V pr&jinji številkj smo na podlagi materiala iz knjige »De-lo ,in delovnj pogoji v gradbe-pištvu«, tej jo je -zdala komis:ja za proučevanje dela in delov-nih pogojev v g;adbeništvu, orisaLi stanje higiensko tehnič-ne zaSčtte v tej važnj gospo-darski panogi. Danes se bomo pomudiL} pri YzgoJi kval.ificii^a-nega ;n visokokvalificiranega kadra. Učenci v gospcdarstvu Stevilo učencev v gospodar-stvu kaže ze!o s!at>o stanj«. V jndujtriji gradbenega materiala in v gradbeni operativi se šte-vilo. u6oncev iz leta v leto zni-žuje. Velikost aniževanja &aj-bo!j ofifcno vidimo iz naslednje tabe"!e. Industrija Leto gradbeništvo gradbenesa materiala 1919 8.956 1.381 1950 7.822 1.422 1951 6.34-5 1.276 1952 3-917 605 1953 2.859 643 1954 3.383 396_ 1955 5.226 328 Pripomiba: s temi številkami so zajeti samo učenci v go- spc-darstvu v po-djetjih druž- benega scktorja. Potrehao Je paudairiti, da j« po resn&m 7.niževsrjju števila utencev v zadnjih letih lan.i na- Šolanje kadrov za gradbeništvo Dotok kvalificiranega osebja ne zadovoljuje potreb s.topilo določeno izboljšanje, po-sebao v gradbeni operativi. Prav tako moramo poudariti, da je podobno, če ne še slabže stanje z učenci v gospodarštvu na področju gradbene obri,i. Za-njjnivo je, da je v letu 1954 zna-šalo slcupno Stevilo učencev v go&podarstvu v gradbenišlvu 6.304, od tega 40%, v zasebnem sektorjiu. Ko pnmerjamo Slevilčno sta-nJe učencev v posamezaih ljud-sk.ih republikah, ugotovimo na prlmer. da itna Srbija, ki je največja po žtevilu prebivalstva. lrt ima največ gracCbenih pod-jetij iu v njih zaposieaih de-lavcev, akrO'g 15% učencev manj kakor 5k>vanl.1a altj okrog 38''/» maa) kakor Hrva,taka. Na po.-amezine naJvažnejše po-kliee v gradtoeniStvu odpade na-slednje Stevi^io uiencev: 2.222 zidarjev, 684 (ejarjev. 4 bet-o-nirci, 14 armircev, 316 kamno-sekov in klesar:-ev. kar tvori . nad 5OVo viega števMa. Drugi s« u&ijo druga-ftnjh obrti. Pose-tino je težavno fflanje učencev v fa- sadarski obrti, kjer se uči sarao en nčenec, nato v asfalterski, kjer sta dva, v sadi-arski. kjer s<> šlirJe. v štukaterski, kjer so štirje itd. Iz tega z lahkcto sklepamo, da bodo te gradbene cbrtj zelo hitro izumrle, če ne borao pokrenllj vsega, da Se bo šte-vi!o uCencev v njih povečalo. V primerjavi s številčrum sta-njem delavcev je bil lani v razmerju do učencev v gospo-darstvu zelo težaven po'.<>žaj. Na skupno 100 zapoilenih v gradben.ištvu je odpadlo 1,6 ufolca, n.a l°0 delavcev 1,8. na 300 kvalificiranih detavcev 7,4 učenca, V industriji gradbeae-ga mat^riala j« to rarmerie še slabj«. Ce pa upoštevsmo po-tvebo po str-okovaih delavcih, bi moral biti dejanfiki ckJhos: en kvalificirani de!avec — en ufer.ec Probl«m pribeigPiVtvie veij-ega StevMa u^eneev ie težavcn 1n mnogovrsten. To je odvisno ta-ko od sristertva šolanja. mateni-altie oskrbe učencev lcakor tu-dj o-d zibujanja zaaun-anja pri mladin,i za posamezne gradbene obrti Inženirsko tehnično oscbje Do-tok i-nžeairsk-o tehničnega osebja prav tako ne zadovoUuje potreb. Zadnjj !eta je prihajalo s fakulte; 500 do 700 grsdbeaih ln arhitektonskih inženirjev. To je vsckafcor uspeh. Se upožteva-mo možnosti šol, še daleč pa ni dovolj za potrebe "gradbeniSiva. Takšno število diplcmiranih štu-detvtov lahk-o krije komaj po-lovico pofreb. Če pri tem upo-števantM povprečfto starost s*-danjega inženirskega osebja in odstotok otfhodov -iz stroke, te-daJ je z.adovoljitev potreb 5e na nižii ra-vni. Pora?t dipiomirainih Studentov je večinoma neodvi&e-n od pod-jetij. ki .iirn je t,a kader po-treben. V zadnjih letih so pod-je'-j.a štipendirala akrog 600 žbu-dentov, kar je glede na potre-be veliko premal.o. Ceprav js pomanJkanje sred-nje^ehni&ie-ga kadra veliVo, se število srednjetebntčnji'h šol gradbene stroke zmanjSuje, s tem pa tud; šlevilo učencev-Zadnja le'"a je konfalo te š«!e vsako !et.o -1.200 do 1600 učen-cev. Stanje je še težje zato, ker za potrebe industrije gradbene-ga mattriala sploh nj srednJili tehničnih kadrov. Solanje delovcev Ni na razpolagrO rnnogo pa-datkov o strokovnem usposab-tjanju po!kvalific:ran:h in ne-kvalificiranih delavcev v okvi-ru samega podjetja. Večlnoma }e Wlo lako izobraževanje ka-drov prepušeeno presoj: posa-meznih podjet.ij. pospeševalo pa se je po trenutmh potrebah brez kakršnekoV. kootdiJiadJe in perspektive. Kijub temu po do-sedaujih izkušnjah lahko raču-aarao, da je komaj 3"/n pri'uče-nih delavcev rned letom prido-bilo višje zvanje v tečajuh in strokovnem usposabljan.ju pri samem delu. Sprejem prcdpisov o strokov-ni laobraz.bl \n pridobivanlu. te iz&brazbe za poklice v gradbe-ništvu je eden izmed nujnib po-gojev za večji dotok srtrokov-n.ih kadrov z usposablja-njetn pri d«lu in z opravljanjem 1«-pitov, posebiio glede ka-kovosta, strokovnega znanja,' k,i doslej pri tej vrati šoCanJa ni bilo zado-voljivo.