K št. 4. 1. igoi. -%> r^v, g) :j: •X (9 <^P ~ G) * Egiptovski Jožef. Svetopisemska*) igra v petih dejanjih. J. Voljč. —m— O s o b o : Jakob, očak. ' ys Faraon. Jožef, sin. J. Jusuf, Jožefov služabnik. Benjamin, Juda. Ruben, Simeon, Gad, || Veliki točaj Dan in drugih pet bratov. _jj|_ Izmaelci, trije madjanski kupci. Svetovalci Faraonovi, modrijani in razlagalci sanj. Prvo dejanje. Na prostem. V ozadju gore, porasle z gozdi. j. prizor. Jožef sam. (Vidijo se Jofefovi bratje, odhajajoči s pri^prišča. Skrivaj pogledujejo na^aj na brata in na obra^ih se jim vidijo pol pomilovalni, pol ^aničujoči ^asmehi.) Jožef. In zdaj se mi smejejo in se norčujejo z mene! Ali morem kaj za to, če mi prinese noJ take sanje! Moj Bog, moj Bog! Zadnjič tisti snopi, in nocoj nova prikazen, še nerazumljivejša, še čudnejša . . . 2. prizor. Prejšnji, Jakob. Jakob. (Pride nted ^adnjimi bespdami od one strani, kamor so bili odšli bratje; ^amišljen gleda. v tla in v rokah ima gorjačo. Ko pride blifje, pogleda na solnce.) Skoro predolgo sem se zamudil na polju; (ugleda Jo\efa) ti tukaj ? In spet tako žalosten in pobit? — Jožef, povej mi vendar enkrat, zakaj si zmeraj tako klavern in redkobeseden ? Saj veš, da si mi bil vedno najljubši, zato bi te rad videl veselega in srečnega, kakor so veseli in srečni' tvoji bratje. Jožef. Vesel in srečen? Ah, ko bi bilo to mogoče! Kdo rajši kot jaz! A do danes nisem mogel biti. Kamor stopim, kamor se obrnem, povsod me prezirajo in zaničujejo bratje, kot bi jim bil storil Bog ve kaj. Moje prve sanje že so bile vzrok, da so me psovali in zmerjali. Ali pa morem kaj za to, če imam tako čudne prikazni v dolgih temnih nočeh, ko vi in drugi spite in se krepčate in poživljate za drugi dan ? Zjutraj, ko' vstanem, me žene neznana, skrivna moč, da razodenem, kaj se mi je sanjalo. *) Oovori so namenoma povzeti, iolikor mogoče. dobesedno iz st. pisma. Tudi diamatična razrrstiter je prav tista kakor tani; saj bolj diaraatično, kaVor jc v ev. pisma, dvi.mim, da bi jo mogel sploh kak pisatelj zasnorati in obdelati. ' Opotnba pisateljeva. -*š 50 &- Jakob. In kakor so mi pravili tvoji bratje, se ti je sanjalo nocoj o zvezdah . . . Jožef. Pustite oče, naj vam povem jaz sam; če so vam pravili oni, gotovo vam niso povedali gole resnice. Bilo je takole: Sanjalo se mi je, da sem na polju. Bratje so pasli za bližnjim gričem, moja čeda pa je bila tostran potoka. Ko stojira tako zatopljen v misli, spremeni se naenkrat dnevna svetloba; solnce je sicer še sijalo, pa prikazala se je na vzhodu objednem luna in na temnoplavem nebu so zaplamtele naenkrat zvezde. Ustrašil sem se, nevedoč, kaj to pomeni. Pa glej, moj strah se je še povečal, ko se začn6 solnce, luna in zvezde kakor spuščati proti meni, a nato dvigati se spet v višave. Bilo je, kakor da se mi priklanjajo. Groza rae je obšla in poln pričakovanja sera si pokril z rokama obraz. — Pa ko sem pogledal čez nekaj časa spet proti nebu, bilo je kakor navadno. Solnce je sijalo toplo, in le tu in tam so plavali lahni oblaki proti zatonu. Jakob (maje ^ glavoj. Čudno, čudno . . . Kako naj se to razlaga ? Sin moj! Varuj se, varuj se! Kdo ve, če ni vse to delo hudega duha? On je prekanjen in zvit, in da doseže svoj namen, uporablja vse. Solnce in luna in zvezde se ti bodo priklanjale! Pojdi, pojdi, Jožef; to je samo satanova prekanjenost. Bog ve, v kaj bi te rad zapeljal, da ti kaže take reči. Saj veš, kako je delal v raju; Adamu in Evi je obljuboval še več, kakor da se jiraa bodo priklanjale zvezde, rekel je, da bota jednaka Bogu, če okusita sad s prepove-danega drevesa. In vendar, kaj sta prejela? Prokletstvo božje . . . Jožef. Ne, oče, to ni satanova prikazen; jaz to čutim tedaj, dasi sam ne vemkako. O ne, to so božje prikazni, če imajo sploh kaj pomeniti! Jakob (premišljuje par tienotkov, a uato se udari naenkrat na čelo, pogleda Jo\efa in pravi počasi, naglašujoč vsako besedo). Torej naj bi bile te sanje od Boga in naj imajo kaj pomeniti? Solnce, luna in zvezde so se ti uklanjale; morda hoče to pomeniti, da se ti bomo jaz in tvoja mati in tvoji bratje uklanjalir Jožef (prestrašenj. Oče, zakaj jih razlagate tako ? Ah, ah, jaz ne maram in ne mogel bi . . . Jakob (>ru ustavi besedo). I, kaj pa naj potneni drugega ? Beži, beži — pozabi vse skupaj, ker vse skupaj ni nič! Sčasoma se boš sam sebi in svojim prikaznim smejal, videč, da niso bile drugega kakor delo razburjenih moigan. Sicer pa — dolgo sem se že zamudil — bratje so gnali čedo na pašo. Dobro bi bilo, da bi jo tudi ti. Rekli bodo sicer spet, da lenobo paseš. Ali si Benjamina kaj videl? Jožef. Storil bora, kakor ste rekli — a Benjamin mora biti tu blizu, saj je bil ravnokar pri meni. Jakob (odhajaje). Prav, prav, ljubi Jožef. Le pozabi vse skupaj in za norčevanje bratov se ne mčni, saj jih poznaš! (Odide.J 3. prizor. Jožef sam. Pozabira naj