Predlog programa izvršnega sveta in skupščins občine Ljubljana-Bežigrad za drugo pofletje 1974. Skupščina obfine Idutoljana . Beži-grad in njeni organi prejšnjega sklica niso pripraivili programov dela za to obdobje, zato ni mogoče ugotoviti, ka-tere naloge so bile opravljene in. ka-tere mora iavršiiti iavrSnd svet in nje-govi organi. Program dela IS je zaradl specifič-nosU ustavne ureditve in organizacij-ske strukture diužbenopalitičnih skup-nosti v Ljubljami, veean tudi na pro-gram dela IS mestne skupščine. Ker je skladno s staitutom občine Ljubljana Bežigrad IS kot izvršilnj or-gan hkrati tudi predlagatelj vseh pred-pisov in drugih .aktov,,ki jih spreje-majo ali pa o njdh ražpravljajo posa-mezni zbori all skupšCama., je za-to ta program vezan na program dela obfiin- ske sJcupščine ali na programe dela posameznih zborov in drugih občin-skih organov. Zaradi subjektiimo-ob-jektfcvnili razlogov, predvsem pa zaradi začetaega delovanja novega delegat-skega sistema, IS meni, da ni preko račil svoje pristojhosti, če je v pro-gram svojega dela vključU tudl naloge, ki jiii bo opravila sktipščina ali posa-meapi zbori po predlogu IS, zato naj bo ta program v tem obsegu tudi okvlnii prograrn dela občinske skup-ščine do konca leta 1?74. Program obsega več kot 90 program-skih nalog. Predlagatelj posameznih *materialov je v večini IS, nekatere pa so take, katerih gradivo bo pripravil IS MS in bo o tem razpravljal in skle-pal bodisi samo IS in dal svoje mne-nje aii posamezni zbor ali skupšžina, odvisno od značaja m pomembnosti akta in gradiva. Upoštevajoč nove pristojnosti obči-ne in republike, ki so posledi^ nove ustavne ureditve položaja republik in občin v družbenopolitičnem sistemu, lahko pričakujemo sprejem številnih zvezivh in republiških zakonov in dru-glh aktov, kl bodo usklajevali nekate-ra podrofija družbeno ekonomskth od-nosov in verjetno "nalagali občini nove naloge in pristojnasti, katere bomo tnorali opraviti, bo verjetno potrebno ta program dopolnjevati ali pa tudi nekatere naloge preložiti na prihodnje leto. Kljub temu bo IS vztrajal, da bbdo v jesenskem obdobju opravljene pro-gramske mloge na: 1. analizi gibanj, problematika in rezultatov gospodarjenja OZD v prvein polletju 1974 ob upoštevanju stabiliza-cijske oziroma antiinflacijske akcije 2. ustanaivljan naši občind pod-redilo resoluciji o družbeno ekonom-skem razvoju republike. Zato bo ana-liza teii podatktv in ugotavljanja re-zultatov gospodarjenja OZD ne le pod. laga za nadaljnja prizadevanja k zbolj-šanju gospodarjenja, temveč tudi pod-laga za predvidevanje v naslednjam planskem obdobju. Gb tem je zlasti p0.membno ugotoviti ali in kako je. bila uspešna politilca stabilizacije in antiinflacije, ki Jo je zasnovala tudi zvezna skuipščina in sindikati. Samoupravne interesne skupnosti nastajajo prepočasi. Na področju sta-novanjskega gospodaretva je trenutno stanje takSno, da še sedaj ni enotnega staliSča v ljubljanski regiji, kakšna riaj bo ta samoupravna stanovaAjska skup-nost. Prav gotovo je temu botroval oportunizem,. kl je bia vseskozi priso-ten v raapravah o osnovah te skupno-sti v ljubljanskih ob&nah in mestu. Skoro enako je stanje tudi na drugih področjih, kar narekuje odlo&no akoijo skupščine, IS in vseh družbenopolitič-nih dejavnikov za uspešno delovanje. Dokler