistem hipu ko se je liberalizem prenesel na gospodarstveno polje, upljival je v premnogem oziru slabo. Ekonomičnemu liberalizmu bilo je gaslo: «Laissez aller, laissez faire», in vlade, v katerih so bile merodajne doktrine njegove, gledale so roke križem, kako je gospodarsko mogočni element izmolzel in izsesal gospodarsko slabotnega. Od tod prihajajo posledice, katere vidite dan za dnevom. Na eni strani vedno se množeče bogastvo v rokah nekaterih plutokratov, na drugi strani propad srednjega stanu in vedno se množeči proletariat. Podstava tej ekonomični zistemi je absolutna prostost pojedinca. Tej teoriji nasproti dviguje se druga, ki raste z vsakim dnevom, teorija, katera veleva, pojedinca omejiti povsod tam, kjer to zahteva ozir na blagor celote. Na tem stališči — nemška veda izumila je za to stališče izraz: «S)ie g emeiittpir tf aftlic^ e Org atttf att o n ber SSoIiStoirtfcf)aft» — stojim tudi danes, ko sem izročil ta svoj predlog, predlog, kateri jasno meri na to, da se po njem zavarovanje, v prvi vrsti zavarovanje proti požaru, odtegne privatnemu pravu in izroči javnemu pravu, da se ta zavarovalna stroka odvzame v naši deželi privatnim zavarovalnim društvom in izroči de-želnej zavarovalnici, pri katerej bode vsak hišni posestnik dolžan in primoran zavarovati svoja poslopja. Vprašali me bodete, kako mislim utemeljevati svoj predlog. Glavni nagib je tista žalostna prikazen, da je pri nas na Kranjskem tako neprimerno velik odstotek poslopij, ki niso nikjer zavarovana. Ne bojim se ugovora, dasi nimam dotičnega statističnega gradiva, ako trdim, da vsaj 60 % kranjskih poslopij ni zavarovanih. Vsled tega je vsak večji požar pri nas prava katastrofa za ponesrečenega, hud udarec pa tudi za sosede, ki morajo z milodari priskočiti pogoreleu. Skušal sem za nekatera vprašanja odgovor po statističnih podatkih dobiti na Dunaji, in tu mi je prijetna dolžnost, da izrečem pri tej priliki toplo zahvalo slavnoznanemu predstojniku statistične centralne komisije, dvornemu svetniku Inama-Sterneggu, ki mi je z naj večjo vljudnostjo preskrbel potrebne statistične date. Po teh statističnih tabelah je torej videti, da je bilo v dobi zadnjih 10 let, za katero veljajo ti podatki, torej od 1. 1876. do 1. 1885., na Kranjskem vsega skup 1225 požarov, in poškodovanih poslopij bilo je 4460. Torej se lahko reče, povprek je vsak požar na Kranjskem škodil 3'63 poslopjem. Ako se ozremo na posamezne okraje, nahajamo pač velike razlike. Najhuje prizadet je politiški okraj okolice ljubljanske in okraj kočevski, najmenj, izvzemši Ljubljano, okraj radoljiški. Bilo je poškodovanih poslopij v ljubljanski okolici 792, v kočevskem politiškem okraji 729, v radoljiškem pa le 47. Tako velika je razlika! Drugo vprašanje je, koliko je bilo škode? Na to odgovarja' tretja statistična tabela. Imeli smo namreč prouzročene škode po požarih tekom tega desetletja 3 600 215 gld., torej vsako leto 360021 gld. požarne škode. Enako razmerje velja glede škode tudi pri posamičnih političnih okrajih. Ljubljanska okolica je imela škode 771 864 gld., — toda pri tem je v poštev jemati, da ste dve tovarni bili prizadeti, ena s 100 000 gld., druga s 140 000 gld. škode — kočevski okraj imel je škode 619009 gld., radoljiški okraj zopet najmanjšo svoto 51 395 gld. Sedaj nastane tretje prašanje, na katero nam treba odgovoriti. Koliko teh, po požarih prouzročenih škod bilo je pokritih po odškodnimi, plačanej po do-tičnih zavarovalnih društvih? Iz tabele centralne komisije videti je, da se je izplačalo 1196605 gld., na leto torej 119 660 gld. Kaj pomenijo te številke, ako primerjate prouzročeno škodo in izplačano odškodnino! Videli bodete, da je dežela Kranjska od 1. 1876. do 1. 1885. po požarih imela nepokrite škode 2480618 gld. Mislim, gospoda, da te številke govore jako razumljivo, jako jasno. Tu ne gre več, križem rok davati, ne gre več, čakati in tolažiti se s kakim puhlim izgovorom, ne gre več, reči: Počakajmo, da se narod naš nekoliko prebudi, da spozna korist zavarovanja, da se iz lastnega nagiba bolj zavaruje. Ne, gospoda, to se da morda doseči pri narodu, kateri je kulturno jako razvit, naše prebivalstvo pa je žalibog še preveč indolentno, in mi temu kvarnemu položaju prej ne pridemo v okom, predno se ne ustanovi deželna zavarovalnica z obligatornim zavarovanjem. In sedaj je treba pogledati zopet delovanje naših privatnih zavarovalnih društev in primerjati znesek izplačanih premij z onim zneskom, kateri se je deželi povrnil v obliki izplačane odškodnine. Imamo od leta 1884. sem neko precej natančno podstavo za tak račun. Leta 1884. smo bili sklenili zakon, po katerem je vsaki taki zavarovalnici, ki posluje na Kranjskem, treba izkazati svoje premije; potem odtegnita se 2 °/0 na korist našim požarnim stražam. Te fasije izvirajo od samih zavarovalnic, morebiti so sem ter tja prenizke, previsoke gotovo niso, ker so podstava za odmerjenje dotičnega davka. In kaj vidimo? Leta 1885. se je nabralo na Kranjskem premij za 234955 gld., torej recimo 235000 gld. v okroglej svoti, izplačanega pa je bilo vsega skup za škodo le 94935 gld., to se pravi, razloček med premijami tega leta in med odškodnino znaša 140020 gld. Ako vzamemo premije povprek, so pač manjše, pa približno bodo te številke svojo veljavo obdržale tudi za nekoliko let nazaj. Povprečni znesek premij znaša namreč 228667 gld., in ako s tem primerjamo zopet povprečni znesek odškodnin: 119 660 gld., vidimo, gospoda moja, da je dežela naša v obliki presežka premij vsako leto potrosila več za 110 000 gld. v okroglej svoti. Gospoda, naposled je tudi tu naša dolžnost, dolžnost deželnega zastopa, ki štedi z vsakim krajcarjem