vse? Bog ve, da bi rad; sam sebi sem se že smejal, pa v naslednjem treflutku mi je izginil smeh, postal sem zamišljen in nekaj mijereklo v srcu: ,Sanje niso prazne!' — Pa kakor so razlagali oče sanje, to vendar ne gre. Ko bi se imelo to zgoditi, pogreznil bi se pred njimi od sramu v zemljo in klical: nNe vi meni, jaz bom vam stregel, ne vi meni, jaz se bom vam uklanjal!" — Moj Bog; nekaj mi ne gre v glavo. Gospod, če dopuščaš svojerau hlapcu, svojemu nevrednemu črvu take prikazni, zakaj tudi ne pošlješ koga, ki bi razodel njih pomen? Gospod, usmili se me! fPokrije si obra^ \ obema rokama, stoji nekaj časa tako ^atopljen, a nato dvigne naenkrat glavo, pogleda proti nebu in v\dd\ine). Moj Bog! — Treba, da grem tudi jaz po živino. (Odide.j 4. prizor. ' ¦ ' Takoj za ložefom stopijo izza meje Dan, Gad, Ruben, Simeon in Juda in kažejo zasmehujoč za odhajajočim. Gad in Dan. Ali ga vidite sanjavca?! Ha, ha! Juda. Uklanjali se mu bomo. -*S 51 '**- Simeon. Jermena mu bomo odvezovali. Gad. Umivali mu borao noge in mu brisali z njih prah in blato. Oan. Ha, ha, na rokah ga bomo nosili, ujčkali inpeli: .Zdrav, ljubljeni naš kralj, 1'riklanjamo se ti do tal . . . '.* Ruben. Nikar tako, bratje, nikar! Mlajši je kot mi, zato moramo imeti več pameti. Saj ne misli nič hudega. Simeon. Ha, ha, nič hudega! Še to naj poskusi. .. ! Dan. Mlajši je, pa bi nam vsem rad gospodaril; in toži nas vedno očetu. Ruben. Ne, ne! Jaz poznam njegovo srce bolje kot vi. Zadnjič res da je povedal, ko smo prodali madjanskim kupcem one vole, da smo dobili pijače, pa storil je zato, da bi se poboljšali ... Gad. Glej, glej, kako dobrega zagovornika ima tukaj! Stavim, kolikor hočete, da bi se Jožef sam ne znal braniti tako dobro. Toda jaz pravim in vern, da je Jožef največji hinavec. Potuhnjeno hodi okrog nas in voha, kje bo kaj dobil, da bo brž razkril očetu, samo, da ga potem hvalijo: Jožef, jaz te ljubim, ker nisi tak, kot so drugi!" — Kjer se more, se prilizuje, a nas črni in obrekuje, seveda za hrbtom, da se braniti ne moremo. Nekateri. Res je, res je; hinavec, potuhnjenec je! (Ruben odide {alosten in potrt ^a brati.) Oan. Jaz mu bom že enkrat pokazal! Gad. Misliš, da jaz ne ? Zdavnaj ga že ne morera videti. Razvajen in pomehkužen je. Simeon. Mi se žgemo na solncu, on pa sanjari v senci; ali čudapotem, če se mu zdi, ¦da se mu priklanjajo snopi na polju in zvezde na nebu? Nekateri. Res je tako, pa enkrat bomo že obračunili. Simeon (nastavi dlan nad oči in gleda v daljavo). Saj sanjač že spet prihaja. Živino je pustil za potokom in sam prihaja sem. Tukaj menda najložje gleda prikazni. Juda. Pa Bog ve, kje je že tudi naša živina. Če jo zasačijo Izmaelci, ne rekel bi dosti, da je ne odpeljejo s seboj, če ne bo nobenega nas zraven. Pojdimo, pojdimo. Nekateri. Saj res, kar tukajle čez jo udarimo! (Odidejo na levo. V naslednjem hipu ¦nastopi ^ desne Jolef % Benjaminom.) 5. prizor. p Jožef, Benjamin. Benjamin fobstane pred Jo\efom). I, pa kakšni so vendar bili mati ? Kot druge matere? Prav nič se jih ne spominjam. Jožef (s torbo in ovčarsko palico). Otroček, kako misliš: taki kot druge matere ? — O mati Rahela so bili dobri, dobri. Ko bi ti hotel vse praviti, zmanjkalo bi dni in noči bi bile prekratke. Meni bi se jezik usušil od govorjenja in ti bi se naveličal poslušati. Ti si bil star en dan, ko so umrli. Benjamin. En dan? Pa sem bil še majhen, kaj ne? Jožef fse sasmeje). Maliček, saj si še zdaj majhea; kaj misliš, da si velik? Benjamin (stopi na prste). Velik, velik, Jožef, le poglej me! Kmalu bom tolikšenkot ti fstopi ^raven Jo{efa, da bi sc ob njem \meril). Vidiš, do pasu sem ti že. Kmalu te bom dorastel. Jožef (se še imeraj smeje). Kmalu, kmalu, če te bom čakal. Benjamin. Potem bova pa oba velika, pa bova skupaj gonila ovce na pašo, kaj ne; pa če bo prišel volk, pa ga bova — Jožef. Kako ga bova ? . ¦ ¦• Benjamin. Jaz bom imel takole palico kot ti, še večjo, pa ga bom premlatil, da bo padel na tla in pri priči poginil. Ti mu boš pa kožo slekel. Jožef. Zakaj pa ti ne, Benjaminček ? Benjamin (molči trenutek, potcm boječe pogleda okrog sebe). Če me bi pa morda ugriznil .... -W 52 fr- Jožef Cploskne \ rokama). Ha, ha, saj praviš, da ne bo več živ, ker ga boš tako pretepel; ti koštrunček ti fga v\digne, pritisne >ia prsa in objame). Benjamin (če\ nekaj časaj. Pa kožo bova nosila s seboj, da bodo volkovi videli, kaj se pri nas dobi. Jožef. Kajpak, kajpak . . . fga spet objame). Benjamin. Pa ko bom velik, me tudi ne bo smel nihče več zmerjati in pretepati kakor zdaj. Takrat bom pa jaz vsakega mahnil, kaj praviš . . . Jožef (se nasmehne). Seveda ga boš, pa zdaj le pojdi domov, oče te gotovo že težko pričakujejo. — Poglej, po tejle poti — saj se šotor vidi (ka\e mu na desno v daljavo) — e, pa saj te lahko jaz nekaj časa spremim (pobere gorjačo s tal). Tako, le pojdi, da ne