Novo mesto, 9. julija 1954
Stev.27
Leto V,
Lastniki in Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek.
— Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din.
— Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani.
Dolenjski
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in No \
Cena 10 din
l«4
od tedna do tedna
Minuli teden nI toliko natrpan z vidnejšimi mednarodnimi dogodki, ker se vse bolj približujemo tistemu poletnemu obdobju, ko zamre vsaj po običajnem poteku živahnejša politična aktivnost. Kronistu takega življenja je navadno v tem času delo težje kot sicer, vendar pa ga sedanji nemirni svet tudi zdaj ne pusti popolnoma »na cedilu«. Se vedno se prepleta toliko nedokončanih akcij in na obzorju prihajajo novi momenti, da ni nikoli mogoče Vreči »peresa v koruzo«.
V tem vzdušju je še vedno Čutiti posledico dveh pomembnih mednarodnih srečanj, ki tmo ju sicer že zadnjič omenili, pa ne bo odveč, če se tndi danes spomnimo nanju. Razgovori v VVashingtonu in New Delhiju so v mnogočem vplivali na razvoj položaja. Sestanki med Churchillom In Eisen-howerjem ter med ču En La-jem in Nehrujem so se nanašali predvsem na Jugovzhodno Azijo, katere razvoj bo v bodočnosti prav gotovo bistveno vplival na pomiritev ali zaostritev splošnega položaja.
Po washlngtonsklh razgovorih imamo na razpolago dve uradni deklaraciji o splošnih ciljih skupne angloamerlške politike, ki je posebno pozornost posvetila problemom Jugovzhodne Azije. Med VPashing-tonom in Londonom že nekaj časa ni bilo pravega soglasja v raznih točkah te problematike. Splošni vtis je bil, da se Ameriki zelo mudi ustvariti tako imenovani paciflčki pakt, ki naj bi pomenil sistem obrambne skupnosti v Aziji. London pa se nikakor nI mogel ogreti za tako rešitev in je na vse mogoče načine hotel zavreti washtngtonsko naglico. Na sestanku med Eisenhowerjem in Churchillom so našli nekak kompromis, po katerem naj bi počakali na izid pogajanj v Indokini.
Hkrati sta tem problemom posvetila svoje razgovore tudi državnika dveh največjih azijskih držav. Kitajske in Indije. Dotaknila sta se jih na drugačen način, ker sta tudi v drugačnem odnosu do njih. Zato pa sta se zavzela, da bosta njuni državi prispevali čim več za mirno ureditev spora v Indo kini.
In kako v resnici kale okrog Indokine? Po nenadnem umiku francoskih čet z južnega pod ročja ustja Rdeče reke so ne kateri videli v tem večje mož nosti za sklenitev premirja, ta poteza pa nikakor ni šla v račun   ameriški   uradni politiki, ki v tem umiku že vidi privoli tev v razdelitev Indokine. No vi   francoski   ministrski pred sednik  Mendes-France  je napovedal do 20. julija ureditev lndokitajskega problema in po tem sodijo,  da sodi umik pri Rdeči reki v ta njegov načrt. Hkrati se tudi precej ugodno razvijajo pogajanja v Ženevi in v Vietnamu, kjer so se zbrali vojaški strokovnjaki obeh na sprotnih strank, da bi izgladili pot za nadaljevanje političnega dela  ženevske  konference. Ce bi ugodno spravili z dnevnega reda to vprašanje, potem bi odpadla marsikatera skrb v Aziji In bi to področje postalo manj nevarno vojno žarišče. Toda ob sedanjih ameriških ugovorih si le ne moremo ustvariti sodbe ali bo vse res tako gladko Izpadlo In ali ne bo washlngton-ska politika začela spet s pre tirano    akcijo odstranjevanja »komunistično nevarnosti«.
Francija pa je Še tudi po drugI plati V središču pozornosti Gre za obrambo zahodne Evrope, kateri so se v VVashingtonu tudi zelo resno posvetili. Urad ni komunike Je v precej ostri obliki zahteval hitro ureditev evropske vojske in vključitve Nemčije v to obrambno skup nost. Pri tem pa so se spet zaostrili nemškn-francoskl odnosi, ki so glavna ovira takega razvoja, kot si ga fcele zahodno velesile. Kot posledica sklepa razgovorov Klsenhower—tJhur chlll v Londonu že zaseda posebna hritansko-amcrlška skupina, ki proučujo vprašanje nemške suverenosti, s tem pa ustanovitve nemške vojske. Zato je pričakovati, da bodo v zahodnih prestolnicah v hllžnll prihodnosti napeli vse sile In skupili doseči ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti Se v tistih dveh dr-iavah, ki tega doslej nista storili: v Franciji in Italiji. Iz Rima so že prišle vesti, da se ho skupščina lotila trga zapletenega fpftianJa. šele jeseni. Tudi vlada Mendos-Franrea se otepa F.OS. Tako pa je mogo-Be pričakovati, da b«do v Londonu in VVasblngtoiui poiskali drugačno rešitev.
PRED DNEVOM VSTAJE
(Sefa fevufina nas pričafcuie
Zadnje tedne je v Bell krajini živahno. Najbolj seveda v Črnomlju, kjer srečuješ na vsakem koraku na stene hiš prislonjene lestve; iz dneva v dan je več prebeljenih stavb, novih žlebov, urejenih vrtičkov in gredic, pa pospravljenih dvorišč in podobno. Bela krajina hiti, da bo vse pripravljeno za velike dneve — še nekaj dni, pa bosta 21. in 22. julij že tu- In z njima na tisoče dragih znancev, starih prijateljev, borcev in bork, aktivistov iz vseh krajev Slovenije in sosednje Hrvaške, ki je s svojimi brigadami delila hudo in dobro z belokranjskim ljudstvom v letih borb. In vse te tisoče in tisoče ljudi bodo Belokranjci sprejeli spet tako gostoljubno, kakor pred dobrimi desetimi leti.
Novinarska radovednost
Brez nas tokrat menda sploh ne bi šlo. Brez novinarjev mislim, in brez časnikov. Kar 8 nas je bilo oni dan v Črnomlju — iz roke v roke si podajamo kljuke pri predsedniku okraja tovarišu Zuniču, pa pri sekretarju Martinu Žuglju, podpredsedniku Niku Belo-pavloviču, predsedniku pripravljalnega odbora Francu Koširju in drugih tovariših, ki imajo te dni prepolno glavo skrbi in dela za deset rok. Ta bi rad vedel kaj o prvih ljudskih odborih, oni spet o vdorih v Belo krajino rtd- Z Do-bličke gore so se pravkar pripeljali tovariši; ogledali so si zidanico, kjer je med vojno delal Centralni komite. Ploščo bodo odkrili tudi na tem poslopju. Z njimi je tovariš Ivan Novak — Očka, medvojni sekretar okrožnega komiteja Partije. Sploh ima Bela krajina v teh tednih obiske iz vseh strani. Prihajajo predstavniki med vojno v Beli krajini ustanovljenih odsekov SNOS in njegovih ustanov, zdravniki, funkcionarji odborov organizacij, novinarji in drugi. Cel kup prireditev bo. Številne ustanove bodo na raznih krajih odkrile spominske plošče, da ne bo nikoli zbledel spomin na tista slavna leta. ko se je na tleh svobodne Bele krajine porodila in razvila naša ljudska oblast.
Za mizo v restavraciji se je razvil izven načrta intervju z okrajnimi predstavniki. Poro-
Na stadionu onkraj novega mostu se potijo brigadirji — študenti- Dela bo še veliko. Na Griču klešejo kamnarji podstavek za velik spomenik, ki bo odkrit prihodnje leto. Lepo
S Krasinca je prišel k predsedniku okraja možak s prošnjo, da >ga ne bi kaznovali, če ne bo orne tal hiše, ker nima denarja...« Nekdo mu je rekel, da se mora tudi Krasiuec
čevalec, Dnevnik, pa Dolenjski list in >TT« — slednji bo lahko pisal o >letečih brigadah« okupatorjev iz let NOB in še kaj zanimivega —, vsak bi rad povedal kaj novega o tej naši lepi deželici med Gorjanci in Kolpo. Tovariši nam svetujejo:
>V Dragomljo vas bi zavili, pa na Radovico do stare BaTe in sosedov! V Bo janji vasi je vse elektrificirano — vprašajte, kako je z obljubami iz partizanskih let. Pred vojno smo imeli v okraju elektriko v Metliki, Črnomlju in v treh vaseh — danes je elektrificiranih nad 90% vseh, vasi.«
Pred nami na mizi ležita dva aluminijasta pečatnika — »tovarna mila« VII. Korpusa je  z  njima  zaznamovala v
£artuzanih napravljeno milo. ►obili so ju mimogrede v zidanici na Doblički gori — takega gradiva pa se po Beli krajini na raznih krajih nahaja še precej- Belokranjski muzej v Metliki bo svoje zbir-ke lahko izpopolnil.
Nasveti kar dežujejo, kam naj zavijemo, kje bomo izvedeli to in ono.
j »Ko bo imel vsaj 50 ur...«
Najbolj stiska čas gradbince. Radi bi naredili čim več, pa jih vsak dan naloge prehitevajo- Trg pred okrajnim ljud-ikim odborom dobiva no-vo lice — do 21. julija pa mora biti gotova tudi ograja nad Dobličanko. Bo? Mora biti! pravijo v Črnomlju.
obnovo pričakujejo te dni nove kredite. »Vsaj sto ljudi bo spet pod streho!« ugotavljajo na okraju, kjer si poleg tega obetajo te dni tudi investicije za kmetijstvo. Belokranjci jih željno pričakujejo, saj bodo poleg pomoči skupnosti zastavili tudi vse domače sile in moči, da bi narejenega čim več.
Tudi znoja bo treba še več kot doslej — polet, ki ga srečaš povsod po črnomaljskem okraju, pa priča, da je bilo lani delo dobro zastavljeno. Bela krajina bo poleg vsega ostalega, po čemer jo že poznajo tudi druge pokrajine naše domovine, ob 22. juliju pokazala gostom in znancem tudi svoj gospodarski dvig. Prav zdaj, ob deseti obletnici zasedanja SNOS, so čedalje vidnejši uspehi že med revolucijo postavljenih ciljev-
Zato pojdimo 21. in 22. julija med Belokranjce! Črnomelj vabi — srce naše partizanske republike, ki bije danes prav tako toplo kot v letih narodnoosvobodilne vojne.
Idobren je 75 % popust za vožnjo po železnici
Republiški pripravljalni odbor za proslavo Dneva vstaje in desete obletnice I. zasedanja SNOS sporoča, da je za ude!ežence proslave odobren 75°/»popust za vožnjo po železnici. Popust velja za posebne vlake in posebne vagone, ki jih bo organiziral Pripravljalni odbor. Vsi odbori SZDL in ostale organizacije naj zato takoj javijo število udeležencev proslave na Glavni odbor SZDL Slovenije, Ljubljana, Tomšičeva 9 — najkasneje pa do 15. julija 1954. Skupine, ki žele prisostvovati raznim prireditvam v Beli krajini že 31. julija, morajo to v prijavah še posebej navesti.
V nedeljo bodo na Planini odkrili prvo spominsko ploščo
Prva izmed spominskih plošč bo pred 22. julijem odkrita v nedeljo plošča na Planini — ob 10. uri dopoldne jo bo odkril republiški Svet za socialno politiko in ljudsko zdravje. Ob enpjstih pa bo odprt nov planinski dom na Mirni gori nad Planino. Na obeh prireditvah bo poseben kulturni spored, na Mirni gori pa nato ves dan planinsko rajanje.
Prijatelji Bele krajine, dolenjski in ostali planinci — vabljeni!
Božidar Jakac: NA STRAŽI
pot na Grič ureja brigada- Na stavbi novega internata v Črnomlju hitijo »Pionirjevci«. V Žlebu, v gozdu blizu Črnomlja, kjer bo glavna proslava, je sredi visokih : mrek pravta-ko živahno. V Črnomlju in po okraju, povsod se pripravlja-I jo.
Dan učencev v Kočevju
V soboto, 26. junija, je kočevska vajenska mladina svečano proslavila svoj tradicionalni praznik »Dan učencev v gospodarstvu«.
Kakor vsako leto, tako se je tudi letos vajenska mladina marljivo pripravljala za svoj dan. Posebno so bile živahne priprave za vajensko razstavo, ki je bila odprta 25. junija zvečer. V lepo okrašenih prostorih gimnazije je načelnik oddelka za prosveto in kulturo tov. Merčun v kratkem nagovoru  prisotnim   vajencem, moj-
strom in učiteljem orisal napredek vajenske šole ter pohvalil letošnje izdelke, kateri so v primeri z lanskimi boljši in kvalitetnejši.
Glavno praznovanje pa je bilo naslednji dan v Mozlju. Ob 10. uri dopoldne so se tja z avtobusi odpeljali vajenci (nad 100), nekaj mojstrov in učiteljev, ostali pa so prišli s kolesi in drugimi prevoznimi sredstvi okrog poldneva. Tam je bila zakuska, popoldne pa so vajenci z mojstri in učitelji igrali nogomet in druge igre. Najzani-
V nedeljo bodo odprli
Planinski dom no Mirni seri
Začetek proslav Dneva vstaje 22. julija in 10-obletnice zasedanja SNOS bo v Beli krajini s slavnostno otvoritvijo Planinskega doma na Mirni gori. ki bo najpomembnejša It.rlstična postojanka v Beli krajini. Dom so zgradili črnomaljski planinci, seveda s pomočjo nekaterih organizacij, zlasti Turistične zveze Slovenije. Najizdatneje je gradnjo podprl OLO Črnomelj, pa tudi Gostinska zbornica je prispevala lep znesek. Gradbena de-
krajini in sosednji Hrvaški. Ima 11 sob s 40 ležišči, pa še skupno ležišče za 40 oseb. Okolica je bogata lovišč, v bližini so pa zgodovinski spomeniki iz prvih vstaj in časa raznih borb NOB.