deželnega premoženja, kateri skrbno računa z vsakim goldinarjem deželnih priklad, vprašati se, ali je prav, da ima dežela naša vsako leto toliko zgube, ali je prav, da tako velika svota potom visokih premij leto za letom sfrči iz dežele naše v tuje dežele! (Klici — Uiufe: Res je!) Sicer je tudi naravno, gospoda moja, da je tako velik razloček, ali vsaj, da je velik razloček med premijami in med plačano odškodnino. Po mojem mnenji je to utemeljeno v naravi privatnih zavarovalnic. Naše privatne zavarovalnice -— na Kranjskem jih posluje 14 — so deloma delniška društva, deloma društva, naslanjajoča se na načelo vzajemnosti (SBedjfeL feitigfeit). So nekatera, ki jako hvalevredno poslujejo, ali treba je vender pomisliti, da vsako delničarsko društvo gleda na to, da kolikor mogoče visoko dividendo pripravi svojim delničarjem. V podobi visoke premije plačuje torej naš zavarovalnec ob enem dobiček dotičnih delničarjev. Se ve, pri vzajemnih zavarovalnicah tega ni, povsod pa so tisti neprimerno visoki upravni troški, in zlasti to podražuje zavarovanje. Imam tukaj pred seboj «Assecuranz-Jahrbuch» Ehrenzvveigov — letnik 1887. Znana ta strokovna knjiga se jako goreče poteza za korist privatnih zavarovalnih društev in je torej a priori nasprotnik takih predlogov kakor je moj. — V tej knjigi nahajamo n. pr. neko društvo, katero je tudi na Kranjskem zelo razširjeno. Izplačalo je tekom 1. 1885 skupne škode — leto je bilo za društvo jako neugodno — v okroglej svoti 426 000 gld. namreč, za odškodnine in za poizvedbe prouzročene škode 600887 gld., od tega se je dobilo nazaj po protizavarovanju 174431 gld., ostane torej okroglih 426000 gld. Za to potrebovalo je pa isto društvo 94738 gld. na provizijah in 156 990 gld. na upravnih troških, pri čem pa še davek i. t. d. ni vračunjen! Za upravne troške v širšem pomenu potrebovalo je torej to društvo 251728 gld. In če tej potrebščini, pro-uzročenej po upravnih troških, primerjam skupne dohodke tega zavarovalnega oddelka, t. j. 624645 gld. tekom 1. 1885., pridem do rezultata, da je društvo 4o 0/0 svojih brutto-dohodkov potrosilo v tem oddelku zgolj za upravne troške. To je tudi naravno, največ stane namreč akvizicija. Le pomislite, koliko potujočih agentov, koliko uradnikov, upravnih svetnikov, generalnih zastopnikov i. t. d., vse to hoče živeti, vsak živi raje dobro, nego slabo, in za vse to skrbeti je v obliki previsoke premije našemu ubogemu zavarovalncu. (Klici — fftufe: Dobro! dobro!) Mislim torej, in to je tudi merodajno bilo za me, da bode dežela ceneje lahko opravljala to zavarovanje, da upravni troški ne bodo tako veliki. Nočem prejudicirati razsodbi slavnega zbora, povedati pa moram, kako si za svojo osebo stvar predstavljam. Treba bode skrbeti za to, da država po svojih davkarijah pobira premije ravno tako, kakor sedaj deželne pri-klade. (Klici — Iftufe: Dobro! dobro!) Pogajati se bode itak treba z vlado, katera ne bode hotela škode trpeti pri dohodkarini dotičnih zavarovalnih društev, in mogoče bode potom obravnave in pogodbe priti do nekega načina, da bode država proti neki proviziji prevzela to pobiranje. Saj je itak v državnem interesu, da se kolikor mogoče razširi zavarovanje. Kar se tiče cenitve zavarovanih objektov pri zavarovanji, bi sodil, da bi pri tem lahko občinski organi sodelovali. Mislim si namreč ta zavod na podstavi vzajemnosti. Vsak občinski cenilec bode torej znal, da, ako previsoko ceni, poskoči tudi njegova premija in bode z lastnim interesom vezan na to, da cenitev ne bode neprimerna. Ako se kdo čuti prenizko cenjenega, se mu dovoli priziv do deželnega odbora, kateri bode zaukazal novo cenitev in ako se pri tej skaže, da pritožba izvira iz gole nagajivosti, bode dotičnik sam plačal troške. Kar se tiče poizvedeb škode, za to mislim, bi trebalo po posameznih okrajih zaupnih mož. Ne bode treba generalnih zastopnikov, inšpektorjev z Dunaja in iz Pešte, ampak vse to se lehko v okraji opravi. Pri velikih požarih pa jim gre morda kak uradnik našega stavbnega departementa ali deželnega zavarovalnega departementa na roko, in vse se opravi. Potem dva, k večjemu trije uradniki za evidenco, kataster i. t. d. pri zavarovalnem oddelku deželnega urada — in do-velj bode! Efekt bi bil torej po mojem projektu, kakor sodim, jako ugoden. Recimo tudi, da bi z ozirom na to, da bomo morali mnogo slabih rizik (fdjiecfjte jRtfifett) prevzeti in pogodbo napraviti z državo, z vsem tem vred za upravo potrosili na leto 50000 gld. — smo vender navzlic temu, da smo pritegnili zadnjo kočo v deželi v zavarovalnico in vsakega hišnega posestnika zavarovali, navzlic temu prihranili smo si 50- do 60 000 gld. na leto ! Pa so tudi nekatere druge koristi, ki govore za moj nasvet, koristi v narodno-gospodarskem, pa tudi v moralnem oziru. V narodnogospodarskem oziru prvič s tem, da se bode hipotekarni kredit ojačil. Saj bi lahko posnemali vzgled predarlskega deželnega zbora, ki misli ustanoviti tudi neko poroštvo za hipotekarne upnike. To bi se dalo doseči s tem, da se tistim hipotekarnim upnikom, ki naznanijo deželnej zavarovalnici svoje hipoteke in plačajo neko pristojbino, varuje pravica do odškodnine tudi v tem slučaji, ako je posestnik sam navlašč prouzročil požar. Drugič bi mislil, zmanjšalo se bode število požarov, namreč — se ve da, to je petitio principii ■— ako se praktično izvede to načelo, da nikakor ne gre višje zavarovati kak objekt, nego bi mogla znašati sploh mogoča škoda. Ako se sploh nič previsoko ne ceni, potem odpadejo tisti spekulativni požari — «©pecnlationS* fgrattbe» — pri katerih posestnik sam zapali, misleč: «Dobro sem zavarovan, bom imel dobiček vsled požara!» Tudi