bodo skrbeli! (Odideta.) Drugo dejanje. Ravnina. Po sredi teče potok, na obeh straneh mnogoštevilne črede. V ozadju pogorje,. obraslo z nizkim grmičevjem. i. prizor. Jožefovi bratje. (Zbrani so okrog pogorišča; ta le*i, oni se naslanja na gorjačo, tretji dela kaj drugega . . . na strani le\e ra^metane majolke — buče.j Simeon. Včeraj je bilo boljše kot danes. Gad. Brate, povem ti, da res. Poglej jih (poka{e na čutare) tamle leže prazne! Dan (stoječ botj v o\adju se \agleda naenkrat na pogorjej Kdo pa tamle prihaja? (Poka\e v daljavo. Vsi se o\ro tjekaj.) Juda. Kje? Tam na pogorju? Morda so Izmaelci, o katerih so pravili včeraj kupci, da pridejo danes za njimi. Ruben. Beži, beži, ti tudi ne misliš na drugega kakor na Izmaelce. Saj vidiš, da prihaja samo eden. Juda. Samo eden? Saj res! (Vstanejo vsi.J Gad (opa\uje nekaj časa dohajajočega tujca). Ha, ha, kaj ne vidite? — Sanjavec pride!: Skoro vsi. Saj res, saj res, sanjavec, ogleduh pride! Dan. So ga pa že spet oče poslali, da izvoha, kako je pri nas. Gad. Skrijmo čutare! Saj veste, kaj je bilo zadnjič — Juda. Baba boječa! Skrij, če hočeš, a jaz ne iztegnem roke. Simeon. Bah! Jaz tudi ne. Toda — veste kaj, zagodimo sanjavcu eno, da jo bo pomnil. Jaz ga že tako ne morem videti, in . . . Dan fnaglo). Kdaj ga že sovražim . . . Gad. Kdaj že mi je trn v peti, a danes bom ta trn izruval, da me ne bo več zbadal Ali veste, kaj smo zadnjič prisegli? Maščevanje, maščevanje! In danes imamo tako priložnost. Simeon. Prav imaš, brate! Take prilike ne dobimo spet zlepa. (Dva stakneta glavi in govorita potihoma, njima se pridru"i tretji, — četrti; skoio vsi če\ nekaj časa.J Gad. Tako je! Vržemo ga v onile vodnjak, a očetu porečemo: Silno huda zver ga je požrla. In pokažalo se bo, kaj mu pomagajo njegove sanje. Dan. Tako je! Tako je! ¦->¦... ; Skoro vsi. Tako je! Tako je! Rllben (kateri se \e ves časniudelefevalnjih pogovorov, temvečntolče \a njimi stalin opa-^oval prlhajajočega Jofefa, stopi ¦{daj prestrašen bli^je). Ubiti? . . . Ubiti ga hočete in očetu natvezti tako ostudno laž? Ali ste ljudje, ali ste živina? Ali ni vaš brat, kri od vaše krvi? Sram vas bodi! Njegova kri bo vpila k nebu za maščevanje kakor nekdaj Abel-nova, in Gospod vam bo utisnil na čelo pečat bratomorstva, kakor ga je utisnil Kajnu, -« 53 &*- Gad (stopi k njemu in ga pahne v stran.j Nikar ne poslušajte tega potuhnjenca, ki je ravno tak kakor oni. Iznebiti se ga moramo, naj bo tako ali tako. Ruben. Tako ali tako?! Ali je potem najpripravnejše, če ga umorite, ko se more najmanj braniti ? — Če že misllte, da se morate nad njitn maščevati, vrzite ga v oni drugi vodnjak, ki je prazen, in tako si ohranite vsaj čiste svoje roke. Skoro vsi. Ha, ha, ha . . . Dan. Da ga ven potegneš, kaj. ne, in nas pokoplješ! Skoro V8i. Ne, njegova ne sme obveljati; ne sme! Juda. Vendar-------zdi se mi, da bi bilo res tako boljše. Kaj si hočemo omadeže- vati svoje roke z njegovo krvjo. Vrzimo ga v ta vodnjak, in rešeni smo, kot da smo ga ubili. Nekateri (majejo $ glavami in maliajo { rokoj. Ne, ne! Drugi (mislijo, gledajoč \daj Rubna, \daj Jo^efa, a nato:) Skoro . . . Saj res .... Juda ima prav, Juda ima prav! Čemu prelivati kri? V vodnjak s sanjavcem! Dan (pogledd proti prihajajočemu, a nato k drugim.J Tako, tako, še malo bolj vpite, ali pa mu tecite kar naravnost povedat, kako in kaj; saj vidite, da je že tukaj (obrnejo se vsi \a kulise, od koder nastopi Jo\ef). 2. prizor. Prejšnji, Jožef. Jožef. Blagoslov božji z vami; vaš oče Jakob vas pozdravljajo in želijo sreče. Gad (stopi k njemu). Naj se izlije tisti blagoslov nate! Jožef. Truden sem od dolge poti; zamerili mi ne bote, da se vsedem (hoče odlo^iti torbo in palico). Nekateri. Takoj, takoj, ljubi brat! Dan. Odpočiti se boš imel čas (stopijo okrog njega, dva ga primeta ^a i-oke, tretji odre{e jermena njegove torbe, da ga { njimi pove{ejo). Hej, brate, časa boš imel zadosti, da se odpočiješ, prej pa nam pokaži dlani, da ti bomo prorokovali z njih. Morda ti bomo mogli razložiti sanje. Jožef (\aiuden in presti-ašen). Bratje! Ruben dajoka in si pokrije obra^)- Joj, moj Bog! (Odide.) Gad (mu \a\tegne dlanj. Bratje, o bratje! Poglej, tale črta pomeni, da boš najmo-gočnejši kralj, tale pomeni, da ti bomo vsi le za podnožnico, na kateri bodo počivale tvoje noge. Jožef. Bratje! Kaj sem vam storil? Juda. Šeme mevžaste, kaj mevžate? Storite naglo! Kdo bo poslušal njegov pisk in. krič! Kaj nimate dovolj moči? (Stopi k onim in \ategne jermena okrog Jofefovih rok.) Tako! Da je vsaj enkrat konec. Hajd z njira! Jožef fse v\ravna, kolikor se more, pokonci in reče s slabim očitajočim glasom). Tukaj sem! V vaši oblasti sem; storite z menoj, kar hočete, a toliko vedite, da z menoj umorite tudi očeta. Vsi. Ha, ha! Odpeljite ga, fe ne, nam začne še pridigovati! (Odpeljejo ga trije.) Dan (\a njim). Zdaj lahko poveš