Hkrati z otvoritvijo doma bodo na Planini, vas-1 pod Mimo goro, odkrili spomenik partizanskim bolnišnicam. Planina je bila baza za rekonvalescente, kjer se je zdravilo mnogo partizanov.
Ljubitelji planin in Bele kra-
mivejšt trenutek je bil, ko je ravnatelj gimnazije govoril o doseženih uspehih, podaril najboljšim knjižne nagrade in pohvale, potem pa so razredniki razdelili spričevala. Najboljše uspehe je dosegel prvi a razred, v katerem so vsi 100'/« izdelali. Razred so izdelali tudi v tretjem letniku, toda 5 jih ima popravni izpit. Slabša sta 1 b in drugi razred. Pohvaljenih je bilo tudi nekaj zelo prizadevnih mladincev, partizanskih sirot, ki so kljub nizki šolski izobrazbi z veliko prizadevnostjo in trdno voljo dosegli lepe uspehe. Nato je bilo še več drugih športnih in zabavnih prireditev.
Vajenski dan je za kočevsko mladino velik tradicionalni praznik In velik pregled doseženih uspehov tako v teoretičnem, kakor v praktičnem pogledu. Ta dan vsak vajenec prinese pred komisijo izdelek, ki je sad njegovih uspehov v delavnici In obenem sestavni del letne ocene. D. B.
Tri pomembne va[eitske razstave v novsimškem okra u
dostojno pripraviti na Dan vstaje — pa ga je kmet razumel, da mora tudi še nedograjeno hišo ometati- O Belokranjci! Tako hudo seveda ni
— vemo pa, da se bo tudi Kra-sinec postavil — čeprav z še neometanimi hišami.
Živahna delavnost vsepovsod
V Gradacu adaptirajo grad za namestitev kmetijske šole. V Metliki urejajo ulično razsvetljavo. Konec junija so zaključili moderno vinsko klet. Pod Gorjanci lepo napredujejo dela na zajetju izvirov: Beli potok, Gvetkovič, Vodnjak in Podvodnjak bodo dajali poleg Jamniških izvirov vodo severnemu delu Bele krajine. Prve cevi za novi belokranjski vodovod so že prišle iz tovarne.
Na Vinici hitijo z novo šolo
— v lepih paviljonih bo vini-ška mladež vesela, saj bo imela najlepšo šolsko stavbo v okraju- V Gradacu odkrivajo čedalje lepše plasti prvovrstnega marmorja. »Belsad« hiti z izdelovanjem načrtov za modernizacijo destilame; kemični laboratorij bo gotov do 22. julija. Vrsto novih izdelkov bo poslal na domači in tuji trg še to jesen. Načrti za povečano železolivarno so pravtako gotovi.
Z deli hitijo tudi v vseh o-stalih okrajih. Letos je bilo izdanih 54 gradbenih dovoljenj, lani pa 156. Čedalje več novih streh je po vaseh. Za
Zaključek Šolskega leta na obeh vajenskih šolah v novomeškem okraju je bil letos za mojstre, za vajence in celotno obrtništvo precej pomembnejši kot prejšnja leta. Na podlagi novih predpisov o vsakoletnih vajenskih izpitih je novomeška obrtna zbornica kot ena prvih organizirala izpite vajencev vseh treh letnikov. To je bila novost tako za vajence, kakor tudi za mojstre. Pri nas je bil to pravzaprav le nekak poizkus, brez kakega strogega in uradnega značaja. Nič nismo pozivali vajencev k izpitu, samo z okrožnico smo jih opozorili na to, pa so ibli uspehi skoraj presenetljivi. Razen kandidatov za pomočniške izpite, ki morajo svoje izdelke napraviti v tuji delavnici, so va-j, jenci Izdelali izpitne predmete v svojih delavnicah, nato pa jih razstavili na vajenskih razstavah v Novem mestu, Šentjerneju ln Trebnjem. Posebne ocenilne komisije so izdelke pravično ocenile in vpisale ocene v posebne diplome, ki so bile priložene razstavljenim predmetom, katere so vajenci prejeli  za spomin.
Vajenske razstave so imele namen pokazati, kaj in koliko se je posamezen vajenec v svoji učni dobi že naučil in koliko znajo vajenci že sami misliti. Po-
kazala pa je tudi na učne metode mojstrov. Razstavni prostori so bili povsod zelo lepo prirejeni. Tudi otvoritve so se povsod — razen v Novem mestu — lepo izvršile. V Novem mestu je razstavljalo 120 vajencev, v Šentjerneju 63 in v Trebnjem 76. Tu je bila tovrstna razstava prvič. Res je bila prirejena s skromnimi sredstvi, pa s toliko večjo vnemo in ljubeznijo. Tu je k razstavi veliko pripomogel upravitelj osn. šole Adolf Grum, kt je vso organizacijo takorekoč vodil. Seveda tudi celotni pripravljalni odobr s tov. Gašperši-čevo na delu ni držal križem rok, za kar jim s tega mesta najlepša zahvala.
Pri vseh treh otvoritvah so bili poleg vajencev, mojstrov in drugih ljudi navzoči tudi zastopniki novomeške okrajne obrtne zbornice, ki je tudi s finančne strani krepko podprla prireditelje razstav. Vse tri razstave so za vajence, kakor tudi za mojstre in za kraje same zelo pomembne in bodo vodilo za bodoče učenje vajencev, pa tudi vodilo mojstrom pri učnih metodah. Obeta pa se še Četrta tovrstna razstava v Žužemberku, ki bo menda odprta na tamošnji občinski praznik, 10. in 11. julija t. 1. —r—
Na dan vstaje to v Črnomlju slavnostna seja Ljudske skupščne LRS
Dne 21. in 22. julija bo v Črnomlju množična proslava 10. obletnice I. zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Glavna proslava bo 22. julija, ko bo slavnostno zasedanje Ljudske skupščine LRS ob udeležbi preživelih udeležencev I. zasedanja S7V05. Po končanem slavnostnem zasedanju bo veliko politično zborovanje. Na predvečer glavne proslave, to je 21. julija, bodo na raznih krajih Bele krajine odkrili spominske plošče zastopniki ustanov, ki so bile pred desetimi leti osnovane pri SNOS, kot njegov aparat.
Podrobnejši program in obvestila o sami proslavi bodo še objavljena. Okrajni odbori SZDL in druge organizacije pa naj takoj javijo število udeležencev za glavno proslavo 22. julija na Okrajni odbor SZDL v Črnomelj.
Pridite — partizanska Bela krajina vabi!
Občinski ljudski odbori
več skrbi za podjetja in obrtne delavnice!
la je dobro opravilo Okrajno gradbeno podjetje Črnomelj.
Dom |a B|M krajini res lahko v ponos. Stoji na 1048 m visoki MirnL novi, odkoder je krasen razgled po vsej Boli
jlne 1n nekdanji borci, prihl-tite 11. julija na Mirno goro, da bomo slovesno odprli novi planinski dom in zaceli s proslavami za veliki praznik Bele krajine, V. J.
Okrajni zavod za Socialno zavarovanje v Novem mestu se je začel resno ukvarjati s perečim vprašanjem občinskih obrtnih ln remontnih podjetij. Ob finančni reviziji, ki jo naš zavod opravlja glede plačevanja prispevkov za socialno zavarovanje, ob analizi fondov plac, oziroma izplačanih zneskov delavcem 5n uslužbencem (kar je osnova za vplačevanje prispevkov socialnega zavarovanja), ugotavljamo velike napake in pomanjkljivosti.
Čevljarsko podjetje v Skocja-nu je lani zaposlovalo vse leto povprečno sedem delavcev, z učenci, povprečni znesek plač je bil 14.785 dinarjev mesečno. Ce odštejemo tri vajence, s povprečno plačo 1500 din na mesec, kar znese 4500 din, ostane za tri pomočnike ln mojstra, ki je hkrati upravnik podjetja, samo 10.285 d!n na mesec. En pomočnik, oziroma mojster je torej prejemal na mesec le 2571 din
plače, plačilne liste pa Izkazujejo, da so delali redno po 208 ur na mesec (normalno predpisani delovni čas), kar znese 12 din 30 para na uro. Kako je to mogoče?
V predpisih za pravico do otroškega dodatka je določeno, da mora biti delavec zaposlen poln delovni čas — 208 ur na mesec, da ima pravico do polnega otroškega dodatka. Zato je upravnik delavnice Janez Obrč pisal sebi, potem pa seveda tudi drugim, da so delali vsak mesec 208 ur. Marca lani je 7 delavcev zaslužilo 8026 din, otroškega dodatka pa Je prejel 18.000 din.
VREME
za čas od 10. — 18. julija Koncem tega tedna in v začetku prihodnjega tedna večinoma jasno. Ostale dni pogoste krajevne nevihte. V splošnem bo lepo, deloma sončno vreme.
Nočem razpravljati, koliko je ta aH oni pomočnik delal v delavnici in koliko doma, kdaj je popravil ali naredil čevlje za račun podjetja, kdaj za svoj, to naj ugotovi občinski LO Skocjan. Poudariti pa hočem, da tak upravnik in uslužbenci diskreditirajo državno obrtno delavnico, od skupnosti pa prejemajo velikanske zneske, ki jih naša socialistična družba daje kot pomoč družinam, ki Imajo
Obvestilo
Bralcem Dolenjskega lista, posebej pa naročnikom v Beli krajini sporočamo, da bo v petek 16. julija izšla povečana številka našega tednika, posvečena Dnevu vstaje in proslavi 10 - letnice zasedanja SNOS v Črnomlju. Točen spored vseh prireditev, proslav, odkritij spomenikov in plošč bomo objavili torej prihodnji petek, na kar že danes opozarjamo vse bralce.
Uredništvo
majhno premoženje aH pa sploh nič.
Na isti način je podjetje poslovalo letos. Janez Obrč je meseca februarja prejel 2111 din plače in 11.000 otroškega dodatka. Ali je občinski ljudski odbor v Skocjanu ustanovil podjetje zato, da se notri skrivajo šuš-marji vseh vrst in izkoriščajo skupnost, ali zaradi koristi in potreb prebivalcev in skupnosti? Kaj pravijo k temu volivci škocjanske občine?
Tudi pri tamošnjem Remontu ni nič bolje. Ali občinski ljudski odbor verjame vodstvu tega podjetja, da je 17 delavcev lani, junija, v polni gradbeni sezoni, prejelo 40.779 din plač, julija pa 15 delavcev 36.970 din? Tudi v Remontu se skrivajo razni ilegalni obrtniki, ki jim je edini cilj izkoristiti pravice socialnega zavarovanja ln ostale pravice, katere daje skupnost v socialne namene.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2.
DOLENJSKI   CIST n
Siev. 2T
Vinogradništvo ne temelji v v okviru našega kmetijstva samo na vrednosti vsakoletne proizvodnje temveć omogoča izkoriščanje takih zemljišč, na katerih ne bi mogli gojiti z večjo rentabilnostjo nobene druge kulture. Zato predstavlja vinska trta za marsikateri predel Slovenije socialno kulturo, saj nudi prebivalstvu Slov. goric, Haloz, potem na Bizeljskem, Dolenjskem, v Beli krajini, na Primorskem itd. glavni dohodek. Obnova vinogradov bo pa bistveno spremenila obdelovalne gospodarske metode, kakor tudi samo predelavo grozdja, k! je na splošno zelo primitivna. Eden prvih vzporednih ukrepov z obnovo vinogradov je izgradnja ustreznih vinskih kleti v vinorodnih okoliših. Posebno pereč problem predstavlja v tem oziru Dolenjska, konkretno novomeški okraj, ki pri 2693 ha vinogradniških površin nima niti ene primerne večje vinske kleti. Nič bolje ni v sosednjem črnomaljskem okraju. Desetletni program razvoja in dviga našega kmetijstva predvideva poleg mnogih drugih ukrepov tudi gradnje večjih proizvodnih kleti tako n- pr. v Brdih na Primorskem, v Metliki in pod Trsko goro.
Oglejmo si na kratko, kakšen t>omen ima predvidena vinska klet pod Trško goro za dvig našega dolenjskega vinogradništva in gospodarstva sploh.
Z oziram na zaostalost in primitivnost kmetijstva na Dolenjskem, posebno pa še z ozirom na stanje vinogradništva, ki postaja z dneva v dan bolj nerentabilno, je nujno potrebno temu delu Slovenij«, ki je v narodnoosvobodilni vojni dal svoj levji delež, posvetiti vso pozornost ter mu nuditi vso potrebno pomoč in oporo, da se gospodarstvo dvigne in izkoristi svoje prirodne možnosti. Eden prvih ukrepov v tej smeri naj bo nova sodobna vinska klet.
Značaj naše sedanje vinske produkcije zahteva, da damo v bodočnosti poseben poudarek kvalitetni vinski proizvodnji za izvoz, naš domaći trg pa moramo oskrbeti z zdravo pijačo, kot je n. pr. cviček, ki si ga naš potrošnik, naiš delovni človek želi. Nova vinska klet nam bo v tem oziru jamstvo za proizvodnjo pravega dolenjskega cvička, kot vinskega tipa, za kar so dani v surovinski bazi vsi potrebni pogoji.
Naš vinogradnik se bo s pra-v.lnr> usmerjeno ta racionalno proizvodnjo grozdja za predelavo v kvalitetno vinsko kapljico,
za katero danes nima pogojev, gospodarsko dvignil in tako lažje prispeval svoj delež skupnosti, ker bo z manjšimi stroški dosegel boljše uspehe.
Cviček bo postal zdrava pijača za našega delovnega človeka, ki ga bo odvračal od zastruplje-vanja s šmarnico, na drugi strani pa tudi močno orožje proti alkoholizmu, saj ga mnogi smatrajo kot zdravilno pijačo, ki ima tudi ustrezno ceno.
Nova klet bo v polni mer! prispevala tudi življenjski ravni, ker bo pocenila stroške proizvodnje ter vplivala na dvig vinogradniških hektarskih pridelkov. Naš dolenjski vinogradnik bo z večjim finančnim efektom,
ki ga bo dosegel, svoje vinograde tudi boljie oskrboval.