sicer bi se dalo število požarov zmanjšati. Ako bode hudobnež, kateri misli rudečega petelina saditi na sosedovo streho, znal, da ga ne spravi več na beraško palico, ampak se mu škoda vsa izplača, potem bode bržkone mnogokrat odstopil od svoje zlobne nakane. Mogoče bode tudi v neko organično zvezo z deželno zavarovalnico spraviti ob enem našo stavbno in požarno policijo. Občine bodo sedaj imele interes na tem, da se strogo zvrše določila stavbnega reda. Tiste hiše brez dimnikov bodo kmalu zginile, in vsak posamezni lastnik bode gledal na to, da si omisli solidno ozidje in trdno streho zlasti, ako se posamezni zavarovalni objekti razdele po nevarnosti v razrede z nekimi posebnimi tarifi za premije. In še eno, gospoda moja, kar govori tudi za moj nasvet. Terjatvam te deželne zavarovalnice, ako jo osnujemo na obligatoričnej podlagi, pristajala bi pravica politične eksekucije, ne bi trebalo pravdnega pota, ne bi trebalo pravdnih troškov. Saj veste, kako se dandanes godi. Vsako še tako solidno društvo ima potujoče agente, ki dostikrat niso posebno zaupljivi ljudje. Pride k kakemu gospodarju, nadleguje ga; gospodar se ga ne more odkrižati, naposled privoli in podpiše. Pa mnogokrat še znal ni, kako pogodbo je sklenil! Naenkrat treba plačati dotično premijo, gospodar ne more, in zastanki malih goldinarjev izterjajo čestokrat odvetniki, in tu je hipoma kakih 50 do 60 gld. pravdnih troškov. Vse to bi odpadlo. Mislim torej, gospoda, da sem povedal dovelj takih momentov, ki govore iz stvarnih ozirov za moj predlog. Formalnih ugovorov se ne bojim. Istina je sicer, da prav za prav v deželnem zboru kranjskem kompetentni nismo za sklepanje takega zakona, s katerim bi se ustanovila deželna zavarovalnica, kakor jo danes predlagam. Kakor hitro šiloma koga zavarujete, je to nek segljaj v civilno pravo, in zakonodajstvo o civilnem pravu pripada po § 11. lit. Jc državnega osnovnega zakona 21. decembra 1867 št. 141 drž. zak. izključno državnemu zakonodajstvu. Ali, gospoda, te zapreke se nam vender ni treba bati. Imamo po svojem deželnem redu § 19., drugi odstavek, pravico, posvetovati se in nasvete stavljati o vseh splošnih za- konih in napravah, katere tirja potreba in blagor dežele naše. Stoječ na tem stališči poživljamo torej lahko visoko vlado, da nam ona potom državnega zakona, torej s privolitvijo državnega zbora, omogoči, da smemo sklepati tak deželni zakon, s kojim se obligatorno zavarovanje uvede v deželi kranjski. Ako bi pa kedo ugovarjal, da s tem omejimo delokrog ogerskih zavarovalnic in pridemo v neko protislovje z carinsko in trgovsko zvezo, ki združuje obe državi, potem gospoda, je tak ugovor neutemeljen. Član XX. tega zakona zabranjuje le, da bi se drugače postopalo z ogerskimi delniškimi društvi in zavarovalnicami, nego s tustranskimi. Tega pa nikakor ne nameravam, hočem naše zavarovalnice ravno tako omejiti, kakor prekolitvanske. Kar pa se pogodeb z drugimi državami tiče, bi opozarjal na to, da imajo skorej vsi kantoni Švice, neozirajoč se na trgovinske pogodbe z našo državo, že take zavarovalnice z obligatornim zavarovanjem, in sicer ne le za neprimičnine, ampak v mnogih kantonih tudi za premičnine. V sosednej Nemčiji, na Bavarskem, Wiirttemberškem, Saksonskem itd. nahajamo jih tudi, in povsod so se obnesle jako dobro! Gospoda, jaz sem pri kraji. Z ozirom na vse to, kar sem povedal, opozarjal bi gospode, da mi nismo prvi deželni zastop, ki se je s tern bavil. Skorej v vseh avstrijskih deželnih zborih prodirajo take ideje ne glede na narodnost, naj bodo večine nemške ali slovanske, liberalne ali konservativne, skorej povsod se lotijo tega vprašanja. Saj iz tega izvira tudi oni srd publicističnih organov privatnih zavarovalnic nasproti takim intencijam deželnih zborov, nek srd, ki se včasih prav komično izražuje. V «Ehrenzvveigu» berem jadikovanje: «®te Sanbtage bilben ben $umntefyla$ fin bie ffeinen ©taatšmanner, tretje ifjre Snfpirationen ttotn Sage polen, unb fte folgen toittig ben popularen ©cpiagmorten, bet benen man nidjt Oiel ju benfen pat.» Nič za to, gospoda, naj piše mož, kakor koli mu drago. Ali ta prikazen, da se isto vprašanje čuje sedaj v Bregenzu in zopet v zlatej Pragi, in da se je isto vprašanje sprožilo v šlezkem deželnem zboru in ravno tako pri nas na Kranjskem, ta prikazen je dokaz, da je misel zdrava, da se ta misel v istini ujema z dejanskimi potrebami naše dežele. Prvič ni, da se je kranjski deželni zbor moral baviti s tem prašanjem. Leta 1869. je že v prav kratkem govoru dr. Razlag sprožil to misel. Lanskega leta je poročevalec finančnega odseka za deželni zaklad predlagal resolucijo v tem smislu, in uverjen sem, da bi bili imeli že lani večjo debato o tem predmetu, ako ne bi bil prišel deželni zaklad v debato stoprav v zadnji, poleg tega še večerni seji. Letos si jemljem čast, da stavim bolje koncizen predlog, katerega sem ondan izročil, predlog, podpisan od mnogih mojih tovarišev in častitih somišljenikov, predlog, kateri se glasi: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, z vso temeljitostjo in paznostjo pretresati vprašanje deželne zavarovalnice z obligatornim zavarovanjem poslopij proti požaru, v to svrho pripraviti statistično gradivo, v dogovor stopiti z visoko vlado ter v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru izročiti primerne predloge. Priporočam ta svoj predlog prav toplo slavnemu zboru. V formalnem oziru pa nasvetujem, da se izroči upravnemu odseku. (Klici — Rufe: Dobro! dobro!) ^bgeortuietcr 0«ron ^pfaltrern: Sd) bitte umS SBort! ©ie ©rünbung ber jmangS» weifen SanbeS»RerfiherungSanftaiten ift gewiffermafcen unter ben Sanbtagen jo giemlid) epibemifh