očetu, da smo imeli včeraj Izmaelce tukaj. Juda. In da jih imamo danes spet. Poglejte jih, o katerih so nam pravili včerajšiyi, ¦da pridejo za njimi (poka\e v drugo stran kulisj. Najbrže so mislili, da je tukaj kaka četa roparjev, zato so menda pustili blago in živipo za gričem in prišli samo ogledovat . . . Dan. Ha, kako prav pridejo! Še na lepši način sejožefa lahko znebimo! Prodamo ga ftrije kupci nastopijo). > 4. prizor. --. Prejšnji, trije madjanski kupci. . '° - ' * Juda. Hej prijatelji, le bližje, le bližje! (kupci se kočejo prikloniti). E, le pustite vse svoje ceremonije in povejte, ali imate kaj žganke (poka*e, kako se pije) s seboj. -*S 54 aw- Eden Izmselcev. Prijatelj, če gre človek v Egipt, se ne sme zapustiti. Toda — (gleda okrog sebej ali imate veliko čedo ? Dan. To najprej tebi nič mar! Plačali ti bomo že! Pa — (nabere ^vito obra^) s sužnji menda tudi kupčujete ? Izmaelci (veselo). Ali imate katerega? Ravno prav! Naročil nam jih je zadnjič Putifar precejšno število, pa pri najboljši volji jih nismo mogli dobiti zadosti. Kje jih imate ? Juda. Počasi, počasi! Imamo sicer samo enega, toda zadovoljni bote z njim. (Dan in Gad odideta po Jofefa) Putifar vam bo še več plačal /.anj kot boste zahtevali. (Ga piipeljeta.J Glejte ga! Koliko je vreden? Izmaelci (ga ogledujejoj. Petnajst srebrnikov! Bratje. Ho, ho, kaj ne več? Izmaelci. Šibek je še, šibek. Bratje (eden fa-iči). Petindvajset, fdrugi) trideset, (tretji) še je premalo! Juda. Da se ne bomo dolgo pričkali: dvajset dajte, pa ga odpeljite! Izmaelci fpremišljujejo, nato). Naj bo! eno ovco nam bote dali povrhu. Juda. Imejte jo, samo daje prej konec! Kar izbrat si jo pojte! (Odidejo vsi \a kulise.) Ruben. Tožef. o moj Jožef! fsi iakrije obra^ in ^aihti.) Jožef! Ali slišiš? Tvoj bratje preslab, da bi te branil sam. Ah, kaj so storili z njim ? Ni ga več, mojega Jožefa, in jaz, kam se hočem obrniti? (Pride eden i^med bvatov.) Dan. He, he, ali ga ni več? Najbrže ga je požrla divja zver. Našli so nekje njegovo suknjo vso s krvjo oškropljeno. He, he . . . kaj se boš cmeril (ga pnme), pojdiz mano, pri ognju bo veselo (ga potegne -{a Uulise). Tretje dejanje. V Egiptu. 1. prizor. Temačna ječa: Jožef sam; sedi zamišljen. Moj Bog, moj Bog! Tvoja volja je bila, da so me prodali bratje, tvoja volja, da sem prišel v Egipt. Kakšne namene imaš zdaj z menoj? Tvoja pota so čudna, in ni ga, ki bi jih razumel. Najprvo si me pri Putifarju tako povzdignil, tako blagoslovil njegovo imetje po meni, a nato si me pahnil iz njegove milosti v to ječo in zdi se, da zastoiy pričakujem rešilne roke. O Bog! (Vstopi veliki točaj.J 2. prizor. Jožef, veliki točaj. Veliki točaj (\asopljen pade pred njim in mu objame koleni). Ljubi Jožef, odpustl svojemu ničvrednemu hlapcu! Ko si bil razložil sanje, meni in Faraonovemu peku, prosil si me, naj nikar ne pozabim nate, ko postanem spet kraljev točaj. Obljubil sem, pasreča me je omamila, da sem mislil le nase in pozabil nate. Stnoči pa je imel Faraon prečudne sanje in vsi razlagavci in modrijani mu jih ne morejo razložiti Spomnil sem se tebe — Jožef, odpusti, da šele sedaj — povedal sem kralju, kako dobro si razložil sanje meni in peku, in poslal me je pri priči pote. Jožef, še enkrat, odpusti in hiti z menoj k Faraonu; v veliki dvorani je, kjer se razlagavci zastonj trudijo z njegovimi sanjami; čaka te ne-strpno. (Vstane.) Jožef. Kar se tiče odpuščanja, nimam nič odpustiti, ker gotovo je volja božja, in ko bi se Bogu ne zdelo to prav, ne bil bi pustil, da me pozabiš. Kar se pa tiče sanj, mar ni razlaganje od Boga? Veliki to&aj (nestrpna). Saj to je ravno! Putifar je zagotovil kralja, da je s teboj Bog vaših očetov, mogočen in usmiljen Bog, ki ti daje moč in znanje razlagati sanje po pravici in resnici. h« 55 *¦ Jožef. Volja Faraonova mi je volja božja (se o\re nakvišku). Bog, kam me pelje tvoja vsemogočna roka? Točaj. Hiti, hiti, moral se boš še preobleči! fOdideta.) (Za nekoliko časa pade zagrinjalo. Ječa se spremeni med tem v veliko dvorano; Faraon sedi na vzvišenem mestu. Na njegovi desni in levi nekaj svetovalcev, prednjim razlagavci sanj in egiptovski modrijani.) 