Klet bo kot smo že rekli, sodobna ter bo služila  za vzor
ostalim kletarskim obratom, ki jih bomo gradili v bodočnosti. S tem, da bo predvidena vinska klet v rokah vinogradnikov — proizvajalcev — in pod strokovnim vodstvom, bo dano tudi poroštvo, da se bodo pri nas problemi vinarstva pravilno reševali, ne pa da jih rešuje vinska trgovina. Ta naj sprejema končne produkte, ko so sposobni za potrošnjo. V Interesu obstoja našega vinograda je, da pride njegov z znojem pridelani proizvod v roke potrošnika v pristni obliki, brez različnih vmes-
nih mahinaclj in špekulacij. Nova vinska klet pod Trško goro, na mestu bivšega gradu Baj-nofa, ki je že porušen, bo v središču vinogradniškega področja novomeškega okraja in bo proizvodnega značaja — obsegala bo mehanizirano predelavo grozdja, šolanje ln dozorevanje grozdja ter racionalno Izkoriščanje stranskih proizvodov. Začetna kapaciteta kleti bo 50 vagonov.
Na koncu naj poudarim še tole: o važnosti in potrebi nove vinske kleti ni nobenega dvoma, naša naloga pa je, da se čimprej lotimo obnove naših vinogradov in jo uspešno opravimo!
Ing. Lojze Hrček
Bogat kulturni spored na občinskem prazniku v Gotni vasi\
Drugič so občani občine Gotna vas praznovali 29. junija svoj praznik, obletnico, ko so na ta dan leta 1942 partizani uničili fašistično postojanko pri Zajcu pod Gorjanci. Letos so proslavljali občinski praznik v Smole-nji vasi. Tam v bližini, v vasi Krka, so partizani avgusta 1942 napadli In dokončno razkrinkali zloglasni »Štajerski bataljon«.
Letošnja proslava se je pričela pred spomenikom padlih borcev ob cesti pred šolo na Malem Slatnlku, kjer so se preživeli partizani in borci skupaj s svojci padlih ln ostalimi udeleženci poklonili spominu padlih v NOB. Od spomenika se je razvila povorka, z godbo lz Novega mesta, v Smolenjo vas na
prireditveni prostor. Tu so go-|ter povojni graditvi ljudski pc*» vorlll o pomenu praznika inlslanec in predsednik občine posameznih dogodkov med NOB I Lojze Muren, bivši politični ko-
Mokronog je prvič praznoval občinski praznik
Da so tradicije narodnoosvobodilne obrbe med občani mokro-noške občine žive, je izpričala prva proslava njihovega občinskega praznika — 1. julija.
Dober mesec so sc občani pripravljali na svoj praznik in priprave so zajele sleherno vas. Kdor e stopil na območje njihove občine 30. junija popoldne aLi na sam praznik 1. julija, je takoj spoznal, da je to v resnici vse-ljudski praznik. V vsaki vasi so postavili mlaj in slavoloke, v nekaterih pa celo po več mlajev, ki so z vihrajočimi zastavami že oddaleč pozdravljali goste. Sam
reditvi. Obširen in dobro izvajan spored je vse udeležence navdušil, da se kar niso hoteli raziti. Sedaj, ko imajo lepo dvorano s še lep šim odrom, bodo take kulturne prireditve lahko večkrat.
Pravo praznično razpoloženje se je pričelo 1. julija zjutraj po vsej občini. Ob osmi uri so gasilci pokazali svoje spretnosti, potem pa so se začeli zbirati ljudje za povorko in slavnostno zborovanje. Ob desetih se je razvila skozi trg dolga povorka, v kateri so bili Člani obč. odbora ZB, občinskega ljudskega odbora, predstavniki OLO,  okrajnega komi-
Skupina narodnih noš na občinskem prazniku
trg Mokronog je za praznik spremenil lice in svečano okrašen, v cvetju, zelenju, t številnimi mlaji in zastavami pričakal svoj prvi praznik.
Od kod so prišli in le kam so se zgnetli številni udeleženci na svečani akademiji v novo urejeni dvorani zadružnega doma v sredo 30. junija zvečer — se je vsakdo upraševal. Toliko ljudi v Mokronogu še ni bilo na nobeni pri-
Več skrbi za občinska podjetja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Naš zavod za socialno zavarovanje bo z vso doslednostjo zahteval, da bodo odvedeni 45% prispevki za socialno zavarovanje, določeni v veljavnih predpisih, po kateriih znašajo minimalne plače:
1. za visoko kvalificirane delavce in nameščence 12.000 din na mesec aH 58 din na uro;
2. za kvalificirane delavce 8.800 din na mesec ali 43 din na uro;
3. za polkvalificirane delavce 7000 din na mesec ali 34 din na uro;
4. za nekvalificirane delavce 6000 din na mesec ali 29 din na uro
ne glede, kakšne zneske Izkazujejo ali bodo izkazovale plačilne liste, če bodo zaposleni ves delovni čas.
Ta primer kaže, kako malo pozornosti in skrbi posvečajo občinski ljudski odbori podjetjem ln delavnicam na svojem področju.   Pa   tudi sindikalne
organizacije po občinah se bodo morale bolj resno zavzeti za to stvar.
Škocjanski primer zasluži vso kritiko javnosti, obenem pa opozarja občinske ljudske odbore, da je tako pojmovanje skupnosti docela zgrešeno. Dolžnost je, da takemu poslovanju naredijo konec in da utrdijo obstoječa podjetja po socialističnem načelu: »Več boš skupnosti dal, več lahko zahtevaš od oje; če pa skupnosti ničesar ne daš (če bi lahko), tudi nimaš pravice od nje ničesar zahtevati.
Kot v Skocjanu je še v nekaterih drugih občinah našega okraja, ki prav tako pustijo, da se v raznih »Remontih« in obrtnih delavnicah goji šušmar-stvo, namesto da bi utrjevali socialistične odnose ter gospodarsko krepili obstoječa podjetja in ustanavljali nova, saj je še vse polno potreb za nekatere gospodarske dejavnosti.
Miha Počrvina, direktor ZSZ Novo mesto
teja in drugih organizacij, svojci padlih borcev, številni borci, ki so se borili na območju Mokronoga, gasilci, pionirji, konjeniki, narodne noše in drugi, skupno nad 800 ljudi. S številnimi venci in cvetjem so ljudje zavili na pokopališče, da se na skupnem grobu najprej poklonijo spominu tistih, ki so največ žrtvovali za našo svobodo. V izbranih besedah se je pokojnih spomnil v imenu vseh prisotnih ravnatelj nižje gimnazije Vilko Videčnik, nakar so pionirke s šopki rdečih nageljnov v rokah deklamirale v počastitev padlih borcev prisrčno zahvalo mladega rodu za pribor-
jeno svobodo. Molki pevski zbor je zapel žalostinko, potem pa se je povorka usmerila nazaj v trg pred zadružni dom, kjer je sledilo veliko zborovanje. Predsednik obč. ljudskega odbora tovariš Jerič je toplo pozdravil vse udeležence, zlasti stare borce in aktiviste, narodnega heroja Dakija, Žana Moreta, Načeta Majcna, ljudska poslanca Franca Kreseta-Čobana in Franca Pirkoviča, člana CK ZKS Franca Černeta-Klemena, zastopnike sosednih občin, druge goste ter ostale udeležence. Za njim je čestital v imenu OLO in okrajnega komiteja vsem občanom k prazniku Franc Pirkovič, ki je še posebej pouda-
ril, da je mokronoska občina vsa leta po vojni ob vsaki priliki pokazala veliko politično enotnost, 'da pa je taka enotnost >prav tako potrebna tudi v gospodarskem pogledu.
Po zborovanju je skupina v narodnih nošah izvajala lep spored narodnih iger in plesov in je bila deležna priznanja vseh prisotnih. Popoldne so se telovadne in športne skupine iz raznih krajev pomerile v nekaterih športnih disciplinah. Lepo poletno vreme je pripomoglo, da so mo-kronožani skupno s številnimi gosti praznovali svoj prvi občinski praznik v najboljšem razpoloženju, (r)
Oče in sin obsojena zaradi gospodarskega kriminala
Priznanje požrtvovalnim prosvetnim delavcem
Okrajni odbor Novo mesto je sklenil, da da priznanje najbolj požrtvovalnim prosvetnim delavcem v okraju, zlasti takim, ki se udejstvujejo tudi izven šole in so pravi ljudski vzgojitelji. 1. julija letos je bilo povabljenih v Novo mesto 95 prosvetnih delavcev iz celega okraja. Predsednik OLO Viktor Zupančič se je vsem zahvalil za uspešno delo v šoli in požrtvovalno udejstvovanje izven šole, posebno pri telesni vzgoji in kulturno prosvetnem delu med množicami. Vsi povabljeni so dobili nato od predsednika OLO denarne nagrade. V imenu nagrajenih se je predsedniku okrajnega ljudskega odbora zahvalil profesor Viktor Fablan in obljubil, da bo nagrajencem priznanje samo vzpodbuda za še aktivnejše delo pri prosvctljevanju
Da v poslovalnici Odpad v Novem mestu ni vse v redu, so ljudje že dolgo sumili. Poslovodja Alojz Avbar ml. si je gradil novo hišo, videli pa so ga tudi, da je šel na obisk in dopust k »poslovnim« prijateljem, s katerimi sicer nima nobenih sorodstvenih vezi. Organi trgovinske inšpekcije OLO Novo mesto so pregledali poslovanje in ugotovili nekaj primerov hudega gospodarskega kriminala, zaradi česar sta se krivca zagovarjala pred okrožnim sodiščem v Novem mestu letos 18. junija.
Obtožnica javnega tožilstva je Alojziju Avbarju mlajšemu očitala, da je kot uradna oseba uporabil štampiljko podjetja pri izstavitvi računa elektrifikacij-skemu odboru Birčna vas za 27 kosov strešnih stojal, katere je prodal v svojem imenu za 75.600 dinarjev.
Kot odgovorna oseba podjetja je 22. IX. 1953 prodal Alojzu Kralju 620 kg traverz in 107 kg jeklenih vrvi, Janezu Svalu dve železniški traverzi in Francu Kremescu deset kg podkev, vse last podjetja Odpad. Za prodane stvari je prejel od Kralja 23.050 dinarjev, od Svala 12.000 din in od Kremesca okrog 40 litrov vina. Vse to je obdržal za sebe, v knjigovodstvu pa se je dal obremeniti samo za material. Tretja težka obtožnica mu je očitala, da se je pečal s trgovino kot poklicem s tem, da je v letu 1953 kupil pri podjetju Odpad 276 kg železnih cevi za 8280 dinarjev, nato pa iz tega ter ostalega materiala, ki sta mu ga dobavila Jože Istenič in Jože Avbar, izdeloval s pomočjo Iste-niča strešna stojala, od katerih jih je prodal elektrifikacijskemu odboru Birčna vas 27 kosov za 75.600 din, 36 kosov pa elektrifikacijskemu odboru Ban-Javo-rovica za 100.800 din.
Oče obtoženega, Alojz Avbar starejši, je zagrešil kaznivo dejanje s tem, da se je neupravičeno pečal s trgovino kot poklicem. Ne da bi bil uslužbenec podjetja Odpad, je na območju Okraja Novo mesto nakupoval staro železo in ga z dobičkom
preprodajal Odpadu. Skupno Je v času od aprila 1953 do marca 1954 prodal podjetju okrog 60 ton kovin za skupno vsoto 469.646 dni. Te posle je opravljal tako, da je na terenu od raznih oseb kupoval kovine. Da bi izgledalo, kot da so železo prodale razne osebe, je izstavil račune na razne izmišljene osebe ter jih tudi podpisal, račune pa predložil v izplačilo podjetju. Skupno je v navedenem času izstavil 54 takih računov. Takega nezakonitega prekupčevanja ni mogel Avbar z ničemer
Ščitimo poljske jerebice in fazane!
2e pred leti so naše lovske družine uvozile, večinoma na lastne stroške, poljske jerebice :n fazane za naša lovišča. Med vojno in po vojni je bila ta vrsta perjadi popolnoma izginila z naših polj, verjetno zaradi kurje kuge. Sedaj pa se jerebice in fazani kar zadovoljivo množijo. Poudariti moram, da je ta perjad izredno koristna za poljedelstvo, saj uničuje ves mrčes brez izjeme, torej tudi koloradskega hrošča, hkrati pa se hrani še s semenom plevela.
Kmetijske zadruge se na splošno dobro zavedajo koristi poljskih jerebic in fazanov; marsikje so delno, ponekod pa tudi v celoti prispevale denar lovskim družinam za nabavo.
Lovske družine opazujejo gibanje in gnezdišča te perjadi ter uničujejo njih pernate in dlakaste roparice , kar po-
Ribnica na Dolenjskem
Če zantfse pot tujcu v Ribnico, bo v prvem trenutku kar upravičeno obstal; skozi ves trg je cesta prekopana, da izgleda vse skupaj kakor uro po bombardiranju. Kanalizacija ie v polnem teku in večina del pri kopanju kanalov je že opravljenega. Ko bodo zaključila kanalizacijo, bodo začeli tlakovati cesto.
Posebno učinkovit je bil nastop pionirjev z Malega Slatnika
misar Belokranjskega odreda Janez Galič in sekretar okraja nega odbora SZDL Jože Plaveč. Navzoči so bili tudi številni drugi predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij in JLA ter približno 600 ostalih udeležencev.