geworben. Sum Unter» fcf)iebe oon Sanbtagen, tuetc£)e fid) mit btejer grage be= fdjäftigen ober in benen bieSfaEs Anregungen gemalt worben finb, finb eS wenige, bei benen bieS nictjt ber galt ift, unb unter biefen jwei, nämlich bie Sanbtage bon ©ber» öfterreici) unb ©aljburg, welche nad) ben bitteren Sr» faijrungen, bie fie mit ben SanbeS»RerfiherungSanftalten gemalt haben, babon fd)on nic^t mei)r reben woben. (Poslanec Suklje. — Abgeordneter ©ulije: «ŠČeine obltga» torif(f)en!») AllerbingS, auf ben ,gwang werbe id) befonberS §u fprecfjett fommen. fan&eshauptmann: Sd) bitte bie Unterbrechung ju eritfcfiuibigert. Rad) ber ©efhüftSorbnung ift eine Debatte nicht juläffig. ^bgeorbueter gSaron &j)faltrent: Sd) möchte nur baS Sine fagen: Es hanbelt ficf) um bie guweifung beS Antrages an einen beftimmten AuSfd)ufS beS Kaufes. Sh möchte barattf aufmerffam machen, bafS es fich hi£r um eine wichtige grage hanbelt, gu beren Re» antwortung beut RerwaltungSauSfchufje, felbft wenn eS unS bis jum ie|ten Termine, alfo bis jur Einberufung beS iReichsratheS, geftattet fein Wirb, jufammenjubleiben, bte Bett nicht genügen wirb. ES fjanbett fid) nämlich äunädjft, bte Rechtsfrage in Retradjt ju gieren. 9Rit Welchem Redjte will eine jwangSweife SSerfid^erung eingeführt werben? SSorerft haben wir baS grunbgefehlid) gewährleiste Recht ber Freiheit beS Sigentl)umeS. ©iefeS Recht mufS juerft aus ben @taatSgrunbgefe|en i)inweg eScamotirt werben. (SS ift ja möglich, bafS bie Regierung bie bieSfällige Ror» laae im Reich^rat^e einbringt unb biefer bie SRajorttät juftimmt. Aber baju bebarf eS noch weiter Sßege. Zweitens hanbelt eS fid) barum, wie bie Rechte beseitigen Rerftdje» rungSanftalten, welche 1. f. prioilegiert finb, im Staate unb fpeciell im Sanbe Ärain be^anbelt werben foEen. ©oEen biefelben einfach unter ben ©ifh geworfen werben? —- ©oll barüber hinausgegangen werben? — ©oEen ben betreffenden Anftalten Entfdjäbigitngen jugewiefen werben? ober foEen ©antie'men eingefüprt werben? SRit einem SBorte, baS tft ein EReer oon fragen, welche fich aud) in biefer Richtung aufwerfen. Unb enblid) fommt eS gur Hauptfrage. SBenn ©ie auf bie lucratioe ©eite einer folgen RerfidjerungSanftalt Rüdficljt nehmen wollen, fo iann ich ^ett l^rren borläufig baS Eine fagen, bafS ©ie entweber bie Affecuraten ärger fdjittben müffen, als bie RerfiherungSgefeEfhaften heute e§ tpun, ober bafS ©ie mit Rerluften arbeiten werben. Unb enblid) wirb ein foldjeS RerfidjerungSwefen nah meiner feften Ueberjeugung, wenn ©ie eS mit Swang anSftatteu, fo oerfnödiert unb bureaufratifirt werben, bafS ber arme Affecurat öiel fhledjter baran fein wirb, als bei was immer für welcher RerfidjerungSgefeEfchaft. SBenn auch ber Herr AntragfteEer eine abweifenbe Bewegung macht, fo fann ich ihn hoch oerfidjern, bafS ich mich mit ber grage intenfiüer befchäftiget habe, als er felbft unb ich alfo giemlich gut informirt bin, nacfibem ich namentlich in ©tetermarf tm RerWaltungSrathe ber ©rajer wed)felfeitigen RerfidjerungS» gefeEfhaft, als eS fich barum hanbelte, wie unb unter Wellen Rebingungen wir ttnS oerbrängen laffen foEen, mit bem ©tubium beS ©egenftanbeS betraut wttrbe. Sh habe bie grage gur Reridjterftattung erhalten, unb ih habe barüber Reriht erftattet. ©arauS ift mir flar geworben, bafS bie grage, weihe jefct in ben Sanbtag geworfen Wtrb, niht oon heute auf morgen, fonbern erft burd) langwierige Rerhanblungen jur Reife gebracht werben fann. Sh mürbe mir alfo einfah erlauben, ben Antrag ju ftellen, bafS ber Antrag beS Herrn AntragfteEerS bem SanbeSauSfhuffe ¿um ©tubium biefer grage jugewiefen werbe. Sn ©teiermarf ift biefer Rorgang öom Sanbtage auh beobachtet worben. EBoju ben RerwaltungSauSfhufS plagen, bamit er enblih auh ju feinem anberen Anträge fommt, als: «SanbeSauSfdjufS! ©a Ejaft bu bie ganje ©efd)id)te, ftubiere fie.» Sh erlaube mir alfo ben Antrag ju ftellen: «Ser Antrag beS Herrn EßrofefforS ©uflje werbe bem SanbeSauSfhuffe jum ©tubium biefer grage jugewiefen.» § anbcohauptmann: Sh WoEte fhon früher ben Herrn Abgeorbneten unter» brehen, weit eine ©ebatte gegen bie ©efhüftSorbnung ift. ^bgeorimetcr Patron ^yfaltrern: Sh bide, ih ntufS boh motiüiren, warum ih glaube, bafS eS nicht jwedmä^ig ift, ben oorliegenben Antrag an einen AuSfdjufS beS Hanfes ju leiten unb warum berfelbe bem SanbeSauSfhuffe jugewiefen werbe. Sn meiner SRoti» oirung habe ih mich über oier fünfte auSgefprod)en ober fie eigentlich nur angebeutet, benn über jeben biefer fünfte wäre ih im ©taube, eine halbe ©tunbe ju fprehen. fJanbeobnHptmaim: Sh Würbe mir nur erlauben ju bemerfen, bafS eine Sebatte niht guläffig ift, ba eS fich f)wr um einen felbft» ftänbigen Antrag hanbelt. ^bgeorbneter $aron ^pfaltrcrn: SaS ift ganj richtig, aber eS hanbelt fid) hwr um bie grage, ob ber Antrag einem bereits befteljenbett ober einem neu ju bilbenben AuSfhuffe ober bem SanbeSauS» fhujfe jugewiefen werbe. Siefe grage mufS burd) Sebatte entfhieben werben. fnitbeöh«u|)tntann: ©er § 18 ber ©efhüftSorbnung lautet: «Rah ber Regrünbung beS felbftftänbigen Antrages befhliefjt ber Sanbtag ohne ©ebatte, ob ber Antrag an einen fhon beftehenben ober neu ju bilbenben AuSfdjufS ¿u betftteifen fet. SBertn ber SBefdjiufg perneittenb au§fallt, jo ift ber Sltttrag afe abgelefjnt anjuje^en.» Sin biejert SSortfaut ber ©efcfjaftšorbttung f)afie id) nticf) gefjaften unb mir baljer bie Senterfung eriaubt. Poslanec Šuklje: Opravilni red mi ne dopušča, polemizovati z razlogi in ugovori, katere smo culi iz ust prečastitega gospoda barona Apfaltrerna. Kar se pa tiče formalnih opazek njegovih, mislim, da naposled njegov predlog na ravno tisto meri kakor moj predlog. Nasvetoval sem v svojem predlogu le resolucijo, katera veže deželni odbor, pretresovati to vprašanje. Le o tem, naj se deželnemu odboru da to naročilo, ali ne, le o tem naj bi preiskal upravni odsek. Gospod baron Apfaltrern je tega mnenja, naj se izroči stvar s to direktivo precej deželnemu odboru. Kar se mene tiče, s svoje strani nimam temu ugovarjati in sem zadovoljen s tem nasvetom, v kolikor se tiče formalnega postopanja z mojim predlogom. Deželni glavar: Gospod predlagatelj se strinja s predlogom gospoda barona Apfaltrerna, naj bi se izročil ta samostojni predlog deželnemu odboru. Gospodje, ki se s predlogom gospoda barona Apfaltrerna strinjajo, naj blagovole se vzdigniti. (Obvelja. — Slttgettommen.) 