3. prizor. Velika Faraonova dvorana. (Ko se dvigne zagrinjalo, Faraon jezen vstane s svojega prestola in udari z nogo ob tla.) Faraon. Torej ga ni, ga ni nikogar med vami, ki bi mi mogel razložiti sanje? Eden razlagavcev. Faraon, solnce egiptovske dežele, ni ga in ne boš ga našel. Vpra-ševali smo že bogove, darovali jim razne živali, da bi se milostno ozrli na nas, a niso nam dali nikakega znamenja, kako naj jih razložimo. Bogovi hočejo za enkrat, da ostane pomen tvojih sanj še skrit. Faraon. Bah! Neumnost! Kadar česa ne morete in ne znate, pa pravite: Bogovi nalašč nočejo še odkriti, ker še ni pravi čas! Sleparija! — Prepričan sem, da bo povedal Hebrejec, — po katerega sem poslal — vsaj soditi moram tako po veliki hvali, katero mu je pel Putifar — v enem, dveh stavkih več modrosti, kot ste jo vi v vsem svojem življenju. Razlagavec (ostalim modrijanomj. Bratje, solnce Faraonove milosti se nam je skrilo. Jokajte! Pojdimo v tempelj in darujmo bogovom, da nam spet zasveti (vstanejo, hoteč oditi). Faraon. Ne hodite odtod! Jaz hočem, da ste priča razlaganja hebrejskega mladeniča! (Vrata se odpni in veliki točaj pripelje Jofefa preoblečenega. Ob pogledu nanj nabero ra\la-gavci obra\e v \aničljiv, pomilovalen nasmeh, kralj pa ga opa\ujc dalj časa ^ očividnim veseljem. Slu^abnik-točaj ga pelje po sredi dvorane pred Faraona, kjer padeta na svoje obra\e v ^na-menje spoštovanja in itrahu. Faraon dd \namenje in unadva spet vstaneta.) 4. prizor. Prejšnji, Jožef. Točaj. To je mladenič, o katerem scm ti govoril, o presvetli Faraon! (Pade spet na obra^, vstane in odide.) Faraon. Itnel sem sanje, a ni ga, da bi mi jih razložil: slišal sem pa, dajihtiprav modro razlagaš. Jožef. Presvetli Faraon! Ne jaz, Bog ti bo povedal in razložil sanje, če je našel tvoj hlapec milost v tvojih očeh; povej mi sanje. Faraon. Poslušaj torej in preudari: Zdelo se mi je, da stojim ob bregu reke, in da je prišlo iz reke sedem prav lepih in pitanih krav, ki so se pasle na močvirnem zelenem pašniku. In glej' Za temi je prišlo drugih sedem krav, tako grdih in suhih, da takih nikoli nisem videl v egiptovski deželi. Le-te so one prve požrle in vendar ni bilo sledu na njih, da bi bile site, temveč so bile ravno tako suhe in grde. — Nato sem se zbudil-A spet me je spanje posililo in imel sem druge sanje: Sedem polnih in silno lepih klasov je pognalo iz enega stebla. Tudi drugih sedem drobnih in snetjavih klasov je zraslo iz ene bilke; in ti so prejšnje požrli. — Povedal sem jih razlagalcem sanj (poka{e 1 ruko na modrijane pred sabo in ti, v sve.iti si svoje nemoči in ne^nanja, povesijo glave), a ni ga, da bi mi jih razložil. Jožef (se mu priklone po kratkem premislcku). Kralj, tvoje satl.je SO enake. Bog ti je pokazal, kaj hoče storiti. — Sedem lepih krav in sedem polnih klasov je sedern rodo-vitnih let in imajo enak pomen v sanjah. Sedem grdih in suhih krav, ki so za onimi prišle, in sedem tenkih in od žgočega vetra osmojenih klasov je sedem let prihodnje lakote, katera se bo dopolnovala po tem-le redu: Gl^j! Prišlo bo sedem prav rodovitnih --** 56 Ste- let po vsi egiptovski deželi. Za njimi pa bo nastopilo sedem drugih tako nerodovitnih, da se bo pozabila vsa poprejšnja obilnost; zakaj lakota bo pokončevala vso deželo in preveliko pomanjkanje bo ukončalo vso obilnost. Da si pa imel drugič sanje, ki zadevajo ravno tisto reč, je znamenje gotovosti, da se bo to zgodilo, kar je Bog govoril. (Ra^la-gavci in modrijani odmajujejo ^ glavami, šepečejo med sabo.) Faraon (ves ^ačuden nad tako modrim ra^laganjemj In kdaj se bo to zgodilo ? Jožef. Ravno dvakratne sanje pomenijo, da se bo to zdajci spolnilo. Zdaj torej, o kralj, se preskrbi z modrim in pridnim možem in ga postavi čez egiptovsko deželo; ta naj si izvoli oblastnikov po vseh krajih in naj peti del pridelkov sedmih rodovitnih let, ki bodo ravnokar nastopila, spravi v žitnice, in vse žito naj se, o Faraon, v tvojem imenu po mestih spravi in shrani ter naj se prihrani za sedem let prihodnje lakote, ki bo trla Egipt, da dežela lakote ne pogine. Faraon (po dolgem premisleku svojim svetovalcem na desni in levi). Ali pa bomo mogli dobiti takega moža, kateri bi bil poln duha božjega? (Ratfagavci in osramoteni modrijani ¦{majujejo ^ glavami; svetovalci premišljujejo, na^adnje vstane eden i\med teh.) Svetovalec. OFaraon! Ne jezi se, če si upam svetovati ti; toda — kdo bo modrejši kakor oni, ki ti je razložil tako modro sanje?! Faraon. Prav imaš, o modri svetovalec! (Se obrne k Jofefu.) Ker ti je Bog vse razodel, kar si govoril, bom-li mogel najti modrejšega in tebi enakega moža ? — Ti bodi čez mojo hišo, in vse ljudstvo naj bo pokorno povelju tvojih ust; samo za kraljev sedež bom višji od tebe. (Modrijani in railagavci se \acudijo, \amrmrajo; kralj se obine do njih in njegov pogled švigne plamen.J Jožef. Presvetli Faraon, kdaj sem postal vreden tolike tvoje milosti? Ali pa bom tudi zmogel toliko nalogo? Glej, tujec sem, šibak in neučen. Faraon (ga pogleda milostno, se nasmehne in ^amahne ^ roko). Glej, postavil sem te čez vso egiptovsko deželo. — V znamenje, da imaš najvišjo oblast za menoj, dam ti tukaj prstan, ki nosi moj pečat (ga sname s svojega prsta in ga natakne Jo\efu). Da pa bodo tudi drugi vedeli, v kaj sem te naredil, zaukazal ti bom prinesti oblačilo iz tančice in nadeti zlato verigo okrog vratu. fObrne se do slufabnikov v o^adju). Vi pa pripravite moj drugi voz, posadite ga nanj, in eden oznanovalcev naj hodi pred njim in kliče, da naj se mu vsi uklanjajo in ved6, da je postavljen čez vso egiptovsko