Po govorih je bil na nalašč zato postavljenem odru prav leP kulturni spored; sodelovali so pionirji, mladinci in mladinke, gasilci in člani kulturno umetniških društev iz Stopič in Malega Slatnika. Najprej je gasilski moški oktet iz Stopič zapel dve pesmi. Sledil je telovadni nastep pionirjev ln pionirk z Malega Slatnika. Članice LMS lz Stopič so zaplesale polko, skupno z moškimi člani KUD iz Stopič pa še gorenjsko polko. Mladinci in mladinke iz Pod-grada so dali zborno recitacijo »Žrtve«. Pionirke iz Birčne vasi so izvajale adlešičko kolo »Lepa Anka«. Prav lepo so tudi mladinci in mladinke iz Gotne vasi zaplesali venček narodnih plesov, z nekaj melodijami so pokazali svojo spretnost tudi gasilski tamburaši iz Stopič. Za zaključek so člani KUD Mali Slatnik uprizorili odlomek Cankarjevega Hlapca Jerneja. Izredno je uspel nastop pionirjev z Malega Slatnika, ki so pod vodstvom šolskega upravitelja Vla-dmirja Mihelčiča prikazali vrsto telovadnih slik.
Za program so se vsi nastopajoči dobro in vestno pripravili, kar je treba posebej po-
opravičitl, saj Je lastnik hiše in ima primerno pokojnino kot upokojeni železniški strojevodja.
Za navedena kazniva dejanja je okrožno sodišče obsodilo Alojzija Avbarja mlajšega na 6 mesecev zapora, Alojzija Avabarja star. pa na 5 mesecev zapora. Oba morata skupno plačati stroške postopka in vsak 1000 din povprečnine. Kako je s povračilom povzročene škode, v razsodbi okrožnega sodišča ni navedeno, verjetno pa bo podjetje Odpad vztrajalo na poravnavi celotne škode.
meni, da posredno skrbijo tudi za kmete in poljedelstvo. Šele takrat, ko bodo jerebice in fazani dovolj razširjeni, bodo dovoljeni odstreli.
Zaradi velike koristi, ki jo imamo od teh ptic, je naša dolžnost, da jih vsestransko ščitimo. Poučiti moramo mladino in odrasle, da ne uničujejo gnezd, da jih ne preganjajo; zlasti pa moramo biti previdni ob košnji in žetvi. Prostor, kjer najdemo gnezdo, naj se obkosi ali obžanje tako da ima valeča kokoška še dovolj zaščite. Tudi lovca obvestimo o gnezdu. Na noben način pa ne smemo pobrati jajc in mladičev ali jih celo uničiti. Prisvajanje ali uničevanje zaščitene divjadi je kaznivo.
Naj se nikjer in nikoli več ne ponovi primer iz Velike Loke, ko je neki surovež pobral jajca, v katerih so bili že godni mladiči in jih v dokaz svojega barbarskega značaja razbil na cesti, češ da bo vsak videl, kako sem korajžen.
Zavedajmo sc, da je koristna divjad splošno ljudska imovin,i ki smo jo dolžni ščititi v korist skupnosti — v tem primeru poljedoljstva. Bodimo srčno kulturni, kar je odlika posameznika in naroda v celoti.
^et.
Dopisujte v »Dolenjski list«
hvaliti. Se prav posebno velja to za Stopičane, ki so z vsemi točkami pokazali, da jim kulturno udejstvovanje ni tuje. Dobra je bila zamisel, da so se na odru pred gledalci zbrali najboljši učenci ln dijaki iz vse občine; predsednik sveta za presveto pri obč. LO tovariš Mur-gelj jih je javno pohvalil, najboljše pa nagradil s knjigami. Občinski ljudski odbor je vse te otroke tudi pogostil.
Eno pa moramo le pograjati pri proslavi tega občinskega praznika: udeležba bi bila lahko večja. 2e sam, tako Izbran ln kvaliteten kulturni spored bi zaslužil, da bi si ga bil vsakdo ogledal. (r)
Kajetan Hrošč:
Tobak, tihotapci in financarji
Vsak človek ima želje, nekdo več, drugi manj. Nekatere je laže zadovoljiti, druge spet teže, ker si v domišljiji zasnujejo nemogoče želje. Seveda so tudi časi, v katerih živimo, odločilni za rojstvo naših želja. Gotovo se bo še marsikdo spomnil pomanjkanja med zadnjo vojno in kaj si Je tedaj poželel. Jaz na primer sem si poleg marsičesa, kar danes ni več nedosegljivo, zaželel vsaj toliko cigaret, da ne bi bilo treba paziti in hraniti vsak »čik«. Skoro zavriskal sem, ko sem si po dolgih letih lahko kupil cigaret po volji. Prvič, ko sem jih po dolgem času imel spet poln žep, sem s pravo naslado prvo cigareto samo prižgal, potegnil nekaj dimov ter jo potem v širokem loku prešerno odvrgel, češ, zdaj smo spet na konju, saj imamo že cigarete. Tako in podobno se je najbrž godilo tudi vsem kadilcem, ki so dolga leta pogrešali »božjo travico«. Nekdo jo je
Imenoval tudi »vitamin duše«. In prav je imel! Prileze se ti ob vsaki priložnosti, če si lačen ali sit, žalosten ali vesel, razburjen ali pa tudi popolnoma ravnodušen. Čeprav ima toliko dobrih lastnosti, ima kljub temu tudi dosti sovražnikov. Toda prijatelji so ostali v večini, kar lahko potrdi naša tobačna uprava in trafikanti. Kdor je začel uživati tobak po pameti, mu je postal nasladilo, brez katerega si ne more več misliti zložnega življenja. Bili so pa časi, ko še niso poznali tega užitka. Ljudje so zdržali brez tobaka in so kljub temu v redu opravljali svoje vsakodnevno delo.
Tobak je doma lz severnoameriške države Virginije iz kraja Tabago. Najprej so ga poznali na Portugalskem, kamor so ga prinesli »Don Ki-hoti morij« — Krištof Kolumb in njegovi tovariši. Namesto kupa zlata in srebra, ki so jih upali dobiti v daljnih nepo-
znanih deželah, so prinesli s seboj rastlino, ki je do tedaj ni videl še noben Evropejec in menili so, da je to nekakšna zdravilna rastlina. Njen pravi pomen je odkril šele tedanji francoski poslanik na portugalskem dvoru Jean Ni-cot, po katerem je tobačni strup dobil ime — nikotin. Poslal jo je najprej domov v Francijo in odtod je nastopila zmagoslavno pot po Evropi in obrobnih sredozemskih deželah. Medtem ko je nagec v osrednji Afriki popolnoma zadovoljen s svojo goloto in si ne želi angleškega suknja, da bi si dal ukrojiti obleko po najnovejši modi, imajo drugi zemljani, katerih predniki so že nosili hlače, željo po lepih vzorcih in po lepo se prilega-JoČih oblekah. Tako je tudi z uporabo tobaka. Moda je imela tudi pri njem svoje prste, čeprav ne v taki meri, kot pri obleki
Najprej so kadili tobak lz pip. Kdor je hotel veljati za
imetnika, si je nabavil pipo
ter si jo tlačil s tobakom, ki pa je bil v svojih prvih časih zelo drag, ker ga je bilo še malo. Zato so si to zabavo lahko privoščili samo dvorski petičniki, ženske in moški. Toda s časom so se spremenili tudi običaji. Malo je sedaj med kadilci piparjev, menda največ še v konzervativni Angliji. Pozneje so tobak začeli žvečiti ali pikati. Pri nas so tej strasti vdani samo še najstarejši ljubitelji božje travice. Bolj v časti je ostala pri mornarjih na svetovnih morjih, kjer pa sedaj pri žvečenju nadomešča tobak že žvečilni gumi. Neverjetno za naše pojme pa je, da ni še prav daleč čas, ko je tretja oblika uživanja tobaka — njuhanje ali noslanje — pomenilo odliko In dobro vzgojo. Njuhali so povsod, ženske in moški. Kdor Je znal umetneje prinesti ščepec tobaka do nosu, ta je veljal za večjega svetovljana. Kakor je pri žvečenju nujna posledica neokusno pljuvanje, tako je njuhanje spremljalo gromovito kihanje, ki je *edaj veljalo za Izredno uspešno zdravilo. Posledice njuh.irja 5o bili nosovi kot kumar« in
razširjene nosnice, iz katerih se je cedil s tobakom pomešan nosni sok. Toda užitek zahteva žrtve. Ne samo, da je trpel žep, trpela je pri tam vsa obleka, ker se je iz nocu pogostokrat utrnila kaplji« in kapljica za kapljico — madež. Te kapljice so rodile prvega mogočnega sovraž«i»» — cesarico Marijo Terana
Njenim vojakom so le rjavele sablje in puške, *«r je vladal mir in » '411 vojaki brez dela. Zato »o |mel? Čas, da so se tolik* boi« vdajali tedaj modernemu njuhanju. Zarndi tega so imeli popackane suknje in še bolj rukave, ker to si z njimi brisali nos, kakor to delajo še dca« ne-vzgojeni otroci. Robcev niso Uveli In tudi če bi jih dobivali, bi jih gotovo uporabili zu kaj drugega, samo za nos ne. Prepovedati njuhanje pa tudi nI kazalo. Zato si Je Marija Terezija zamlsltU n*kaj, kar je nične vojnko pp-dlilo, da so si :ili n;»bav;r robe# ali pa nehali nj"l*jo Izdal« je namreč ukaz. m *• uniformam našljejo p* rokavih tja do komolca iz '-ovinskih nitk spletene vrvice. Odslej j<» imel vojak, ki si je še z rokavom
podrgnil pod nosom, namesto obrisanega, krvav nos. Tako se je začelo preganjanje tobakarjev, ki je tudi prešlo svojo razvojno pot od »krvavega« do upravnega, z napisi, ki jih srečavamo tu in tam; »Kaditi pod kaznijo prepovedano!« Toda danes je te bolje, pred več kot sto leti pa n,*so smeli kaditi niti v ft^zdu, ***** hlevu ali pod t« 11......
Za njuhanjem, ki Ima zdaj še prav malo oboževalcev, je privriala lz Amerike nova to-bačru invazija — viržinke in cigare. T» zapadna moda je zajela ves kadilski svet v 19. stoletju tja dv začetka prve svetovne vojne. Z njo pa je tudi z»//da upadati. Prva znamenja nove uporabe tobaka so se sicer kazala že od krimske vojne (1853—185(1) dalje, ko so prišli vojaki z zapada v neposredni stik z Rusi, ki so kadili »mahnrko«. Skoro popolno prevlac. > pa je dobil po ruskem vzorcu v papir zavit tobak po letu 1914, ko so tir.oči in tisoči ruskih ujetnikom prihajali v taborišča osrednjih sil. Cigareta polni zdaj pljuča milijonom kadilcev ter jim obenem prazni že-
pe. Njen zmagoslavni pohod se še ni končal. Kakšne načine uživanja tobaka si bodo ljudje še izmislili, je zavito v temo bodočnosti. Zato kon-čajmo povest o prihodu in razvoju daljnega priseljenca, ki je postal prijeten in nenadomestljiv gost.
Pot božje travice lz tobačnih nasadov do mehurja in tobačnice uživalcev »vitamina duše« je bila tudi nekoč podobna današnji. Razlikovala se je samo v tem, da ni bil ustroj tobačne proizvodnje tako mehaniziran. Za našo kraje so delale tri tobačne tovarne, če sploh lahko imenujemo te delavnice že tovarne. Največja je bila v Inns-brucku na Tirolskem, malo manjša v Gorici in najmanjša taf najmlajša pa v Ljubljani. Ustanovljena je bila leta 1705 in nameščena je bila nekje na Glincah ob sedanji Tržaški cesti. Rila pa je tako majhna, da nI niti zabeležena v tedanjih zemljiških knjigah. Njen obseg In dejavnost moramo oceniti samo iz ohranjenega zapisnika o njenem inventarju.
(Nadaljevanje prihodnjič) J
7E
Štev. 27
DOLENJSKI CIST
rrr
V Metliki se bomo dobro pripravili na 22. julij
V Metliki je bila prejšnji teden razširjena seja ljudskega odbora mestne občine. Na seji so bili zastopniki vseh masovnih organizacij in društev. Razpravljali so o pripravah za svečano proslavo 22. julija. Živahna seja je pokazala, da se odborniki in aktivi z vso resnostjo zavedajo, kaj pomeni za vse naše delovno ljudstvo veliki praznik 22. julija. Ker je bila ravno Bela krajina med NOB v stalnih stikih, v borbah in na terenu, s sosednimi brati Hrvati, bo proslava v Beli krajini obenem tudi manifestacija bratstva slovenskega in hrvaškega naroda.
Odborniki so sklenili, da bodo imeli po vseh vaseh zbore volivcev in se z ljudmi pogovorili še o zadnjih pripravah za proslavo- Pogovorili so se, da bodo po vaseh popravili pota in ograje vrtov, odstranili ruševine, gnojišča, nepotrebne luže, očistili vaške vodnjake, napravili ograje itd. Poskrbeli bodo, da bo sleherna vas lepo očiščena in okrašena počakala nekdanje borce. Točno so se pogovorili kje bodo postavili slavoloke in kdo bo za kaj odgovoren. Zato so izvolili posebno komisijo, ki bo sedelovala in pomagala z nasveti pri delu in in skrbela,  da  bodo zadane
naloge opravljene t redu in pravočasno.
Pri izvajanju nadoj? na terenu bodo odborniki občinskega ljudskega odbora občine Metlika pomagali aktivisti Socialistične zveze in prosvetni delavci.
Odborniki so tudi poročali, da se je na polju blizu Curil pojavil koloradski hrošč ravno tako na Grabrovcu. Takoj bodo storili vse potrebno, da se prepreči širjenje tega nevarnega škodljivca.
Na seji so izvolili nov gospodarski svet, v katerem so
zastopane vse vasi občine Metlika. V svet ni bila predlagana nobena žena, čeprav bi marsikatera lahko mnogo koristila v svetu. Saj so žene v Beli krajini pokazale med NOB kaj zmorejo.
Na novo so izvolili tudi predsednika Sveta za socialno skrbstvo in zdravstvo.
Dobro pripravljena seja občinskega ljudskega odbora z zastopniki organizacij in društev je pokazala, da se je odbor pod vodstvom novega predsednika resno lotil izvrševanja gospodarskih nalog.