7. Priloga BO. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca dr. Alfonza Mosche-ta in tovarišev z načrtom zakona, s katerim se določujejo posamezne spremembe o postopanji glede pravic, podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853, drž. zak. št. 130, odkupu ali vrav-nanju. 7. šBeilage 50. Scgriiubitug bež felBftftaubigen 9ltt= traged bež ^errn Ut&georbueteu 2t. Sllfottž SJiofdje unb (Seuoffen mit einent ©efe^cžcuttDurfe, toolutrd) liber bie Škljau&IuHg ber nad) betu faijerlidjcit patente bom 5. $uU 1853, 91 Si. 91r. 130, ber Stbliifung ober SReguIirmtg linierlicgcitbeit 9ied)tc eiitjelite abanberttbe Seftimmungen getrof-fen tojerben. Poslanec dr. Mosche: Slavni deželni zbor! Ako pregledamo proračun zemljiško-odveznega zaklada za leto 1888., vidimo, da je preliminiran znesek 8082 gld. 20 kr. za tako zvane režijne troske, to so oni troški, katere ima dežela kranjska za izdržavanje deželne komisije in lokalnih komisij, ki poslujejo pri odkupu ali vravnanji zem-ljišnih bremen, oziroma služnih pravic. Ti troški znašali so v zadnjih letih, in sicer leta 1887. 10 929 gld. 70 kr., leta 1886.10929 gld. 70 kr., leta 1885.11589 gld. 20 kr. in leta 1884. 10849 gld. 20 kr. Iz poročil, katera nam je podala deželna vlada gledé poslovanja s temi odkupnimi opravili, razvidimo, da se je leta 1883. vršilo 364 obravnav, leta 1884. 254, leta 1885. 227 in leta 1886. 124. Vidimo torej, da se je v teku zadnjih let znižalo število opravil in znižal tudi znesek, ki ga je morala plačevati dežela kranjska za te komisije. Pripomoglo je k temu največ to, da je deželni zbor od leta 1870. naprej skorej vsako leto ponavljal prošnjo do vlade, naj gleda na to, da se končajo poglavitne obravnave, in — glede na to, da je ponehalo v drugih kronovinah poslovanje odkupnih komisij — dela na to, da tudi pri nas prenehajo in da se njih poslovanje izroči političnim oblastvom. To je tudi vlada večkrat obljubila, ali razmere bile so močnejše; odkupne komisije obstoje še dandanes, in dežela jih mora plačevati. Mojega predloga namen je, zakonitim potom odpraviti te komisije, njih poslovanje izročiti sodiščem, oziroma političnim oblastvom, in prihraniti deželi troške, ki bi jih provzročile. Zakon, ki ga predlagam, je torej finančnega ali narodno-gospodarskega pomena. Korist njegov za deželo Kranjsko leži v prihranitvi precéj velikih troskov. Ta korist je očividna. Ako preudarjamo, da je vse poslovanje odkupnih komisij dandanes neznatno in da to lahko opravljajo druga oblastva, ne da bi treba bilo troskov povišati, in da to stvari sami nikakor ne škoduje, in ako pomislimo na drugi strani, da bi dežela morala leto za letom plačevati za odkupne komisije 8- do 9000 gld., pridemo do sklepa, da bi to luksus bil, ki se ga uboga dežela kranjska privoščiti ne sme. Vidi se mi odveč, razpravljati naše finančne razmere, ki so itak znane. Konštatovati le hočem, da rastejo naše potrebščine vsako leto in ž njimi naši nedostatki ali primanjkljeji. Ako hočemo zadostovati rastočim potrebam, treba bo, ne samo štediti, kjer koli je mogoče, marveč zvišati deželne dohodke, ne da bi se zvišala bremena itak že preobloženega davkoplačevalca. (Klici — šftufe: Dobro! dobro!) Pečati se nam je treba izdatneje z narodno-gospodarskim vprašanjem in iskati vire gmotnega razvoja, kjer jih še nismo iskali. Ako nas v obče k tem silijo naše finančne razmere, nas sili še drugi faktor, politični faktor, neugodni naš politični položaj. Meni se vidi politični položaj naše dežele kranjske jako nevaren, in ta ne samo zabranjuje vsak napredek, marveč nas pelje v gmotno pogubo. Dovolite, da pri tej priliki v kratkem izpeljem svojo misel. Odlični govornik visoke zbornice je pred kratkem rekel, da kranjska dežela ni enfant gâté dunajske vlade; pritrjujem popolnoma njegovim besedam, a dostavljam, da se mi vidi, da dežela kranjska sploh ne uživa mnogo simpatije. Kdo je temu kriv? Odkar se ni posrečilo nasprotni nam stranki, pridobiti politično vodstvo v naši deželi in odstraniti našega obče čestitega deželnega predsednika, ki se je izkazal vrlega prijatelja pravice in našega ljudstva (Klici na levi — fftufe finis: Dobro! dobro!), pomnožili so se 16 napadi, ne na našo slovensko stranko, marveč na našo deželo. Opazili ste gotovo vsi, gospoda moja! bodisi na levi, bodisi na desni strani visoke zbornice, kako se sistematično grdi naša domovina v nemških časnikih, katerih žalostni dopisniki med nami živč, z nami občujejo, pri naši mizi sedé in nam roke prav prijazno stiskajo. (Klici na levi — 3lufe finís: Res je!) Opazili ste tudi, kako so veliki ti gospodje v zamolčanji deželnih prednosti in vsega, kar bi deželi koristilo, in kako so zgovorni, kadar z lažmi in obrekovanjem opisujejo našo deželo. Takrat jim je naša dežela ■— dežela divjakov, — dežela, v kateri se pobijajo Nemci in tujci na ulici, — dežela, katere šest-stoletni dinastični in