deželo. — Vi pa fobrne se do čarodejev) izginite izpred mojega obličja, ker danes se je izkazalo, da je vsa vaša vednost in modrost puhla in prazna. Modrijani /popadajo na abra\e). Milost, presvetli Faraon, ti solnce egiptovske dežele, milost! Faraon (\ama\me ^aničljivo $ rokoj Vi ste zapravili raojo milost! Vaša veda je nična! (Vstane, da odide; ravno tako svetovalci, a modrijani lefe ševedno na svojih obra^ih. V tem hipu, ko hoče kralj oditi, pade ^agrinjalo.) Četrto dejanje. Jožefova palača- i. prizor. '' Jožef, služabnik. (Lepo opravljena soba. Jo\ef gleda na utice in je videti \elo ra^burjen nad tem, kar vidi spodaj.J Služabnik (vstopi). Milostljivi gospod . . . ¦ • .. ;* Jožef (se naglo obrne k njemu in mu prekine tiadaljne besede, vprašaje ga hlastno:) Odkod so možje, ki jih vidim spodaj stati ? Služabnik. Iz kanaanske dežele so, — Hebrejci — in prišli so nakupit žita, da ne poginejo od lakote. Kar imamo lakoto v deželi, ni še bilo k tebi ljudi od tako daleč po žito. Jožef (nestrpno:) Pripelji jih naglo k meni! (Slu{abnik odide.l -*» 57 >•*- 2. prizor. Jožef sam. Bog, tvoja pota so res čudovitain nerazumljiva! Prej bi bil pričakoval smrti, kakor •da dobim tukaj svoje brate. In kako slučajno sem pogledal na trg. Bog, Bog, tvoja modrost in previdnost je brezmejna. Tisti, ki so me prodali iz maščevanja, — dani so mi v roke in sterem jih lahko v prah. Toda ne - ne —! Če si ti usmiljen do ljudi in jim odpuščaš, če obžalujejo svoje napake in krivice, koliko bolj usmiljeni morajo biti šele Ijudje drug ¦do drugega! Danes razumem one svoje čudovite sanje Da si me poslal v Egipt, hotel si obvarovati Jakobov zarod, da ne pogine lakote in morda si nameraval še kaj drugega. (Cuti se, da prihajajo.) Toda ne, spoznati se jim ne dam prej, kakor uvidim, ali se kesajo svojega dejanja ali ne. (Slu^abnik jih pripelje.j 3. prizor. Jožef, služabnik in bratje. Služabnik. Gospod, pripeljal sem ti može. Jožef. Ze prav . . . a vi ? (Obme se k bratom.) Odkod ste prišli ? Juda (\a vse:) Gospod, naj gledajo tvoje oči milostljivo na svoje hlapce. Prišli smo iz kanaanske dežele nakupit potrebnega živeža. Slišali smo bili, da je postavil tebe Faraon nad vso deželo, da si zbiral v onih sedmih rodovitnih letih žita v zakladnice in ga zdaj prodajaš onim, ki umirajo lakote. Jožef ftrdo:) In jaz naj vam to verjamem ? Ogleduhi ste, deželo ste prišli ogledovat, kje da je manj utrjena. Vsi (padejo na kolena). Ne, gospod! Juda. Tvoji hlapci so prišli nakupit živeža, kakor smo že povedali. Vsi smo sinovi enega moža; v miru pridemo, in tvoji služabniki ne mislijo nič hudega. Jožef. In vendar ni tako! Kdo me zagotovi, da niste prišli ogledovat neobvarovanih • krajev v deželi? Juda. Nas, tvojih hlapcev, je dvanajst; sinovi smo enega moža v kanaanski deželi. Najmlajši je pri očetu ostal, enega pa ni več. Jožef (veseloj. Tako? fpostane spet v trenutku trd 111 osorenj. Eden je od doma? Torej vidite! Zakaj pa ni še on prišel, če niste prišli ogledovat dežele? O, menenebostegoljufali! Kakor resnično živi Faraon, ne pojdete od tod, dokler ne pride vaš mlajši brat. Pošljite enega izmed sebe, in naj ga pripelje; vi pa boste ta čas v ječi, da se izkaže, kar ste govorili, če je res ali ne. Sicer pa, kakor resnično živi Faraon, ogleduhi ste! Bratje (sklenejo mke pred njim). Gospod, usmiljenje, usmiljenje! Kakor resnično živi Bog, mi smo ti povedali resnico in nismo ogledubi. Jožef (pokliče slu\abnika). Hej, Jusuf! (Pride.) Odpelji te može v ječo, pomagajo naj ti kraljevi jetničarji. Zapro naj se dobro, ker so nevarni ogleduhi! (Odpelje.) ...... 4. prizor. . . ~ ." • ' ' " ložef sam. Srce se mi trga, ko ravnam tako trdo ž njimi, toda v ognju poniževanja se bodo očistili. — In pripeljali mi bodo Benjamina! O Benjamin, Benjamin! Kolikrat sem mislil nate — sam med tujci — kolikrat sem jokal po tebi in te klical po imenu! In zdaj je tisti čas, ko te bom objel, ko te bom pritisnil na svoje srce. Toda — kaj naj odlašam s tistim trenutkom sreče in veselja ? O Benjamin! Jaz hrepenim po tebi, da te vidijo moje oči čim preje. (Zavpije sko^i vvata slu\abniku.) Hoj, Jusuf! Pripelji jih nazaj! {/.ačuje se ropot \unaj.), Pošljem jih takoj domov, da mi pripeljejo brata. — Hoj Jusu.f, ali slišiš! (Jusuf vstopi in X njim bratje.) . . , .;' r . » -*>: 58 :*h 5. prizor. Prejšnji, bratje. Jožef (sht^abniku). Lahko spet odideš; če te bom potreboval, te že pokličem. (Odide.) Rekli ste (k bratomj: kakor živi Bog, nismo mi ogleduhi! Tudi jaz se bojim Boga, zato storite, kar sem vam prej rekel — in živeli boste. Ako ste pošteni, naj ostane eden izmed vas zvezan v ječi, vi pa idite in nesite domov žito, ki ste je kupili, in pripeljite k meni svojega najmlajšega brata, da spoznam resnico vaših besed in da uidete smrti. Simeon (bratom bolj potiho). Po zasluženju trpimo to, kar smo se pregrešili nad svojim bratom; videli smo bridkost njegove duše, ko nas je prosil, in ga nismo uslišali. Zato je prišla nad nas ta nadloga. Ruben (pmv tako). Ali vam nisem rekel: ne pregrešite se nad mladeničem!? Pa po-slušali me niste. Glejte, terja se njegova kri. (Jo\ef \tjoka polglasno, pa se premaga hitro in uka\e:) Jožef. Torej storite, kakor sem vam rekel! Jusuf! (Pride.) Tega [poka*e na Simeona), odpelji v ječo in tam naj bo zvezan toliko časa, da se povrnejo ti z bratom. (K bratom:) Hitite in ne mudite se dolgo! (Jok ga premaga, \ato odide uaglo.) 