To in ono iz Novega mesta
Stara cerkev
V četrtek l-~julija so v Stari cerkvi položili v prerani grob znano partizansko aktivistko in mater Francko Šinkovec iz Stare cerkve. Pokojna Šinkovčeva je bila vseskozi delovna v množičnih organizacijah. Svoje otroke je vzgojila v naprednem duhu. Mož ji je padel v partizanih leta 1943. V partizanih sta bili tudi njeni hčeri, ena je padla leta 1943. Pravtako je bil v partizanih njen najstarejši sin,  danes oficir JLA.
Pokojno je spremljalo na zadnjem potu veliko število ljudi, pa tudi rudarska godba iz Kočevja. Zastopnici ob-odbora ZB Kočevje ter ženske sekcije AF2 sta se v imenu množičnih organizacij poslovile od pokojnice s toplimi besedami zahvale in slovesa, (m)
Razstava del učencev črnomaljske vajeniške Sole
Učenci vajeniške šole v Črnomlju so priredili v gimnaziji razstavo svojih del, na kateri so pokazali izurjenost, ki jo pridobivajo v delavnicah in šoli. Največ je bilo razstavljenih predmetov kovinske stroke. Med njimi se je posebno odlikoval \inko Spreicer, učenec II- razreda. Razstavljali so tudi učenci lesne in oblačilne stroke. Razstavo je obiskalo sorazmerno malo ljudi, s čimer so pokazali, da jih ne zanimata trud in delo naših bodočih mojstrov.
-tko
Lepa pridobitev hotela Knn-dija je preurejeu vrt ob Trdinovi cesti. Uprava hotela si v zadnjem času prizadeva, da se gost pri njih počuti kar najbolje in je v tem pogledu dosegla že prav lepe uspehe. Okusno urejen vrt z igriščem za balinanje je gotovo eden najlepših vrtov v Novem me-stu. Tako sta sedaj že oba novomeška hotela v prizadevanju za čimvečje ugodje gostov dosegla tako stopnjo, da lahko zadovoljita še tako izbirčnega gosta.
Kolesarska sodrga bi lahko imenovali mlade kolesarje, ki se navzLic dovolj velikim napisom in opozorilom vozijo s kolesom čez novi most na Loki- Ne ozirajo se ne na prepoved, ne na otroke in potnike. Res je, to niso starejši kolesarji, to so predvsem dijaki in vajenci. Če jih opozoriš, da tu ni dovoljeno kolesariti, te še zviška nahruli-jo.
Ali ni za take kolesarje nobenega zdravila? Mislim, da je. Potrebna bi bila stroga kazen in še objava imena v časopisih. V vsakem mestu bi to nediscipliniranost že davno odpravili, le pri nas smo preveč širokogrudni.
Pa še novo otroško igrišče.
Mnogi se sprašujejo, ali je bilo novo otroško igrišče na koncu parka napravljeno za otroke ali za odrasle. Veliko truda in sredstev je Društvo prijateljev mladine vložilo, da je uredilo res lep prostor in naprave za najmlajše. Toda kaj pomaga, ko pa se na gugalnice spravijo odrasli in jih polomijo. Mislimo, da je tudi v tem primeru potrebno prav tako zdravilo, kot pri nediscipliniranih kolesarjih. Vse to pa ponovno kaže, da bi moralo imeti mesto svoje uniformirane stražnike, ki bi vsem nepridipravom stopili na prste.
Iz Vel. Gabra nam pišejo
Za poplavijence na Štajerskem in v krškem okraju smo pri nas nabrali po Socialistični zvezi 4.350 din. Učiteljstvo našega kraja je poleg tega zbralo 1800 din, učenci od igre pa 1957 din. Denar smo že odposlali prizadetim.
Tu smo imeli zadnji mesec dve veselici: prvo ob občinskem prazniku, drugo pa so priredili gasilci in so imeli 44 tisoč din dobička- Bila je dobro organizirana, čujemo pa, da pripravljalni odbor prve veselice še ne more priti do končnih računov oz. zaključka svoje prireditve.
Koloradski hrošč se je v nižinah tudi pri nas močno pojavil, v višjih legah pa ga ni. Razna zatiralna kemična sredstva imamo sicer na razpolago, so pa draga, na primer pantakan po 96 din, lani pa je bil po 45 din kg. Kmetje sprašujejo, če ne bi bilo lahko to ceneje, ker je uničevanje hrošča obvezno.
Razstava ročnih del v Loškem potoku
Raizstava dekliških in deških ročnih del osemletne šole v Loškem potoku je bila konec šoL leta lepo presenečenje za vse, ki so si jo ogledali. Posebno so ugajale barvaste vezenine v pristnih narodnih vzorcih in izdelki iz lesa, ki so jih napravili dečkL Pokazalo se je, kako važno je, da pouk ročnega dela poseže tudi v gospodarstvo. Dečki so n. pr. pokazali tudi vse primere cepljenja, kar je za naš kraj važno, saj pričakujemo tudi v sadjarstvu napredek. — Z rastavo so bili vsi Potočani zelo zadovoljni.
Tovarišu Francu Sobarju v spomin
Glavni dobitki v rokah potrebnih
Dobro pripravljena tombola okrajnega odbora RK v Novem mestu je privabila v nedeljo 4. julija v Novo mesto veliko ljudi, ki so napeto zasledovali izžrebane številke ln Se bolj vestno črtali številke na tablicah. Sreča na tomboli je v veliki meri upoštevala načela Rdečega križa* ln se največkrat nasmehnila najbolj potrebnim.
Glavni dobitek — sobno opremo — je dobil Vlado Javornik, uslužbenec iz Novega mesta. 2ensko kolo je romalo v 2abjo
vas; njegov lastnik je postal Franc Vehar, delavec v Kera-Iz Karteljevega se je izredno razveselil 50 kg bele moke. S miki. Čevljarski pomočnik Izidor Mrvar lz Prečne bo poslej poslušal radio, ki ga je dobil na tomboli. Štefka Zaje, učiteljica v Soteski, se bo lahko grela pozimi, saj je zadela 5 prm drv. Mladoporočenec Janez Smalc lz Novega mesta je bil prav gotovo vesel otroške posteljice, Jože Klobučar li Ver-duna pri Dol. Toplicah pa mlina za grozdje. Obe njivski
brani pravzaprav nista prišli v prave roke, ker ju je zadel matičar lz Trebnjega, Jože Godnja-vec, v škodo pa mu najbrž le ne bosta. Invalid Jože Košak tremi malimi otroki je prišel ponjo. Podobno je bilo tudi z drugimi dobitki. Oficir JLA Milan Marojevlč bo brezplačno prebil 10 dni na Gorjancih, gospodinja Antonija Vrtar lz Pod-turna pa 5 dni v Šmarjeških toplicah. Stane Muhvić iz Brš-ljlna je kaj hitro dobil kupca za štedilnik, skratka 38 glavnih
Iz Dragatuša
Na površini 50 ha, ki so jo preorali vaščani Dragatuša predlanskim, lepo uspevajo kulture. Ko so vaščani začeli preoravati stelnike, je bilo mnogo propagande, da na zemlji, kjer so bili stelniki, ne bo nič raslo. Letos se je pa pokazalo, da so kulture še mnogo lepše kakor na drugih poljih. Rž je tako lepa, da se tudi največji človek lahko v njej skrije. Seveda so polja tudi primerno pognojili.
R. F.
hi nad 300 manjših dobitkov se je preselilo v roke tistih, ki so Imeli vsaj malo aH pa veliko sreče. Nekoliko grenka kaplja v sreči je bila dolžnost, da je moral vsak dobitnik glavnega dobitka plačati 15% vrednosti. Na odboru RK so zatrjevali, da je to po neki odločbi ali uredbi, sicer pa gre tudi ta denar v korist RK.
Novomeške žene so ustanovile društvo za napredno gospodinjstvo
Prejšnji petek je pred več kakor 200 ženami predavala v dvorani Doma JLA ing. Vilma Pirkovič o sodobni gospodinjski ekonomiki ter o delu in načrtih Zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Novomeške žene, ki so že pred tem pokazale precej zanimanja za ustanovitev takega ženskega društva tudi v našem mestu, so bi'e tovarišici Pirko-vičevt hvaležne za zanimivo predavanje. Po predavanju so ustanovile društvo za napredno gospodinjstvo in izvolile društveni odbor.
SPORT IN mt$NAVZG03A
Kdo je dolžan pomagati pri urejanju igrišč in telovadišč
Nedvomno Je, da Je zadnji re-imblUkd zlet Partizana v LJubljani v vsakem oziru sijajno uspel. Pokrovitelj teRa zleta Jo W.l predsednik Ljudsko skupščine (Slovenije tov. MIha Marinko, ki Je ob nedavnem sprejemu novinarjev »Poleta« In Športnih rubrik dnevnega časopisja povedal nekaj tehtnih, misli o nalogah (Športnih in telovadnih organizacij trr o dolžnostih delovnih kolektivov, lz katerih povzemamo naslednje:
Zlet Je Po svoji množični udeležbi dokazal, da s« ■ telesno vzroJo ukvarja ogromno pionirjev In dora&čajoče mladine, mnogo manj pa Je »tarje^ega kadra. Zla*M mnogo Je v telovadnih vrstah že tudi kmečke mladine, po drugI strani pa premalo delavske, ki m\ zl.isti v Industrijskih centrih, vse boli ranima sumo T.a noRomet, ki nikakor ne more MM tako mnirtflren kot telovadba.
Vz.roJI v.idilHJskega kadra Je treba posvetili največjo s1{r^< 1>rav tako Je treba ob vsaki priliki delati nn popularizaciji Partizana ln množična lelesne vzgojo uploh.
V delavskih Induslr. centrih ne bi  bilo napak,   če   bi   bilo ve«
Lep Partizanov nastop v Semiču
V nedeljo 4. Julija Je bil V Semiču letni nastop 1.nnk:i.l-n1eqa partizana, h kateremu Je treba požrtvovalnemu druitvn čestitati, pred nastopom le govoril tajnik otvMnsketra ljudskega odbora tov. Tome. ki .1'' naštel lepe uspehe semiškega Partizana v zadnjem letu.
Med 100 člani Partizana, ki «o nnst«n>m v netleillo. so se i>o-nebno Izkazale s prostimi valnml ml-idlnke In »ene. Sodeloval s0 tudi flrkultimiikl Iz Metlike in Cnuvmlla. Prvi povojni nastop »enn - maler v Bt*nt*n 1« vr.n,.,, vse i>ohv*1e. sni kiV pravilno p'>1 »tinoHCnf telesne vrgole v P Ttl/ari"vl'i vrstah, Zn lene lispebe  d«*i''»vi » «»rn|-
ču Ni velPe RMlnr" "Mleillcn flitVulriir* Ank« ArtlesK tov. Kristan 1« tov. Tome.       F. 11.
skupnih organiziranih manifestacij med društvi »Partizan« ln SvoJbod. Taka nastope naj bi prirejali tudi na pode/.eiju, ki Je •>■• do sedaj pokazalo mnogo vneme za lake prireditve. Primer za to Je nad vse razgibana dejavnost kmečke mladine ob praznovanju občinskih praznikov.
Delavski centri morajo tudi na tem področju odigrati svojo vlogo. Delovnim kolektivom ne sme biti tal sredstev za delavske domove, za kulturno - prosvetno ln teleanovzgojno delo. Telcsno-vzgojne organizacije nimajo možnosti priti do finančnih sredstev,
zato »o n>Je gospodarske organizacije doline nuditi Jim osnovna finančna sredstva za zidanje domov, ureditev igrišč ln telovadiš«, nabavo orodja ln opreme ter tu in tam Se kak drug izdatek.
Upamo ln želimo, da bodo navedene besede tov. predsednika prišle na uho ln do srca tudi delovnim kolektivom na Dolenjskem. Le tedaj bo mogoče, da bodo nas* partizanska društva prJSla do pravilno in smotrno urejenih IgrJAČ ln telovadi«, kar bo zopet omogočilo množičnost ln razvoj do najvišje mere.
Odbojka
POKALNO PRVENSTVO V NOVEM MESTU
Lansko leto »o novomeški od-bojkarjl poželi nekaj odličnih uspehov. Tako Je vrsta članic poslala republiški prvak s prvim mestom, v slovenski ligi. moška vrsta se Je uvrstila na četrto mesto v zvezni odbojkarski ligi, vrsta mladink pa Je Novemu mestu priborila republiško ln državno prvenstvo, kar upravičeno lahko smatramo za največji povojni uspeh novomeških Športnikov. — Zato nI čudno, da Je v znak priznanja za te zmage Odbojkarska Zveza Slovenije na svoji letni skupščini določila za organizatorja letošnjega pokalnega prvenstva Slovenije v odbojki za člane novomeški Partizan. To tekmovanj« bo predvidoma Izvedeno koncem tega meseca. Po  zaslugi  novomeških odboj-
Globoko Je presunlla prebivalce občine Dol. Toplice ter Številne prijatelje Ln znance po Sloveniji vest, da je v novomeški bolnišnici umrl 29. junija predsednik občine Dolenje Toplice Franc Sobar, star komaj 57 let.
Pokojni Franc Sobar je bil rojen v Dolenjskih Toplicah. V mladosti se Je izučil mesarske obrti ln Je svoj poklic opravljal vse do prerane smrti. Ze mlad Je stopil v napredne vrste in se udejstvoval v kulturno prosvetnem delu. Vedno veder, odkritosrčen, poštenjak od nog do glave, vsak čas pripravljen pomagati vsakomur, si je pridobil obilo prijateljev, kt so ga iskreno spoštovali. Kot zaveden Slovenec se je že ob začetku pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju ln postal aktivist OF. Kmalu so za njegovo delo zvedeli Italijani ter so ga leta 1942 aretirali in odpeljali v internacijo. Ze po nekaj mesecih pa so ga pripeljali nazaj v ljubljanske zapore in postavili pred sodišče. Italijanska kapitulacija ga je rešila nadaljnega preganjanja ln zapora, toda po zaslugi domačih izdajalcev je belo-gardistično časopisje zahtevalo njegovo aretacijo takoj, ko so ga zapazili na ljubljanskih ulicah. S ponarejenim potnim listom se Je umaknil v Trst, od tam pa se mu je posrečilo s partizanski-
poslovil Jože Pelko, pred pisarno občinskega ljudskega odbora pa podpredsednik Franc Markovlč. Moški pevski zbor KD Dušan Jereb iz Novega mesta mu je v slovo zapel žalostinke pred občinsko pisarno, pred domačo hišo ln ob grobu, godba Ljudske milice lz Ljubljane pa Je igrala žalne koračnice.