nfe bomo imeli na ravni obftine organiziranih samoupravnih interesnih skupnosti, ni mogoče pričakovati uve-ljavitve delegatskega sistema in ne bo mogoče izvajati ustavno pravraih in-strukcij novega skupščinskega sistema. Leto 1974 je mejnik v načinu in si-stemu programiran.ja ffl financiranja skupne in splašne porabe. Ceprav je »proračun« tipi6ni predstavnik »držav-nosti«, je družbeno oagovarjanje in sporazumevanje o menjavi dela med izvajalci in porabaiii sredstev na po-dro6ju družbenih dejavnosti v samo-upravnem delegatskem ststemu tolik-šnega pomena, da ni oportuno prena-šati odgovornost za uspešnost tega ^i-stema na upravne organe. Ker postaja družbeno dogovarjanje m samouprav-. no sporazumevanje ena od temeijnih obLtk uveljavljanja volje nosilcev ob-lasti, se pričakuje na t§m področju posebna zainteresiranost vseh družbe-nih dejavnikov. Z letom 1975 se zaključuje obdobje, v katerem smo imeli zasnovano raz- vojno politiko z družbenim planom Jugoslavije. Ustava in statut občine nas zavezuje, da moramo sprejeti - kratkaročni, kakor tudi srednje In dolgoročni načrt družbenega razvoja obiine. Zaradi specifičnosti položaja . ljubljan&kih občin v, novem ustavnem sistemu, ker so le-te povezane z me- stom in MS, bo tudi na tem področju 1 potrebno usklajevati staljSča in plan- ska predvidevanja v naslednjih obdob- jih. " Predpastavka družbenega načrta ob-čine so plani vseh -samoupravnih no-silcev odločanja. Nosilci načrtovanja so delovni ljudje v OZD, krajevnih in samoupravnih skupnostih. Ker ;e osnovna metoda načrtovanja samoupravno dogovarjanje in sporazu-mevanje, bodo nosilei upravljanja za-tnteresiraai, da že v zasnovah in v opredeljevanju ter interesnem naert-nem poveeovanju aktivno sodelujejo. Vsak subjekt načrta (TOZD) bo zain-teresiran pri opredeljevanju specifič-nih interesov m pri^ nadaljnjem pove-zovanju z OZD, ki ga veže na poslov- ni uspeh. Prav zaradi takžne zasnove načrtovanja pričakujemo' posebno ak-t1>wiost in zainteresirano&t vseh detov-nth kolekitivov, sindikatOT ta SZDL. Izvrševanje ustavnih dolžnosti v OZD pri obllkovaaju in tonstituiranju TOZD ter v int^racijsikili procesih in poveaovanjdh OZD v SOZD v naši ob-dini kljub znanim staUščein občinske JccaiferKice ZK ni ladovoljivo. IS se t>o tudl v nadaljnjem obdobju, kot je delad dosedaj, prizadevai doseči do-sledno uveljavitev ustavno pravnlh norm s tem, da bo aktivno sodetoval ln nudil ustramo pomoč pri oblikova-nju in konstituiisnju TOZD. Posebno pa se bo potrebno prlzadevati v in-tegracijsfeih procesih in tnteresih p^-sameanih all skupin OZD. Ze sedaj se lahto ugotavlja, da so največkrat os-novna prepreka subjekti, ki le navide-zno dajejo soglasje, objektiTno pa pre-pj-ečujejo uresničitev ustaiiio pravnih nona, ker bi bili s tem prizadeti nji-bovi statusni interesd. Tako tudi oseto-no- zainteresirani delavci ne morejo uresničevaM volje, ki je najvedkrat lz-raz pozitivnih hotenj to prizadevanj delovnih kolektivov in njihovih samo-upravriih organov in predstavniiov. Zato bo IS" v naslednjem obdobju teij družbeno-gospodarsk^ aktšvnosti po-svečal posebno pozornost.. Na področju financ in davčne poli-tike je posebnega politiGnega pomena defo komisije za. ugotavljanje izvora premoženja in neopravičena bogatitev ter raapolaganje s premoženjem, kl ni rezultat osebnega