6. prizor. Prejšnji brez Jožefa in Simeona. Bratje. O Bog, o Bog, nedolžna bratova kri je prišla na nas! Ruben. Pojdimo naglo domov; morda bomo pregovorili očeta, da pošljejo z nami Benjamina, da tako rešimo brata iz ječe. Ali naj pustimo Simeona zvezanega? (Odidejo.) Peto dejanje. Godi se ravno tam. 1. prizor. Bratje z Benjaminom — v Jožefovi palači. Juda. Kako mi je čudno pri srcu! Nek strah me spreleta, ko mislim, da bo treba spet stopiti pred moža, ki nas je prijel prvič tako trdo. Ali bomo našli danes spet tako trdo srce? Gad. Ne obupaj, brat! Saj šmo storili, kakor nam je bil zapovedal. Pripeljali smo Benjamina in denarje, katere smo zadnjič našli vsak v svoji vreči, smo tudi s seboj prinesli. Dan. Vse se bo lepo steklo, bratje, le upajte! Saj so rekli oče Jakob, ko smo od-hajali: ,Če ni drugače torej, vzemite svojega brata Benjatnina s seboj in idite k možu. Moj Bog pa, on Vsemogočni, vam ga st6ri usmiljenega, da z vami nazaj pošlje vašega brata, ki ga pridržuje, in tega Benjamina!" — Blagoslov božji bo torej nad nami, kaj se nam more zgoditi? Za svoje krivice smo se že mnogo pokorib. 2. prizor. ' i *> ,.>».: -.¦'-,¦*¦." '; Prejšnji, služabnlk. - ¦ " • • Jusuf. Gospod pride takoj; fje\no:) ali ste storili, kakor vam je bil moj gospod, zadnjič ukazal ? (Jih šteje.j Torej niste pripeljali svojega brata? Resnično je govoril gospod, ko je rekel: Ogleduhi ste! Ruben. Gospod! Poglej še enkrat! Tukaj je oni najmlajši brat! Juda (bratom). Menda nas imajo na sumu, da smo ukradli denarje, ki smo jih zadnjič domov nesli; gotovo hočejo na nas krivico zvreči in s silo v sužnjost spraviti nas in naše osle (obstopijo slu{abnika). — Prosim, gospod, poslušaj nas! Morda se še spominjaš, da smo prišli že prej enkrat kupit živeža. Ko smo ga bili kupili in v gostilno prišli, smo svoje vreče odvezali in našli na vrhu denarje, ki smo jih zdaj ravno toliko nazaj prinesli. Pa tudi drugih denarjev smp prinesli, da kupimo, kar nam je potrebnega; ne vemo, kdo - nam bi jih bil v vreče dejal- • . -*š 59 s*- Jusuf. Mir vam bodi! Nikar se ne bojte: Vaš Bog in Bog vašega očeta vam je dal zaklade v vreče. Zakaj denarje, ki ste mi jih dali, sem gotovo prejel. 3. prizor. Prejšnji, Jožef s Simeonom. Bratje. (Simeon, ki ga pvipelje Jo\ef.) O, brat! O, brat! (Se veselo po\dravijo in objemajo.) Jožef. Mir vašega Bogaz vami! In kaj vaš stari oče, o katerem stemi pravili zadnjič, ali je zdrav, ali še živi? Bratje (se mu priklonijo): Naš oče, tvoj hlapec, so zdravi in še živč. Jožef (se obme in \agleda Benjamina). Ali ie to vaš mali brat? Juda. To je brat, ki si zahteval, da ga pripeljemo v dokaz, da nismo ogleduhi. Jožef (ganjenj. Bog se te usmili, moj sin! (ga hoče objeti, pa se premaga). — Res, izkazala se je vaša nedolžnost. Pripeljal sem vam zato tudi brata, da gre lahko z vami v deželo vaših očetov. Ko pridete do svojega očeta. recite, da ga pozdravljam in želim obil-nega blagoslova. Bratje. O kol'ka milost, gospod! Jožef. Pustite to! — Ukazal sem že napolniti vaše vreče z žitom, da morete čim preje k svojemu očetu. Gotovo hodi vsak dan na hrib in gleda, kdaj se vrnete z bratom. Juda. Tvoji hlapci smo; ker je dal Bog tvojemu srcu toliko prijaznosti in usmiljenja za nas tujce, prosili ga bomo, da razlije nate tudi svojega blagoslova. Njegova roka naj te vodi v vseh tvojih delih. Bratje. Naj ti da svojega blagoslova! Juda. In zdaj hitimo, bratje, kakor je rekel milostljivi gospod, da napravimo svojemu očetu čim prej veselje in mu pripeljemo oba brata, Siraeona in Benjatnina, zdrava in nepo- Škodovana. (Se priklonijo in odidcjo.J 4. prizor. Jožef. s užabnik. Jožef. Pojdi, Jusuf, za temi Hebrejci! Ukazal sem jim namreč napolniti, med tera k» so bili tukaj, vreče z žitom, a na vrh vsake deti denarjev; v vrečo najmlajšega pa sem ukazal deti tudi mojo srebrno kupo. - Hiti torej za njimi inkojih doideš, recijim: Zakaj ste dobro s hudim povrnili ? Kupo, ki ste jo ukrali, je ravno tista, iz katere pije moj gospod. Jusuf. Gospod, storil bom, kakorsi ukazal. (Odide.) , 6. prizor, Jožef sam. Bog, hotel si, da se naseli tvoje izvoljeno ljudstvo v Egiptu, zato si me poslal sem. Prodalo me je sicer bratovsko maščevanje, a to je bilo le pripomoček v tvojih rokah. Jaz sem zdaj tukaj! Postavil si me takoj za Faraonom, oblagodaril