Zalnl sprevod s številnimi venci na čelu je bil dolg od domače
glasovi lovskega roga to spremljali padanje sveže domače prsti na krsto, potem pa so mu Številni venci ln šopki cvetja pokrili prerani grob.
Pokojni Sobar Je podlegel neozdravljivi zavratnl bolezni, ki si jo je deloma nakopal že v ruskem ujetništvu v prvi svetovni vojni, le bolj pa v italijanski internaciji in zaporih v času NOB. Z nJim smo izgubili moža kremeni-
hiše do pokopališča. Ob odprtem tega značaja, dobrega tovarila ln
grobu pa sta od pokojnika poslovila član OLO ln član okrajnega zbora proizvajalcev, domačin Strniša, v imenu lovcev pa Martin Gačnlk. Poslednjič so mu v spomin z&doneli streli ii lovskih pušk, da Je odmevalo od Roga ln domačih gajev. Žalostni
predanega borca za socializem. Najbolj ga bodo pogrešali občanj občine Dolenjske Toplice, saj Je prav za napredek domačega kraja veliko storil. Številni prijatelji in znanci, ki Jih je Imel pokojni prav povsod, ga bodo ohranili v dobrem spominu. 8
kar lev bomo torel Imeli redko priliko videti v Novem mestu najboljše slovenske ekipe v borbi za pokal, ki ga Je podarila Odbojkarska Zveza Slovenije. Branil ga bo lanskoletni prvak ZOK (Dubljana), prav gotovo mu ga bo akušal iztrgati večkratni republiški ln državni prvak Branik (Maribor), seveda bodo v borbo posegli «e AOK (LJubljana). Železničar (Maribor), Ilirija (LJubljana), Kamnik, Mežica ln domači Partizan.
Za to priliko bo prireditelj otvorll nova odbojkarska Igrišča na spodnjem delu Loke, ki sicer počasi, toda zanesljivo dobiva lice priletnega flzkulturnega parka. Dosedanja Igrišča bodo sčasoma preurejena v Igrišče za tenis, kot 1e tam nekoč *• bilo. Tako bo končno po večletnem premoru oživel tudi ta šport v Novem mestu.
ml enotami priti kjer se Je takoj
domači kraj, spet vključil
ŠAH - Mladinsko prvenstvo Dolenjske
V ponedeljek 5. Julija se Je v Novem mestu začel turnir za šahovsko prvenstvo Dolenjske. Letošnje prvenstvo Je drugo povojno mladinsko prvenstvo. Lansko leto Je bilo enako prvenstvo v Trebnjem, kjer Je zmagal SkerlJ Tone. Tudi Irtoa Je favorit prvenstva  Isti  Igralec,  poleg nJe-
ga pa še Somrak, no smemo po podcenjevali mladih Crnomaljča-nov, ki utegnejo presenetiti. Zn-rartl odsotnosti sile, ki na prven-slvo nI mogel priti, potem JapUa, Ceička, Kruljaca ln Ličine sodeluje letos le Sest Igralcev, od tega dva Novomeščana, dva crno-maljčana ln dva ix Mirne peči.
aktivno delo. Pri prvih volitvah na osvobojenem ozemlju (1944) Je bil izvoljen za predsednika rajonskega NOO, pozneje pa tudi v okrajni NO odbor. Z majhnim presledkom Je bil vsa leta po vojni predsednik KLO, sedaj pa predsednik občinskega odbora. Bil Je tudi član okrajnega zbora proizvajalcev. Navdušen Ljubitelj lepe narave, kot Je bil, se Je dolgo vrsto let udejstvoval tudi v lovski organizaciji.
Kako priljubljen Je bil pokojni Franc Sobar v našem okraju, zlasti pa pri svojih občanih, je pokazal pogreb, kakršnega v novomeškem okraju po vojni še nI bilo. Ko bo Topllčanl zvedeli za njegovo smrt, je na mah prenehalo vse delo v občini. Njegovo truplo so pripeljali lz Novega mesta ln ga položili na mrtvaški oder v zadružnem domu, za katerega dograditev Je Imel pokojnik veliko zaslug. Na zadnji poti ga J« spremilo nad 2500 ljudi, predvsem občanov domače občine, pa tudi Iz sosednih občin ln iz Novega mesta. Med njimi so bili zastopniki OLO, okrajnega komiteja ZKS ln ostalih organizacij, zastopniki JLA, vseh očin v okraju, gasilci v uniformah ter člani množičnih organizacij, lovskih družin okraja Novo mesto, pionirji ln drugi. Pred zadružnim domom se je od pokojnika
V prvem kolu so se pomerili: Vodoplvec (Mirna peč) : Novak (Črnomelj 0:1; Picek (Novo mesto) : Somrak (Mirna peč) 0:1; Kaste-llc (Črnomelj) : Skerl (Novo mesto) 0:1.
V nedeljo bo v Črnomlju ekipni brzoturnir
v počostttev 10. obletnice zasedanja SNOS
Šahovsko društvo v Črnomlju 1e skušalo v počastitev 10. obletnice zasedanja SNOS-a v Črnomlju organizirati ekipni brzoturnir najboljših slovenskih ekip. Poleg številnih ekip lz vse Doleti iske bodo na brzoturnirju sodelovale tudi ljubljanske ekipe LUSK-a, LSK-a, ekipe mariborskega Železničarja in mogoče Branika In še nekatere druge. V teh ekipah bodo nastopili verjetno tudi zvezni slovenski mojstri ln mojstrski kandidati. Dolenjsko bodo zastopali dve ekipi iz Novega mesta, potem Črnomlja, Kočevja, Trebnjega in Mirne peči. Kakor kaže ima največ izgledov za najboljšo dolenjsko ekipo prva ekipa Novega mesta, ki do verjetno Igrala v postavi: Sila, Sitar, SkerlJ, dr. Gole* ln Fink. Tudi drugo ekipo sestavljajo izkušeni šahisti. Zato pričakujemo od obeh dober uspeh. Izenačenost moči igralcev bo veliko pripomogla k uspehu, M.
MALI OGLASI
Prodam dva panja in čoln na dva vesla. Naslov pri upravi. (267)
Prodam navadno tritonsko harmoniko 2 krat oglašeno v dobrem stanju. Cena 16.000 din. Naslov pri upravi. (265)
Prodam skoraj nov čoln — san-dolin, po ugodni ceni. Naslov pri upravi lista.
HI&NO   POMOČNICO   iščem za Maribor. Naslov pri upravi.
Obvestilo
Cenjeno občinstvo obveščam, da sem odprl zasebno krojaško delavnico v Bršljinu št. 17 (začasno &t. 20) in se priporočam.
Tone Saje
Razstava goveje živine na Prekopi
Kmetijska zadruga Prekopa, živinorejski odbor, razglasa, da bo dne 8. avgusta 1954 priredila razstavo goveje živine. Živino bodo razstavljali člani KZ Prekopa. Za najboljšo živino so predvidene nagrade. Vabimo tudi živinorejce-nečlane, da priženejo svojo živino; dogon bo plačan. Posebno vabimo živinorejce, ki gojijo lepo slvorjavo govedo.
Za Jedačo in pijačo bo na razstavnem prostoru preskrbljeno.
8. avgusta — vsi na živinorejsko razstavo v Prekopol Vabi
Kmetijska zadruga Prekopa,
živinorejski odbor
Objavo
Posojila za gradnjo stanovanjskih hll se bodo dodeljevala pod sledečimi pogoji:
a) investitorjem ,ki so v letošnjem letu vložili v zgradbo čimveč lastnih sredstev ln
b) Investitorjem, ki bodo letos gradili stavbe z lastnimi sredstvi, v naslednjem letu pa pridobijo prvenstveno pravico do kredita.
Krediti se bodo dodeljevali samo investitorjem, ki grade v mestih, Industrijsko gospodarskih centrih, razen vati.
Krediti za popravilo stavb se
bodo dodeljevali v vseh krajih, ki niso vasi in kjer hiša ni vključena v stanovanjsko skupnost in lastnik stanuje v njej.
Interesenti iz okraja Novo mesto naj se do 20. julija prijavijo pri podružnici NB Novo mesto.
Kasnejših prijav ne bomo upoštevali!
Narodna banka Novo mesto.
KINO
Kino KRKA Novo mesto
Od 9. do 13. julija: ameriški barvni film »Plavajoče gledališče«.
Od 15. do 19. julija: švedski film »Dobri vojak Bum«.
Kino Črnomelj
Od 9. do 11. julija: »Plesala je
eno samo poletje«. Od 13. do 15. julija: »Ljubezen in
strup«.
Gibanje prebivalstva v Novem mestu
Pretekli teden je bilo rojenih 13 dečkov in B deklic. Umrl je Sobar Franc, predsednik obč. LO iz Dol. Toplic, star 57 let. — Porok ni bilo.
Gibanje prebivalstva
V K0ČEVU
V času od 19. 6. do S. 7. 1954 Je bilo rojenih 6 dečkov in 4 deklice. Poročili so se: Toth Jože, dijak, in Horvat Kristina, kuharica, oba iz Ljubljane. Adamič Jože, pomočnik rainerca, in Ru-parčič Ana, gospodinjska pomočnica, oba iz Kočevja. Salamon Anton, avtomehanlk, in Lipovac Marija, oba iz Kočevja. Grošelj Jože, delavec, in Bukovec Elizabeta, kuharica, oba lz Rudnika pri Kočevju. Smalc Ivan, Šofer iz Spodnjega loga, in Cernkovlč Ma rija, gospodinjska pomočnica iz Gor Potoka. Skaper Karol, dela vec, in Hanc Ana, delavka, oba iz   Mahovnlka,   Pintarič Rudolf,
Novice Iz Hrasta nad Suhorjem
V eni izmed najstarejših partizanskih vasi, ki je cela pogorela že leta 1942 ob napadu fašistov, v Hrastu nad Suhorjem z vso vztrajnostjo in naglico belijo novo zgrajene stavbe in urejujejo pročelja. Hrast bo 22. julija v resnici sprejemal svoje nekdanje znance, borce in aktiviste, v   prazničnem razpoloženju-
voznik, in Debeljak Ana, oba iz
Kočevja. Čestitamo!
Umrli so: Perko Antonija, «8 let, iz Poloma. Kotnik Rajko, 1 leto, iz Dolge vasi. Šinkovec Frančiška, 52 let, iz Konca vasi pri Kočevju.
Gibanje prebivalstva v Črnomlju
v času Od 19. 6. dO 2«. 8. 1954 sta bila rojena dva dečka in ena
deklica. Poročila sta se: Dolinšek Janez, strojni mizar iz Ljubljane, in Grahek Angela, šivilja, iz Črnomlja. Smrti ni bilo.
Gibanje prebivalstva v Loškem potoku
V mesecu Juniju je bila rojena ena deklica. Poročili so se: Kle-pec Bogdan, skladiščnik lz Frl-možev, in Levstek Antonija, delavka iz Travnika. Bartolj Janez, kmet, in Rus Ivana, kmečka delavka, oba iz Travnika. — Umrl je: Beram Boško, 25 let, lz Poljice pri Zadru.
IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so rodile: Novak Ana iz Gorenja pri Koče _u — deklico. Zagore Terezija iz Gor.' Vrhpolja — dečka. Gorišek Antonija iz Dol. Brezovice — dečka. Plantan Ana iz Vel. Podljubna — dečka. Krištof Justina iz Sajenic prt Mirni — deklico. Bočkar Anica iz Dol. Brige pri Kočevju — deklico. Klepac Zdenka iz Dolge vasi pri Kočevju — deklico. Heur Vita iz Belgije, trenutno se nahaja v Hrastju pri Šentjerneju — 2 deklici. Beručan Ana iz Vel. Loke — deklico. Krušec Jelka iz Dol. Toplic — dečka. Bohte Marija iz Novega mesta — deklico, Požek Marija iz Gribelj pri Gradacu — deklico. Malnarič Vida iz Brusnic — deklico. Dolinar ora iz Laz pri Urfinih selih — dečka. Pezdirc Albina iz Semič« — deklico. Čestitamo!
Mimogrede
Staršem v premislek. Sredi živilskega trga leži na trebuhu mlad dečko. Okrog njega hodijo ljudje in ga gledajo. Obkrožuje in ogleduje ga pa tudi starejši dečko. Oni na tleh se ne zgane. Na mah pa skoči pokonci in lopne večjega po glavi. Ta seveda nazaj. Začne se pretep in zmerjanje z besedami, ki jih ne morem ponoviti. Stopim
Mihe lic je v Črnomlju i skokom 152 om postavil nov pionirski rekord
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBClNB NOVO MESTO
Ponovni dražbeni oklic
V nedeljo, dne 85. Julija 1954, bodo prodane na javni dražbi lz sklada Splošnega ljudskega premoženja sledeče stanovanjske hiše:
1. Dvostanovanjska hiša na Sukljetovi cesti It. 3, cenllna vrednost..... 724.200.— din
t. Dvostanovanj.   hita na Ragovskl s. S,
cenllna vrednost......... 543.590.— din
I. Enostsnovanjska hiša na Bregu It. 21,
cenllna vrednost..........580.000.— din
4. Dvostanovanjska   hiša,   sv. Jurija ulica št, 5, cenllna vrednost...... 874.000.— din
5. Enostanovanjska   hiša   v   Šolski ulici št. 4, cenllna vrednost......S31.200.— din
Dražba bo v sejni dvorani Ljudskega odbora meBtne občine Novo mesto, Glavni trg it. 7/II. Pričetek oh 8.30 url zjutraj.
Dražbeni pogoji so Interesentom na vpogled na oglasni deski ln pri Tajništvu Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto.