dela posameznika, ki s takim premoženjem razpolaga. Pričakuje se nova zakonska urpdi-tev tega področja upravno političnega dela j5ristojnih organov. Ne oziraje se na zakonsko uredltev, bo IS po svojih organih pospeševaJ raziskave posame-jsnifi primerCKv in ustrezno ukrepal. Za realizacijo programske zasnove bo po-trebna ustrezna kadrovska dopolnitev vkomisiji za ugotavljanje premoženja, s čimer bo operativno sposobnejša ko-misija lahko učinkovitejše jzpoliijevala svoje naloge. Dav&na politika kot tnstrument družbeno polltične skuphosti postaja vsebolj tudl metoda in oblika regulira-nja družbenega ravnovesja raed obča-ni — davčnlmi zavezanci Ke^ pa je družbena in gkupna poraba vezana na učinkovitost dav&ie službe, bo IS pre-ko upravnih organav zagotovil, da bo program davdne uprave do 15/12-1974 izpolnjen 85 %, ker si stem prorafiun zagotavlja za dva poena višje prora-Cuftske dohodke. Dos]ednost in uLin-kovitost davčne službe je po oceni IS povezana tudl z neopravičenim bogate-njem in privilegiraniin položajem po-sameanikov v samoupravni družbenl skupnosti.- Program gradnje osnovirth Sol in WZ v naši občini iz sredstev samo-prispevka ni izpolnjen. Upoštevajoč potrebe in družbenopolitično pomem-bnost tega, ni magoče neodgovorno odlaSati izvajahje programa, zlasti tu--di ne zato, ker je znano, da sprejeti program gradnje ne poknva vsah po-treb občanov na tem .področju. IS se bo prtzadeval reševati akutne pjrable-ine, ki so se pojavili v občini, sidad-no s linantoimi možno&tml ob istoča- snl angažiranosti vseh razpoložljivih potejicialov, vendar z istočasno atotiv-nostjo prizadetih občanov m interes-nih skupnosti. Vsako zakasnitev izvr-ševanja programa, bo IS raziska; in ustrezno iikrepal, odgovome nosilce javnih funbcij pa predlagal za odgo-vornost. Vzgojno varstvena dejavnost j« prav gotovo za razvoj naše družbe po-sebirega pomena. Ustanovitev samou-pravne interesne skupnosta otroškega varstva v obdini ne tnore biti le naJoga neposredno osebno zainteresiranih ob-čanov in delavcev, teoivefi vseh drai-benopolitičnih dejavnikov v obžinl. Vsako dezorganiziraincet na tem po dročju je preprečiti m jo ustrezno družbenopoiltično projioirati. ter z or-ganizirano dejavnostjo pozitivno us-meriti. Pomaiijkanje finančnih sredstev ne more biti opravičilo za politično mladnost. Otioško varstro In šolsko varstvo otrok zasluži v sedanjem tre. nutku posebn.Q družbenopolitično po-zomost, zaradi Cesar bodo sprejetl ukrepl na tem podroiju deležni poseb-ne družbene pozomosti in aktivnostl IS in skupščine. Del rtalog, ki Jib. vsebuje ta program je že Izpolnjertih in so v programu navedene le zaradi preglednosti, delno zaradi dosedanjega dela, delno pa za-to, ker bo potrebno nekatere program-ske zasnove dopolniti m v okviru po-samežnih nalog z delom nadaljevati. Zavedajoč se, da vseh programskih nalog ta program ne vsebuje, todaker ni mogoče predvideti vseh delovnih dolžnosti zlastl ne v taiko dinainiSnem razvoju naše družbe, katere priča smo predlagam, na Skupščina občine Ljubljana Bežjgrad obraivnava program dela s posebnim poudarkom na nalogah, ki Jih bo skupščina na svojih sejah obravnaivala in o njih od-ločala ter program v celoti v predlo-žsnem besedliu sprejme. Predsednik IS skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jože Vldmar