tisočletni verni čut je izginil hipoma, ko se je dopadlo nekim rusko-nihilističnim pobalinom (poslanec Luckmann — VCbgeorbtteter Sudmctmt: 2)a§ fjat ja nidjtš mit ber Orunbentlaftimg gu tfjitn! Klici na desni — 9iufe recfjtS: (jur ©acije! ¿ur Sadje!) in drugim katilinaričnim eksistencam kvasiti neumnosti v nekem dnevniku, katere obsojuje in globoko obžaluje vsa dežela, ves slovenski narod. (Klici — 9iufe: Dobro!) Neumnosti, surovosti, nepremišljenosti se povsod dogajajo na tem okroglem svetu. Nobena država, nobena dežela civilizirane Evrope ni izvzeta; ampak to žalostno prednost ima naša dežela pred vsemi drugimi, da se fruktifieirajo taki osamljeni dogodki, v kvar naši deželi, in da se celó deželo odgovorno stori za čine osamljenih oseb. In to, gospoda moja, ne žali samo čast. naše dežele, marveč ji škoduje tudi v gmotnem obziru in podkopava njeni kredit. V tem sistematičnem grdenji leži ona velika nevarnost, katero sem pred omenil. Nočem govoriti tu o našem slovenskem ljudstvu, ki molče trpi, ampak mene so poslali v to visoko zbornico ljubljanski volilci. Smatrati se smem tudi za zastopnika nemškega prebivalstva ljubljanskega mesta, in ravno nemški obrtniki, stari možjč, ki že 40 let živč med nami, ki so osiveli v naši deželi, ne da bi jih žalil slovenski someščan, prišli so k meni in tožili, kako škodo trpé vsled tega sistematičnega obrekovanja naše dežele in kako jim dopisuni nemških listov s tem jemljó kruh in zaslužek. (Klici na levi—■ 9iufe finís: Cujte, čujte!) Nočem ponavljati izraze, katere so rabili nasproti tem dopisunom; samo to hočem omeniti, da so tako postopanje označili kot deželno izdajstvo. Iz tega posameznega slučaja lahko sodite, gospoda moja, kako vpliva to grdenje na našo deželo v gmotnem obziru. Svariti hočem na tem mestu one, katerim ugaja taktika sumničenja, obrekovanja in hujskanja v deželi kranjski, da nikar ne napné prehudo struno; smo potrpežljivi, smo pohlevni, a nikar ne bi radi videli dneva, ko se bode sad pokazal semena, ki so ga sejali oni, ki strankarske interese nadstavljajo interesom vse dežele. Konštatovati mi je danes le, da dežela kranjska hudo trpi pod tem zlobnem obrekovanji. (Klici na levi ÍRufe liniš: Dobro, dobro! Resje!) Nam paje treba, da se poprimemo z vso gorečnostjo narodno-gospodarskih vprašanj, da skrbimo v veliki meri za gmotni razvoj naše dežele, našega ljudstva, da mu skušamo olajšati bremena in odkrivati nove vire blagostanja. S tem bodemo popravili škodo, katero nam napravljajo še dandanes herostratične roke nasprotnikov naše dežele. Jeden član v verigi takih deželnih ukrepov naj bode zakon, ki ga jaz predlagam in katerega toplo priporočam visoki zbornici. (Klici — jRufe: Dobro, dobro!) Enaki zakon sklenil je tudi deželni zbor češki’ ki je bil potrjen od Njih Veličanstva presvitlega cesarja dne 12. aprila 1886. Iz tega je razvidno, da ni formalnih zaprek. V formalnem oziru predlagam, da se izroči načrt zakona finančnemu odseku in to zaradi tega, ker je bistveni pomen tega zakona finančne narave in se itak bavi finančni odsek z zemljiško-odvez-nim vprašanjem. Deželni glavar; Prosim gospode, ki so za to, da se izroči predlog finančnemu odseku, naj blagovolijo se vzdigniti. (Obvelja. — Slngenonraten.) 8. Ustno poročilo finančnega odseka o nakupu gozda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu (k prilogi 43.). 8. 9)lihtbiicijer 93crid)t be3 gniansiUtSfcl)iiffe3 kircffeitb bett Slnfaiif euteč Saibcontjde£e3 fiir bte Sanbeč-2$ettt=, Oift* unb ilderiiaitifijitic iit ©ianbcit (pr ŠBetlage 43). Poročevalec dr. Poklukar: Slavni zbor! V prilogi 43. poroča nam deželni odbor v prvej vrsti o potrebi nakupa gozda za vinarsko šolo na Grmu in v drugi vrsti o ponudbi, katera se je podala deželnemu odboru o nakupu takega zemljišča. Iz poročila vidijo častiti gospodje poslanci, da sta deželi na ponudbo dana dva gozda, katerih eden meri okoli 10 oralov in drugi 34 oralov. Pri drugem gozdu stavljena je cena po 100 gld. za oral in je med drugim tudi povedano, da je gozd blizu posestva na Grmu, da se v pol uri pride do tja, da je dovažanje precej prilično, da se nahaja tam že sedaj nad 300 dozorelih smrek, in da je sicer tam bukovje, gabrovo, smerekovo in hrastovo drevje. Dalje se navaja v poročilu na kratko, da je tak gozd za gospodarstvo na Grmu neobhodno potreben, ker se potrebuje stelja za živino, ki se tam redi in je treba za popravljanje in vzdrževanje poslopij stavbenega lesa, za kurjavo pa drv. Ako se nakupi večji gozd, ki meri 34 oralov, bi ta zadostoval za vse gospodarske potrebe posestva na Grmu. Finančni odsek oziral se je v prvi vrsti na to, in temu se je soglasno pritrdilo, da večje gospodarstvo, kakor ga ima šola na Grmu, ki ima približno 30 oralov njiv in 30 oralov košenine, potrebuje neobhodno gozd. Zatorej se je prej rešilo to poročilo, kakor ono o proračunu, s katerim je v tesni zvezi. V proračunu za 1. 1888. nahaja se svota 3000 glcl., namenjena za vzdrževanje tamošnjih poslopij, oziroma še zmironi potrebnih poprav. Finančnemu odseku se je zdelo, da se precejšna svota iz proračuna da pri-štediti, ako se sklene prej nakup tega gozda, ker se potem les za potrebne stavbe lahko vzame iz lastnega gozda in se vsled tega potrebščina za vzdrževanje poslopij prihodnje leto lahko zniža. Nikakor pa ni mogel finančni odsek pritrditi temu, da bi se tukaj brezpogojno sklenilo, naj deželni odbor nakupi ponujeni gozd. Iz poročila je namreč razvidno, da se gozd od strokovnjakov podrobno ni pregledal, in ker se je finančnemu odseku cena 3400 gld. vender nekoliko previsoka zdela, je finančni odsek v obče pritrdil predlogu deželnega odbora, ki meri na to, da se deželnemu odboru da kredit v znesku 3000 gld. za nakup gozda; toda potrebno se mu je zdelo dostaviti, naj se gozd poprej glede vrednosti in zaraščaja v njem, na drobno pregleda in potem primerna cena do privoljene svote 3000 gld. plača. Predlagam torej v imenu finančnega odseka: Slavni deželni zbor blagovoli skleniti: 1. ) Deželnemu odboru se naroča, da kupi za šolo na Grmu primerni gozd. 2. ) V ta namen se dovoli deželnemu odboru kredit v znesku 3000 gld. iz deželnega zaklada. 