Novo mesto, 2. julija 1954.
Tajnik: Silvo Požar, 1. Tajnik:
zraven in ju oštejem, zakaj se pretepata in psujeta s takimi grdimi pridevki. Še zmenita se ne. Zatožil ju bom v Soli, pravim. Nič ne pomaga... Kdo je kriv tega? Kajti to ni samo običajna otroška razposajenost. Njune psovke povedo kaj več. Starši, roko na srce. Več skrbi za vzgojo otrok, pa tudi več pozornosti, kaj počno zunaj d6ma!
Izdajalec Trden posestnik s Kuzarjevega kala se je domenil z nekim Sušmarjem, da mu bo ta naredil na voz lestve in sedež. Toda šušmar nima materiala. Ima ga pa bližnji kolar. Posestnik hajdi k njemu. Zaradi lepšega ga je vpraSal, koliko bi mu zaračunal, če mu naredi za voz to in to. Cena se mu seveda zdi previsoka. Pobaha se, da mu bo ta in ta to ceneje naredil, v isti sapi pa prosi kolar ja, naj mu odstopi toliko in toliko lesa.
Lepalni kolar mu prošnje seveda ni uslišal, pač pa je dejal, da bo njega in šušmar-ja prijavil sodniku za prekrške. Takrat je pa posestnik vzrojil: »Ha, zato je pa bilo tako med vojsko, ko ste tako izdajali ljudi!  Ti, izdajalec!«
Komentarja menda res ni potreba.
8 fo11 * DOLENJSKI   CIST ^ Btev. 27
Jovo GaliČ:
Pred 22. julijem 1954
(Nadaljevanje in konec)
f        Noše akcijo
Skraja smo Imeli le manjše akcije; lovili smo patrulje, da smo prišL do pušk in mitra-ljezov. Zelo radi smo hodili v
Janez Galič, komisar Belokranjskega odreda
iako zvano »nezavisno Hrvatsko,« kjer smo večkrat srečali manjše patrulje, jih razorožili in tako dobili dobre puške mavzerice, ki so jih imeli »Pa-veličevi koljači.« Ko smo se tako nekoliko oskrbeli z orožjem in imeli že tudi mitraljez, smo se počutili dovolj močne, da začnemo z akcijami na same postojanke. Najprej smo napadli žandarmerijsko postajo v Sošicah (Zumberak) in razorožili osem Paveličevih žandarjev ter jim odnesli vso municijo in ostalo opremo. S tem plenom smo oborožili precej novih partizanov in se lotili večjih akcij. Tako smo napadli postojanko v Rožnem dolu, zaplenili dva mitraljeza in mnogo municije ter ročnih bomb. To so bili prvi začetki oboroženih akcij belokranjskega odreda, ki so se stopnjevale iz dneva v dan, tako napad na fašistično postojanko pri Zajcu pod Gorjanci, na Hrast v Beli krajini in okrog Novega mesta, rušili smo progo in na tem področju držali v šahu Italijane, da si niso upali iz svojih postojank.
Bela garda In »štajerski partizani «
Bela garda, ki so jo začeli us'anavljati Italijani, ni imela v Beli krajini nobenega uspeha niti vpliva na ljudi, to pa predvsem zaradi tega, ker smo mi bili z belokranjskim ljudstvom tako trdno povezani, da so bili tisti posamezni izdajalci, ki so hoteli organizirati belo gardo, takoj razkrinkani. Pozneje so se sicer zbrali pod vodstvom metliškega kaplana patra Norberta, dobili pomoč od drugod in postavili zelo močno postojanko na Suhorju. Toda s skupnimi močmi slovenskih in hrvatskih partizanskih čet je bila ta postojanka likvidirana, s tem pa sploh zapečaten obstoj bele gc.rde v Beli krajini.
Spominj im ?e dveh pohodov na belo gardo čez Gorjance in to še v prvem času njenega razvoja, ko so belogardisti ljudstvu prikrivali, da imajo zveze z okupatorjem in da jih on oborožuje. Izdajali so se za »štajerske   partizane,« svoje
taborišče pa so imeli v gozdu J rom, da   nas  bodo  še prej
obiskali v Beli krajini, kjer se bomo do kraja dogovorili. V taborišče nas ni pustil, češ da se pripravljajo na akcijo. Mi smo nadaljevali pot čez Gorjance in se pogovarjali, da so to silno čudni partizani. Takoj smo podvomili, če niso kaki izdajalci ali okupatorjevi hlapci.
Takoj smo pismeno in s posebnim kurirjem obvestili višjo komando, kaj smo videli, kako se ti ljudje obnašajo in da dvomimo, če so to sploh partizani. Hitro smo dobili odgovor, naj jih napademo in razorožimo.
Čez nekaj dni smo jih res napadli z belokranjskim bataljonom in jih podili do Krke pri Toplicah. Tam je prevzela akcijo druga enota in jih preganjala naprej, da so morali bežati pod okrilje Italijanov v neposredno bližino Novega mesta. Utaborili so se pri Sveti Ani, blizu italijanske posadke, in se tako razkrinkali, da so izdajalci pod okriljem fašistov in izdajalske duhovščine. To je bil zarodek bele garde na Dolenjskem. Cez nekaj časa smo jih vnovič napadli pri Sveti Ani, jih pre-rešetali in razbili tako, da so morali pobegniti v italijansko postojanko v Novem mestu.
V njihovem taborišču smo našli številne grobove zavednih Slovencev, katere so lovili
pri Zajčjem vrhu pod Gorjanci.
Mi smo bili tisti, ki smo tem »štajerskim partizanom« prišli na sled in jim preprečili, da bi še naprej pod imenom partizanov v svojem taborišču mučili in ubijali zavedne Slovence, ki so prihajali k njim, misleč, da je to ena izmed čet junaških partizanov. Kako smo jim prišli na sled?
Leta 1941 in 1942 so se po vsej naši domovini, pod vodstvom Komunistične partije, začele organizirati partizanske enote, ki so se postopoma združevale, da bi uspešneje tolkle okupatorja. Tako smo tudi mi zvedeli, da se na Zajčjem vrhu zbirajo »štajerski partizani,« ki bodo odšli na svoj teren, imeli pa so z Gorjanskim bataljonom tudi že skupno akcijo na Italijane. Mi smo tudi želeli, da bi skupno naredili kako akcijo in nekoč, ko sem se s patruljo vračal iz Novega mesta v Belo krajino, sem se mimogrede ustavil v njihovem taborišču zaradi tesnejše povezave. Ko smo prišli do njihovega taborišča, sem videl, da imajo podvojene straže s puškami v pripravljenosti. V taborišče nas niso pustili, kar se mi je zdelo zelo čudno, oziroma nenavadno za partizane. Čakali smo kake pol ure, da so obvestili komandanta. Prišel je s
Prevoz partizanov čez Kolpo
samokresom v roki in spremljan od dveh stražarjev, ki sta imela prav tako puški pripravljeni za strel. Mi smo imeli brzostrelke čez rame. Vprašal sem komandanta, zakaj je tako preplašen, ali so morda v bližini Italijani itd.
Na našo ?eljo sva se domenila, da bomo napravili skupno akcijo. Pristal je z izgovo-
ir. pobijali. Imeli so mučilnice, kjer so mučili ljudi, da bi izsilili od njih razne podatke, zlasti od tistih, ki so prihajali iz mest v partizane in zašli k njim.
To je le drobec o poti in uspehih Belokranjskega odreda. Opisati bi bilo treba še mnoge akcije. Naj se tega lotijo še ostali tavariši in tova-
rišice, ki so se borili v sestavu tega odreda. Sele potem bo mogoče vsaj približno oceniti napore belokranjskih partizanov, ki so v tako tesni povezavi s svojim ljudstvom skupno kovali svobodo in srečnejše življenje.
Društvo sadjarjev In vrtnarjev v Metliki
V Metliki deluje že nekaj časa iniciativni odbor za ustanovitev društva sadjarjev in vrtnarjev. Društvo je imelo v nedeljo prvi občni zbor. Glavna pobudnika za ustanovitev društva sta učitelj Maks Vilfan in vrtnarski strokovnjak Jože Stezinar.
13. julija praznujejo tudi 2užemberčani svoj občinski praznik — sp nin na dan, ko so leta 1942 partizani pregnali mnogoštevilno italijansko posadko iz trga in se je tudi v Žužemberku prvič po dolgih mesecih okupacije spet glasila svobodna slovenska pesem. Takrat so v Žužemberku na slovesen način tudi izvolili prvi Narodno osvobodilni odbor. Občanom Žužemberka čestitamo k letošnjem prazniku in 12. obletnici prve osvoboditve
njihovega kraja.
Mladina, Vršac te vabi!
To je klic, ki Je letos odjeknil v marsikaterem mladem srcu, kajti Vršac Je kraj, kjer prežive naši mladi letalci in padalci svoje najlepše dni. Lepo urejene izložbe polne letalskih modelov, slike iz življenja letalcev, novi udobni prostori za stanovanja, skoraj lepši od hotelov, vse to vabi našo mladino v Vršac.
Sanje in želje so kmalu postale resnica. Aeroklub Novo mesto Je sklenil, da pošlje letos nekaj novomeških mladincev v Vršac. Prijav je bilo takoj dovolj, zdravniški pregled pa je odločil, kdo bo tisti srečnež, ki bo šel. Po pregledu so bili določeni trije člani Aerokluba: Adolf Šuštar in Franc Repše, oba vestna modelarja, ter Marjan Filipčič, ki Je to zvedel šele nekaj ur pred odhodom vlaka. Ko so se vrnili domov, so nam vsi srečni pripovedovali :
»Iz Novega mesta smo odšli popoldne, nato pa smo imeli prijetno nočno vožnjo do Beograda. Popoldne smo se odpeljali naprej in prispeli v Vršac proti večeru. Na naša vprašanja so nam prijazni ljudje takoj pokazali pot do Centra (kakor imenujejo kratko Jedriličarski  center Vršac).
Kljub pozni uri so nas v Centru še pričakovali in nam takoj pokazali sobe za stanovanje, dali pa tudi vsa ostala navodila. Ču-
dili smo se, kako hitro in vestno so vse pripravili za naše bivanje. Kaj kmalu smo se tudi mi navzeli takega duha, saj znajo ljudje, vajeni železne letalske discipline, to hitro vcepiti tudi novincem.
Drugi dan smo bili razdeljeni v dve skupini. Mi trije smo ostali skupaj, z nami pa tudi Celjani. Tako so nas kmalu začeli imeno-
Čutke smo Imeli, kakšni smo bili po prvih poletih — vse to se ne da povedati. Bilo je lepo in — resnici na ljubo — tudi malce neprijetno.
.. , _ ,   ,       1   In tako smo se tiho in vztraj-
vatl »Slovenska grupa«. Takoj po   no Dorin dan za d da dose_
razporeditvi smo odšli na letali; žemo naž cilj>  da si prlsvoJimo
šče in začeli   so  se   prvi   poleti. toliko znanJaf da bomo lahko sa-
Neverjetna hitrost, s katero so se mostojno  poleteli.   Naš   trud je
vrstili  dogodki,  nam je kar dih bu Dogato poplačan. Postali smo
zastavljala.    Komaj    smo   sledili najboljša  skUpina   in   smo tudi
vsemu. A povela se niso ustavila ^   Jsamost(>jno   poleteli. Kako
niti za trenutek »Spreman, pri- £ dk smejali našim uči-mio, razumeo« itd. in že je bila
miu, r«um.o. nu. m « je uua teljem ko so nam pripovedovali jedrilica v zraku. Kako pa je bilo n JSVrt1'1h   nerodnostir;   pri prvlh
kmalu  nam  je smeh
tedaj v naših srcih, kakšne ob-
Tokrat je »milijonar" iz Ljutomera
Kakor je poročala »Borba« Ljudska pravica« 29. junija, je v 55. kolu Državne loterije zadela glavni dobitek, milijon dinarjev, 41-letna Pepca Re-bernik, mati štirih otrok in šivilja v Ljutomeru. Prejšnji ponedeljek je prišla z možem v Ljubljano in dvignila veliki dobitek.
Srečke državne loterije je začela kupovati pred leti, vendar ni imela posebne sreče. Tudi številke, ki jih je včasih sanjala, ji niso prinesle pomembnih   dobitkov; največ,
Kaj ni civilizacija
V velikem milanskem ilustriranem tedniku »Epoca« odgovarja urednik rubrike »Odgovori bralcem« na pismo nekega svojega naročnika, ki trdi, da morajo Italijani iz dna duše sovražiti Angleže, ne samo za to, ker »favorizirajo Jugoslavijo,« ampak tudi zato ker so okrutni in so v toku zgodovine storili veliko zločinov. Naročnik omenja tudi angleškega kapetana Griffith-
§®[)u w S(u)(h)o toujjoGuo
Zaupanje vase je največji vir zaupanja do drugih.
Lepota nekaterih stvari je taka, da bolj sije v nepopolnosti kakor v preueiiki dour-lenosti.
Všeč nam je, če razkrivamo druge, toda ni nam všeč, če drugi razkrivajo nas.
V hribovski vasici Korinj pri Zagradcu so 13. junija svečano odprli novo stavbo osnovne šole. Za ta pomemben dogodek so vaščani lepo okrasili novo šolo in postavili mlaje. Svečanosti se je udeležila poleg drugih tudi ljudski poslanec Ada Krivic, zastopniki sveta za pro-sveto in kulturo pri OLO Novo mesto, člani občinskega LO in množičnih organizacij. V no-
McCarthvjeva zvezda le zahaja
Nedavna anketa v Ameriki je pokazala, da ameriško javno mnenje Čedalje bolj obrača hrbet svojemu strašilu, ki se imenuje McCarthv. Januarja letos je bilo zanj še 5(f'o tistih, ki so odgovorili na anketo, proti njemu 29%, neopredeljenih pa 21%.
