287
Politične  stvari.
Deželni zbor hrvatski.
Dne 26. avgusta t. 1. obravnavali ste se dve prav nepomenljivi prošnji, in to ena za, druga zoper združenje občine Banija s Karlovcem. — To priliko izbral si je preveč poznani poslanec David Starčevič, zbornico in dragi nam hrvatski narod zopet onečastiti s takim vedenjem in besedovanjem, kakoršnega uže pre-obilnokrat smo morali obžalovati pri temu poslancu. — Zbornice predsednik Krestić bil mu je zmiraj za petami, ker je uže navajen iz Starčevičevih ust čuvati najsurovejše napade na narodno stranjo, na tamošnjo vlado in na posamesne poslance. Med drugim je rekel: ^Tudi jaz sem mnenja, da nas je ljudstvo sem poslalo za varovanje njegovega prida, pa kje so vaša v to mer-jajoča dejanja? Nič kot škodo in sramoto ste mu
prizadeli. (Viharno nasprotovanje na desnici.)-------
Sramota je, da me ne pustite govoriti. Jaz le golo resnico govorim, da vi ljudstvo goljufate!"
Na to odtegne mu predsednik, ki ga je uže poprej k redu poklical, besedo. Toda Starčevič prej kot slej nadaljuje, predsednik nekaj časa zvoni, pa Starčevič tudi zvonenje preupiva; predsednik mu zopet besedo odtegne, ko pa vse nič ne pomaga, sklene predsednik sejo, pa Starčevič še vedno govori. — Po 10 minutah se seja zopet odtvori in predsednik vpraša, jeli kdo želi govoriti, na kar takoj zopet začne Starčevič, predsednik pa ga zavrne: „Odtegnil sem Vam besedo, in kar predsednik hrvatskega deželnega zbora izreče, tega ne prekliče. Časti deželnega zbora ne pustim z nogami teptati". Na to Starčevič: „Od kedaj pa Vi govorite o Lasti, Vi, ki ste magjarski služni. (Nepokojnost.) Zdaj imate celo tujca na čelu". Predsednik: „Moja dolžnost je, varovati čast deželnega zbora. Za danes nimate tukaj več besede govoriti". — Ko je dalje še Starčevič očital, da je ban le ban večine in madjarov , in ta po deželi in večini jaha, predlaga predsednik, da se Starčevič za šest sej izključi, potem nastal je še večji vriš, celo pesti so pele in konečno so morali žandarji iztirati Starčeviča. S takim početjem bolj pristojnim nezavedlemu blaznemu ali hudo vinjenemu, kakor pa ljudskemu zastopniku, osramotil je iz novega ljudski zastopnik hrvatski samega sebe in svoje pristaše v prvi vrsti, omadeževal pa je tudi ves hrvatski narod in je s tem spodkopaval parlamentarično vladanje sploh.
Po pravici obsojajo vsi zmerni in zavedni elementi v Hrvatih tako samomorno početje, enako pa obžalujemo take dogodbe mi Slovenci in drugi avstrijski Slovani, ker se s takimi čini tudi dobro ime Slovanov sploh skruni in nasprotnikom našim orožje v roke posiluje, da kažejo na nas rekoč: Taki so Slovani in taki se hote primerjati nam kulturonosnemu nemškemu ali laškemu narodu!
Najrajši bi o takih dogodbah, kakoršne je ravnokar
ponovil glasoviti Starčevič, čisto molčali, toda Hrvatje in mi Slovenci smo si v marsičem zelo podobni in ako-ravno, hvala Bogu, radi priznamo , da surovosti, ka-koršno obžalujemo pri Starčeviču in nekaterih njegovih pristaših v našem javnem življenji nikakor ne nahajamo, se pa vendar le dobijo tudi med nami tu in tam posamezni pretiranci, ki ne prikrivajo odobravanja Star-čevičega početja ter ga posnemajo vsaj v svoji pisavi. —-Samo to nam je bil povod , obširneje govoriti o malo-častnem početji Davida Starčeviča in svariti svoje rojake: Varujte se, onečastiti tudi ime slovensko z odobravanjem ali celo posnemanjem Starčevičevega početja, ker to je v resnici nesreča, morebiti celo pogin naroda svojega, sovražniki častnega imena slovanskega.