3. ) Deželnemu odboru se naroča, že ponujeni gozd pred nakupom dati natanko pregledati po strokovnjaku in se po uspehu ogleda ravnati pri kupu. (Obvelja. — Angenommen.) 9. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Umu za leto 1888. (k prilogi 16.). 9. »itlidjer Serldjt bes ptanaanSidjnffe« iikr ben 2Soranfd)lag ber SaitbcS* 2Bettt=, OBjt= uttb 51tfcrbaufd)ulc tu ©iattbcu pro 1888 (pr S3eb lage 16). Poročevalec dr. Poklukar: Slavni zbor! Dalje mi je poročati o proračunu deželne vinarske in sadjarske šole na Grmu za 1. 1888. V obče mi je omeniti, da se je izrekoma ona svota, katera je nastavljena tukaj za vzdrževanje poslopij, finančnemu odseku z ozirom na to, kar se je v teku lanskega leta že dovolilo za zgradbo na Grmu, zdela neprimerno visoka. Glede drugih t.oček je omeniti, da je tu in tam finančni odsek preiskoval potrebo predlaganih svot, toda utemeljevanja za potrebe ni našel ne v poročilu deželnega odbora, ne v poročilih vodstva šole na Grmu. Kolikor se je iz privatnih poročil v finančnem odseku zvedelo, so bile osebne razmere na Grmu krive temu, da je letos proračun primeroma tako nezadostno utemeljen, in sicer zarad tega, ker je vodja šole sam mnogo posla imel pri zgradbah na šoli, oziroma pri novih nasadih, ki so se delali in je adjunkt. bil bolan, tako da ni bilo potrebne pisarniške moči. Finančni odsek je uvaževal te razmere, sicer bi moral strogeje postopati, morebiti še nekatere svote prečrtati, ker formalno niso bile utemeljene. Ker je pa prepričan, da bode deželni odbor strogo pazil na to, da se ne bode nobena svotica izdala brez utemeljene potrebe, zato predlaga finančni odsek tudi le tiste pre-membe, katere mu je bilo lahko utemeljevati že iz onega gradiva, ki mu je bilo na razpolaganje. Priporočam torej, da preide slavni zbor v podrobno razpravo proračuna grmske šole za leto 1888. in si bodem usojal potem priporočati one svote, katere ostanejo nespremenjene, oziroma utemeljevati one, v katerih nasvetuje finančni odsek spremembe. Deželni glavar: Otvarjam generalno debato. Poslanec Pfeifer: Slavni zbor! V proročunu dolenjske vinarske šole je za nove nasade postavljena svota 500 gld., ki se bo po mojem mnenji večinoma porabila za razširjenje tamošnje amerikanske trtnice. Kakor znano visoki zbornici, je nesrečna trtna uš ujedla več sto oralov krasnih vinogradov kostanje-viškega in krškega okraja — storilo pa se je dosedaj od strani države malo ali skorej nič v primeri k velikanski nesreči, da se zopet k življenju obude umirajoče gorice. Vender ne morem uvidevati resne pomoči v tem, če se ponuja iz državne trtnice 1000 amerikanskih trtnih ključev — neukoreninjenih trt — po 10 gld. obupnemu vinorejcu, ki je vsled elementarne nesreče po trtni uši, vsled drugih nezgod in visokih davščin že do kosti oglojen, tako, da mu večkrat primanjkuje potrebne soli; sedaj pa naj po krajcarji plačuje trtne ključe, kojih potrebuje za 1 oral 6 do 8000 kosov, katere naj potem požlahnuje, vinograd iz novega globoko prekoplje, potem požlahnjene trte zasaja, naposled pa par let čaka na pridelek. V tej zadevi se dotični poročevalec poljedelskega ministerstva od lanskega leta sem še ni dosti poboljšal, treba bo v državnem zboru podregati, morebiti bo imel več usmiljenja do vinogradnika in ceneje prodajal amerikanske trte takrat, kadar se uš loti tudi njegove mastne plače. Tem več sočutja in podpore skazuje dolenjskim vinorejcem naklonjenost našega deželnega zbora, ki radevolje za ohranitev njih edinega premoženja pri-voljuje sredstva, za kar so Dolenjci hvaležni visokemu zboru. Glavni kmetijski pridelek na Dolenjskem sta vino in sadje, zato ima naša dolenjska kmetijska šola glavno nalogo, pospeševati vinarstvo in sadjarstvo. Če sem dobro poučen, je na grmski šoli dovelj zasajenega sadnega vrta, trtnic pa premalo; zavod ima dovelj njiv, katere po mojem mnenji ne sodi vse z žitom ali drugim živežem obsejati, ampak tudi porabiti za napravo večjih trtnic. 16* Da obživč po trtni uši uničeni vinogradi po’ dosedanjih skušnjah ni drugega sredstva, nego nasajenje že požlahnjenih amerikanskih trt, kojih bo treba več sto tisoč, tako, da bo grmska šola morala porabiti več oralov njiv za napravo takih trtnic, torej predlagam : Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da skrbi na grmski šoli za napravo velike amerikanske trtnice, iz katere bi dobivali domači vinogradniki cepljene amerikanske trte brezplačno ali po kolikor mogoče nizki ceni. Deželni glavar: V generalni debati ni mogoče staviti predlogov. Staviti jih je le mogoče v specjalnej debati, tedaj bode se tudi šele razpravljalo o predlogu gospoda poslanca Pfeiferja. Želi še kdo gospodov besede v generalni debati? (Nihče se ne oglasi. — Sdemanb tneibet jtdj.) Torej preidemo v specjalno debato. Poročevalec dr. Poklukar: V proračunu nahaja se med potrebščino v prvej vrsti neka prememba, ki se utemeljeva v drugem poročilu deželnega odbora, priloga št. 26. Tukaj so namreč uvrščene plače: za vodjo 1200 gld., za pristava 800 gld. in predlaga se kot nova točka 500 gld. plače za tretjega učitelja. Tukaj moram se ravno ozirati na poročilo upravnega odseka v prilogi 26., katera pa pride