Junija je bilo proti njemu že 62%, zanj 32%>, neopredeljenih pa samo 6%. Kaže, da bo Amerikance le srečala pamet in da McCarthvjevi malone kriminalni oblastnosti bije zadnja ura.
vo šolo so vzidali spominsko ploščo učitelju Vladimirju Ož-baltu, ki so ga Italijani ustrelili pred šolo 22. febr. 1943. — Ploščo je oskrbel občinski odbor ZB Zagradec.
Pri gradnji šole so vaščani sami veliko pomagali s prosto-
voljnim delom ln vožnjami, skupno v vrednosti nad milijon din. V novi stavbi je lepa svetla učilnica, dvosobno stanovanje, pionirska soba in upraviteljeva pisarna. Z novo šolo je ta oddaljena hribovska vas veliko pridobila.
Nova šola v Korinju, ki so Jo odprli letos 11. Junija v občini
Zagradec
sa, ki so ga zaradi nekih zver-stev v Keniji nedavno postavili pred sodišče.
Urednik Ricciardetto odgovarja, da ne zanika hudih dejanj, ki so jih počeli Angleži kot kolonizatorji. »Kapetan Griffiths je res storil zločin. Toda ali vi verjamete, da ni noben italijanski vojak ali oficir počel zločinov v vojni, zlasti v kolonijalnih vojnah? Bogme, ne bom našteval dejanj in imen. Razlika je le v tem, da so kapetana Griffithsa Angleži postavili pred javno sodišče in ga obsodili, kar je vendar znamenje civilizacije. Toda od Italijanov, ki so v Etiopiji počeli zverinstva nad ljudmi zaradi atentata na Grazianija, nihče ni bil postavljen pred sodišče, ne obsojen. To pa ni civilizacija!«
Ricciardetto seveda ne omenja zločinov, še hujših kot v Etiopiji, ki so jih Italijani storili v Jugoslaviji, v Grčiji itd., in zaradi katerih nikogar v Italiji niso postavili pred sodišče. Ponavljamo Ricciar-dettov zaključek: »To pa ni civilizacija!«
"Nežni spol« je pametnejši
Ameriški zdravnik William G. Leaman je na sestanku mestnega
kliničnega društva v Oklahomi izjavil, da so ženske bolj pametne od moških, češ da znajo boljše voziti avto, se znajo izogniti napornemu delu in živijo povprečno po 6 do 7 let delj kot moški. Za može je omenjeni zdravnik rekel, da se'radi bahajo z napornim delom in dokazujejo, da so močni in veliki, ženske da pa izkoriščajo i n moškim nalagajo tudi tako delo, ki bi ga same lahko opravile.
kar je doslej dobila, je bil nekoč znesek 300 dinarjev.
Pri kupovanju srečke za zadnje kolo je bila, kot poroča »Borba«, v precejšnji denarni stiski. Vendar se je le
svojih poletih,
zamrl, saj smo sami doživljali isto. šele tedaj smo spoznali, kako težko je pravilno leteti. Izpolnile so se besede učiteljev: »Po celem letališču vas bo dosti«! Čeprav Je bil vsak polet poplačan s trudom, nam je včasih le ušel smeh, kajti vsak izmed nas je imel svojo napako, katere se je krčevito oklepal. Prvi je vedno pristajal na drugem koncu letališča, drugI v do kolen globoki vodi itd. Prehitro je napočil zadnji dan.
Odločila za nakup srečke. Ko j imeli smo teoretične in praktič je prebirala V bloku srečk in  ne izpite. Pri letenju smo bili vsi
iskala »primerno« številko, ji je pogled nehote obstal na številki s končnico 33. Lahko si predstavljamo njeno veliko, prijetno presenečenje, ko je nato v časopisu zagledala svojo številko na prvem mestu; postala je drugi »milijonar« v Sloveniji.
približno enako dobri, pri teoriji pa nas je Šuštar močno prehitel. Vendar pa uspeh ni bil slab — eden odličen in dva prav dobra.
Nato smo se vrnili domov. Sedaj samo še čakamo, da se bo vreme ustalilo, da bomo z začetim delom lahko uspešno nadaljevali.«
Tako so nam pripovedovali trije veseli mladi letalci. Ce k vsemu temu dodamo še njihovo zadovolj-
Glede na njeno družino, ki I stvo nad lepo urejenimi spalnica-
dorašča in ima  vedno  večje' mi tln prvovrstno hrano, in vse to
, ,,    .    ..  '   ,.     j    zastonj,   potem  lahtco razumemo
potrebe, se zdi, da ji tudi mi- njihovo veselje. Lahko se zane-lijon ne bo delal velikih pre- semo na njihove besede: »Kdor je glavic, zaključuje-Borba« za-, ggj» ^erokiubTta *Z nTH nimivo poročilo. Vsem, ki ku- več oddvojil iz njegovih vrst!« pujejo srečke na Dolenjskem, I Vsi trije pa — veseli in zdravi ostaja spet upanje: aprila je - s° ^sen odgovor vsem, ki ima-.... _x T t ii v«    •   Jo še danes nekakšne predsodke,
milijon   »ostal«   v   Ljubljani, Jčeg da letal0 pomeni smrt. Vsi
junija v Ljutomeru, julija ali avgusta, v katerem pričakujemo, da bo žrebanje državne
loterije morda le v Novem mestu, pa bi bilo prav, da bi se katera izmed premij zako-talila tudi k nam...
trije so iz vrst delavske mladine in vsak od njih bo pokazal hvaležnost Aeroklubu s svojim na-daljnim delom.
Mladinci in mladinke! Tudi vi imate možnost, da na tako lep način preživite svoj letni dopust, zato vstopajte v vrste članov Aerokluba! F. Marjan
OKROGLE BODI ČAST t
POLETNO VREME NA NOVOMEŠKEM KOPALIŠČU
Hudirjevo si korajžen, Mičo; tako mrzla voda, pa zmerom čepiš v nji.*
»Nič korajžen. Ampak ta zlod-jev dež! Če sem zunaj, sem naprej in naprej moker.«
STARA STVAR »Si bral, kaj piše TT o letečih krožnikih?   Nazarensko, kakšna
novica:*
»Vraga, pa ne novica! V svoji familiji poznam leteče krožnike že dvajset let.*
POŠTNA ZVEZA »Veš   kaj,   Anica.' Videla sem, ko si na stopnicah poljubila novega poštarja.«
»Oh, mami, dober prijatelj mi je poslal poljub po pošti, pa ga poštar ni mogel drugače izročiti,«
Ce Šofer kiha
Motorist se pelje po cesti in zagleda pred seboj prav majhen avto, ki je vsake pol
minute poskočil pol metra nad cesto. Nekaj časa debelo gleda to poskakovanje, nato pa dohiti avto in zavpije šoferju: »Vrapa, kaj pa je vašemu vozilu?«
»Mojemu vozilu? Nič. Ampak jaz sem prehlajen pa kiham.*
Direktor in tajnica
NAJSTAREJŠA
STANE GABROVEC:
ZGODOVINA DOLENJSKE
Upravno se položaj Dolenjske ni več bistveno menjal. Le proti koncu drugega stoletja je bil priključen še del ozemlja z Emono neposredno Italiji. Tako je Dolenjska od tega časa dalje nekje v okolici Višnje gore mejila neposredno na Italijo.
Upravno so bili vojaški poveljniki tudi civilni upravniki province in odgovorni neposredno cesarju oz. senatu. Civilna ln vojaška oblast je bila v začetku popolnoma združena. To centralistično ureditev je nekoliko razbijala razdelitev province na mesta. Ta so bila organizirana po zgledu Rima. Načelovala sta jim dva diumvira iure dicundo, mestna sodnika, ki sta imela tudi sodno oblast in bi odgovarjala današnjim predsednikom okraja. Bila sta dva, kot sta bila dva konzula v Rimu. Pomagala pa sta jima v upravi dva edila, ki sta imela na skrbi trgovino, policijo in praktične potrebe, quaestor - blagajnik in člani mestnega sveta (ordo de curionum). Izvršni organi so bili voljeni vsako leto, mestni svetniki pa so bili dosmrtni. Oblast mestnih očetov je bila avtonomna, posebno pozneje, ko vsled notra ljih težav Rima centralna oblast ni bila več tako trdna in je ni bilo več možno zaradi dezorganizacije brezhibno izvajati. Seveda pa je bil tudi ta avtonomistični in s tem tudi demokratični princip v rimski upravi prav v svoji demokraciji navzdol močno omejen, saj se Je raztezal le na rimske državljane, rimsko dr-
žavljanstvo pa so imela le redka mesta, kolonije, omejenega tudi municipii. Ko so leta 212 dobili rimsko državljanstvo vsi svobodni državljani v imperiju, je ta nova pravica prišla predvsem do izraza tudi v večji udeležbi domačinov v rimski vojski in domači avtonomni upravi. Pot vojaške kariere je najhitreje vodila tudi brezimenjaka do najvišjih položajev, prav do cesarskega naslova, večje sodelovanje domačinov v domači upravi pa je arheološko najbolj otipljivo v vedno večjem prebujanju domačih elementov, ki jih lahko v ohranjenih spomenikih iz tega časa zasledimo. To prebujanje pa seveda pomeni le uveljavljanje, sprostitev tega, kar je zatirano in podtalno še živelo, uveljavljanje ilirsko-keltske dediščine iz svobodnih časov.
To prebujanje pa seveda ni bilo politično. Na kako politično samostojnost ni mislil nihče več. Pot romanizacije je šla dalje, ilirski svet se je prebujal v rimskem nezavedno. Vsako politično uveljavljanje Ilirov kot posameznikov je pomenilo prav romanizacijo, prestop v rimski svet, uveljavljanje osebnih ambicij. Ce smo pri Ilirih občudovali navezanost na domačo zemljo, intimen odnos do nje, uveljavljanje vrednot, ki ga je ta Intimni odnos dajal, je sedaj Ilir na našem ozemlju, posebno če je iskal poti navzgor, iztrgan iz tega okolja. Vojaki iz Dolenjske so se sedaj borili po celem svvtu. Kot vojake so jih cenili, toda sedaj je bilo to vojskovanje le potreba, obrt, kvečjemu še Iskanje osebnih ar.ibicij brez prejšnjega notranjega vrednostnega odnosa Dolenjske vojake srečamo sedaj nn nrimor v Palestini, kier nomigajo zatretl Judw«ki uoor, kot nam pove napis, ki je bil najden lota 1908 v Samarljl To borbo ilirskega vojaka iz Dolenjske v daljni Judeji navajam samo za
primer, ki nam jasno kaže kaj so Iliri s svojo samostojnostjo izgubili. Borbo na tujem je sedaj ilir-sko-keltski bojevnik iz Dolenjske lahko občutil samo kot nepotrebno zlo ali pa kot pot za svojo osebno kariero, domači ilirski skupnosti pa ta napor ni mogel ničesar dati.
TEHNIČNE IN GOSPODARSKE PRIDOBITVE POD RIMLJANI
Nesmiselno bi pa bilo tajiti, da rimska okupacija ni pomenila tehničnega napredka. Dolenjski je Rim dal vojaško moč . :i vzdrževanje miru in zavarovanje dežele na zunaj, ustvaril je red in dal ustavno ureditr v, ki je bila dolgotrajna in vsaj v času moči za podložnika znosna. Upostavil je denarni sistem in dal na razpolago sredstva za vse, kai spada h kulturnemu življenju, začenši z dobrimi cestami.
Tudi v gospodarstvu se je čutil urejajoči poseg rimske oblasti. Gospodarski ustroj Dolenjske se ni bistveno spremenil. Živinoreja in poljedeljstvo bta ostala glavni vir dohodkov. Rimljani so ju podpirali, saj so morale province čim bolj iz svojih sredstev vzdrževati t;iko mesta kot vojsko na svojem področju. Morebitne viške so izvažali v Italijo. Ta je vračala v zameno predvsem svojo monopolne produkte, olje in vino (sajenje vinskih trt je bilo do cesarja Proba prepovedano zaradi kapitalističnih teženj italskih trgovcev) in predvsem luksuzne pred« mete. Prebivalci so seveda morali plačevati davke, kmečki podložnikt predvsem zemljiški davek, in v ta namen so davkarije vsako peto leto ponovno opravile natančen popis premoženja. Davke so odrejali po dohodkih, pri zemljiškem davku so čisto moderno upoštevali že tudi kakovost zemljišča. Ta-
ko vemo iz pisanih virov, da so v Panoniji, torej tudi na Dolenjskem, biLa v drugem stoletju zemljišča razdeljena na 5 kategorij: prvovrstne njive (ar-vum primum), drugovrstne njive (arvum secundum), travnike (pratum), gozd z želodom (silva glandi-fera) in običajen gozd za pašo (silva vulgaris pas-cuae). V urejenih razmerah davki niso pomenili pretiranih bremen, pozneje pa se je položaj precej spremenil in znano je, da so takrat uradniki v mestih, ki so bili zadolženi s pobiranjem davkov, morali sami s svojim osebnim premoženjem jamčiti, da je država dobila zahtevane dajatve. To je pomenilo seveda splošen beg iz upravnih služb in s tem tudi dezorganizacijo uprave.
Ta kratek splošen uvod v razmere na Dolenjskem za časa Rimljanov, pri čemer se cele vrste vprašanj niti nisem mogel'dotakniti, predvsem ne sprememb, ki so nastajale s propadanjem rimske države, je bil potreben, da zvemo, da je Rim prinesel že čisto moderne poteze v upravo. Ta uprava je bila seveda zgrajena iz vidika in koristi Rima. V sklopu rimske države pa je bila Dolenjska seveda le majhen in neznaten delček.
NEVIODUNUM — DRNOVO — UPRAVNO 8REDISCF DOLENJSKE
V okviru province Panonije Superior jo spadala Polrmjtka pod mostno okrožje mesta Neviodunum (današnje Drnovo). Teritorialno je Neviodunum obsegal vso Dolenjsko na zahodu do Višnje gore, kjer Je mestno področje mejilo na Emono, proti severu je mejila Sava na provinco Noricum, oz. celjsko mestno okrožje, manj pa je znana meja proti vzhodu, kjer je Neviodunum mejil na Su>clo — Sisak. .