si me z blagostanjem, pri-peljal si brate v F.gipt in zdaj hočem privesti sem še očeta Jakoba. S Faraonom sem že govoril in ni mi ugovarjal. Obljubil je dati deželo Gesen. (Pogleda sko^i ofaio.J Moj Bog, Jusuf že pelje brate! Še par trenutkov in blažena ura svidenja in spoznanja je prišla. O srečna ura! (Odide. — Takoj \a njim pridejo bratje % Jusufom. Vsak piinese polno vrečo in jo postavi v predsobi na tta.) 7. prizor. Bratje, Jusuf. ' '< - iuda. Dobri mož, tvoj jezik noče govoriti, a tvoj obraz ne obeta nič dobrega. Povej vendar že, zakaj si prihitel za nami po mestu, nam ukazal obrniti, vzeti napolnjene vreče z oslov in jih prinesti tu notri? Ju8uf. Hotel nisem, da bi bil priča ves Egipt vašega zločina, zato sem vam ukazal prinesti vreče tu sem. Storili ste hudo dejanje, najhujšo pregreho — najbrže iz hvaležnosti do mojega gospoda. Ukradli ste srebrno kupo, iz katere piie moj gospod. Eden izmed vas jo ima. -*•? 60 L•»- Vsi (prestrašeni). Ni res, gospod, ni res! Juda. Zakaj naš gospod tako govori, kakor da bi bili mi, njegovi služabniki, storili toliko hudobijo ? Denarje, ki smo jih našli zadnjič na vrhu vsak svoje vreče, smo nazaj prinesli, in zdaj naj bi bili ukrali zlato in srebro iz hiše tvojega gospodar Jusuf. Zastonj so vsi izgovori! Resnica se bo takoj pokazala. Razvežite svoje vreče! Juda. Tako je prav, gospod; naj odveže vsak izmed nas svojo vrečo, da se izkaže resnica. Pri kateremkoli se bo našlo, kar iščeš, naj umrje in mi bomo sužnji tvojega gospoda. (Ra^ve^ujejo. Jusuf hodi od vsakega in pvide do Benjamina. — Tu je kupa. Ko jo potegne i^ vreče, spuste prestrašeni vreče in si pokrijejo obra\e. Benjainin \a\oka. Jo\ef vstopi.) 8. prizor. Prejšnji, Jožef Jožef. Zakaj ste to storili? Juda (pade x brati vred na kolena). Kaj hočemo reči svojemu gospodu ? Ali kaj odgo-voriti, ali s čim se opravičevati ? Bog je našel krivico nad tvojimi hlapci. Glej, vsi smo tvoji sužnji in ta, pri katerem se je našla kupa. Jožef (jim poka$e, naj vstanejo). Tega ne maram. Kateri je kupo ukral, tisti bodi moj suženj; vi pa idite prosti k svojemu očetu. Juda. Prosim te, moj gospod, naj govori tvoj hlapec in ne jezi se nad njim; zakaj -ti si za Faraonom moj gospod. Unikrat si nas vprašal: AH imate očeta ali brata ? In odgo-vorili smo ti: Iraamo starega očeta in malega mladeniča, ki iim je bil rojen v njih starosti; tega pravi brat je umrl, njega pa oče prisrčno ljubijo. — In si dejal svojim hlapcem: Pripeljite ga k meni, da ga bom videl z lastnimi očmi. — Pa smo ti rekli: Mladenič ne raore zapu-stiti svojega očeta; zakaj če jih zapusti, bodo umrli. In odgovoril si svojim hlapcem: Ako ne pride z vami, ne boste več videli mojega obličja. — Ko smo torej prišli k svojemu očetu in jim povedali, kaj si rekel, so dejali: Veste, da je že eden od sinov od doma šel in ste rekli: Zver ga je požrla! — in še zdaj ga ni domov. Ako še tega vzamete in se mu kaj primeri na poti, bote mojo sivo glavo od žalosti spravili pod zernljo. — Naj bom torej raje jaz tvoj suženj, ker sem zanj porok. Obljubil sem bil namreč očetu: Če ga ne pripeljem nazaj, naj bom kriv zavoljo greha zoper svojega očeta vse žive dni. — Jaz naj tedaj ostanem tvoj suženj namesto mladeniča (pade spet na kolena in ga prosi s sklenjenima rokama), ta pa naj gre dotnov s svojimi brati. Zakaj brez njega ne morem iti k svojemu očetu, da ne bom priča britkosti, ki ga bo podrla. (Jo\ef se je fe \daj komaj premagoval, \daj pa se ne more več; glasno \aihti in \ajoka.) Jožef. Poglejte natanjko in — spoznajte me! Saj jaz sem — Jožef! Torej moj oče še živi? Bratje (odstopijo prestrašeni). Jožef ? — O Bog! Jožef (prija^no). Le stopite k meni! Jaz sem Jožef, vaš brat, ki ste me bili prodali v Egipt. (Še bolj v strahu si prekri^ajo roke na prsih v \namenje obupa.) Pa nikar se ne bojte, in ne bodi vam bridko, da ste me prodali v te kraje; ker k vaši sreči me je poslal Bog pred vami v Egipt. Zakaj dve leti sta, kar se je začela lakota v deželi, in še pet let bo, v katerih se ne bo moglo ne orati ne žeti. Nisem poslan sem po vašem naklepu, ampak po volji Boga, katerimeje naredil svetovalca Faraonu in gospoda vse njegove hiše in pogla-varja po vsi egiptovski deželi. Bratje (bolj ^aupljivo -veselo). In mi smo mislili, da je Jožef že zdavnej mrtev! Ruben. Preljubi brat... moj Jožef! Gad [ga prekine). Ali moreš odpustiti svojitn hudobnim bratom? Naša pregreha je -velika — ložef. M51či o pregrehi, odpuščeno je že zdavnaj! Bratje tnoji (gre in jih objame po vrstij. Prišel je srečni trenutek veselega snidenja; čast in hvala ti, Bog, za to. In tudi ti, Benjamin, situkaj. (Ga objame inpoljubi; ko se i\joka na njcgovih prsih, pravi:) In zdaj hitite z mano k Faraonu — jutri pa pojdete po očeta, da jih pripeljete k meni! (Veselo gibanje; sreča. in radost na i'seh obra\ih. Zagrinjalo pade.) O veselje, O sreča!