zaradi stilističnih zaprek kasneje na vrsto. Torej bode danes imela slavna zbornica priliko, da dokonča en del onega poročila s tem, ako pritrdi, da se stalna plača tretjega učitelja sprejme precej kot predlog finančnega, oziroma upravnega odseka. V poročilu deželnega odbora je namreč predlagano, naj se tretjemu učitelju dá plače 500 gld. Ne bom obširno govoril o nalogi, katero ima po učnem načrtu, oziroma po programu, ki se nahaja v prilogi 26. deželnega odbora, tretji učitelj; vender pa hočem na kratko navajati one točke, ki govore o dolžnosti tretjega učitelja, glasé se: *3.) Tretji učitelj poučuje v slovenščini, v spisji, v računstvu, v geometriji in geometričnem risanji, v zemljepisji, v naravoslovstvu, to je živalstvu, rastlinstvu in rudoslovju, v kamenoslovju, v fiziki in klima-tologiji, v čebelarstvu in v petju.» Tretji učitelj nadzoruje neposredno učence in knjižnico. Kadar treba, mora pomagati vodji v pisarni.» Ko je upravni odsek pretresoval dolžnosti one tretje učiteljske moči, ki je po predlogu deželnega odbora sprejeti na grmsko šolo, mislil si je pač, da bode ona oseba, ki bode imela poleg zelo obilnega posla tudi veliko odgovornost za odgojo učencev, ki so v zavodu, morala biti spreten učitelj, pa tudi v odgoji zanesljiv človek. In ako se misli, da bi se z začasnim nameščenjem dobila tako dobra moč, se je zdelo upravnemu odseku, da je to čisto nemogoče s plačo 500 gld., v finančnem odseku se je celo sprožila misel, da bi se moral stalno namestiti. Temu se ni potrdilo, pač pa se nasvetuje, da se z ozirom na veliko dolžnost, ki se tretjemu učitelju naklada, tudi plača poviša od 500 na 600 gld. Ta predlog se je sprejel enako soglasno v upravnem, kakor v finančnem odseku. Torej predlagam v imeni finančnega odseka, da se pri potrebščini točke A, črka c) zviša plača na 600 gold. in s tem vsa potrebščina točke A od 2500 gld. na 2600 gld. ^bgeorbneter pcfdjmann: Bitte um bag SBort! 5lug ben Slugfit^rungen beg §errn 93ericCjterftatterS fjabe idj nidjt erfe^en, ob ber ^often bež britten Setjrerg etn ftabiier ift ober ob btefe 600 ft. biofj etn jjrotnforijdj eingeftellter Se^rergefjait fetrt foUett. 3(t bag ein beftnitto frtftemifirter jJSoften, fo Ijiitte tdfj metjrere 93e= benfen bagegen cmgjufprecijen. SSorerft aber bitte idfj bieg* bejitgitcE) um eine Sluffiarung. Poročevalec dr. Poklukar: Na to omenjam samo kratko, da se je potreba tretjega učitelja pokazala potem, ko je poljedelsko mi-nisterstvo zahtevalo, da je na tej šoli v teh pomočnih predmetih, kateri so navedeni, poučevati. Pri posvetovanji programa se je upravni odsek pečal s tem, ali je mogoče, sedanjemu vodji naložiti še večje delo, kakor ga ima, in od vseh strani se je priznalo, da ima on z nadzorovanjem šole, nadzorovanjem gospodarstva in s predavanjem onih predmetov, ki so v v prilogi 26., stran 7. navedeni pod točko 1., toliko posla, da mu ni moč nakladati večjih bremen. Enako se je priznavalo tudi pri pristavu, ki mora poučevati v poljedelstvu, v rastlinoreji — izjemši pre-divnatih rastlin — v živinoreji, v ureditvi kmetskega gospodarstva, v kmetskem knjigovodstvu, v kmetski tehnologiji, v praktičnem zemljemerstvu, v risanji in v kemiji. Pristav oskrbuje zajedno po vodjevih naročilih vse poljedelske kulture (njive, senožeti), živinske hleve in vse shrambe pridelkov, razen onih vinarstva, sadjarstva, zelenjadstva in predivstva. Pristav vodi tudi združen z vodjo gospodarske knjige in z njimi spojene račune. To so dela, katere morata po programu zvrševati vodja in pristav. Vrh tega je pa po programu, katerega je poljedelsko ministerstvo zahtevalo na oni podlagi, da šola nima biti v ozkih mejah vino- in sadje-reje, ampak da se ima, kakor je za take nizke šole neobhodno potrebno, da se poučuje, razun v onih predmetih ljudske šole, katere je poučeval na Slapu navaden ljudski učitelj, tudi v onih predmetih, katere sem navedel kot posel tretjega učitelja. Iz tega se je podala potreba, namestiti tretjega učitelja. On je sprejet s pogodbo. Ako bi se v osnovi šole s potrjevanjem poljedelskega ministerstva kaj spremenilo, tako, da bi ta učitelj postal odveč, se mu polletno odpove služba. Dokler pa je potreben, je tudi potrebno, da se mu plača redno plačuje. Torej je to neka začasna osnova, ki pa ni vezana za vse večne čase, pa tudi nima namena spremenljiva biti za vsako leto. To je odgovor na vprašanje gosp. Deschmanna. glbflcorimetcr Pefdjttwmt: Sdp pabe auf meine grage bod^ nicpt bie gemünfdjte 2tufftärung erhalten uub berufe mich bezüglich bei* Einftet« luug biefeS 2eprergepaiteS auf ein jßräcebenS. ES mar tu beu fedpjiger Sapren, in einer Ißeriobe, aus weiter außer meinem |errn Machbar zur fRecf)ten mopt Riemanb üon beu Herren mehr SRitgtieb beS popen §aufeS fein mtrb, als in ganj äpntidper SBeife ein fiabii fpftemifirter Soften tu bie 2anbeSoermaltung eingefüprt mürbe. ES panbette ftcp bamats im Sanbtage um bie Einteilung ber ReftaHung für ben 26# im .gmangSarbeitSpaufe; menn ©ie in beu ftenograppifcpen ißrotofollen nacpfepen, fo merben ©ie fin* ben, bafs megen Urnmanblung biefeS IßoftenS in einen fta« biien feine Vortage beS 2anbeSauSfcpuffeS erfcpienen mar, fonbern plöpticp erfcEjeint im Roranfcptage unter ben «Place — Oepalten» ganj einfach ber betreffenbe Rejug mit 600 ft. angeführt, mäprenb früher ber 2Irjt feinen Sienft im BmangS« arbeitSpaufe nur gegen eine Remuneration ju oerfepen patte. SamalS gieng ber 2anbeSauSfcpuiS, meit ber Oepatt beS 2lrjteS mit 600 ft. unter ben «Place — Oepatte» einge« ftellt mar, üon ber 2tnficpt auS, baf§ ber Sanbtag piemit aucp bie befinitiüe 2tnftettung beSfetben als 2anbeSbeamter befcptoffen pabe. 3