se
15
dni
12

. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
14. JUNIJ
Ptuj, petek, 30. maja 2014 letnik LXVII • št. 42 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih.
Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
Štajerski
Sport
Nogomet • Zavre želel v 2. ligo, a mu NZS ni dovolila
O Stran 11
Slovenija, Podravje • Katastrofalna slika gospodarskega stanja
Podjetja padajo kot domine, delavci na cesto
Na republiškem zavodu za zaposlovanje je evidentiranih več kot 123.000 brezposelnih. Prostih delovnih mest, ki jih ponujajo delodajalci na območju celotne Slovenije, je manj kot tisoč.
Na območju Podravja (območni službi Ptuj in Maribor) je v evidence vpisanih več kot 20.000 iskalcev zaposlitve, razpisanih je pičlih 200 delovnih mest. Številna slovenska podjetja so v zadnjih petih letih klavrno propadla. V težave so zabredla zaradi preza-dolženosti in nezmožnosti servisiranja dolgov, plačilne nediscipline ali zaradi izgube trga. Cvet slovenskih menedžerjev je zaradi svojega pogoltnega in nenasitnega značaja do obupa pripeljal več deset tisoč delavcev, ki so si desetletja kruh služili v podjetjih, ki so predstavljala nacionalni ponos. V letih 2008-2009 so drug za drugim padli veliki slovenski gradbinci. Mura je od minulega petka že drugič v stečaju, po 25 letih poslovanja bo te dni v stečaju najbrž končal tudi ptujski Te-hcenter. Tam, kjer imajo delavci še delo, pa so marsikje primorani delati pod nerazumnimi, skoraj žaljivimi pogoji.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Nogomet •
Pevniku in Kurežu potekla pogodba... O Stran 11
Aktualno Pongrce • Ko
ministrstvo brca levo in desno
O Stran S
Aktualno Polenšak •
Podružnična šola zapira svoja vrata? O Stran 2
Črna kronika Ptuj • Mafija novinarska, zaradi vas se me bojijo! O Stran 24
Podjetja se vračilu denarja tudi ob priznani reklamaciji
■	■	■	m	■
najraje izognejo
Slovenija • Ena manj prijetnih, a življenjskih zadev, ki se jim ni mogoče izogniti, so reklamacije bodisi kupljenih izdelkov bodisi plačanih storitev. Kaj narediti in kakšne so pravice potrošnikov v tokratnem Tednikovem objektivu.
O Stran 4 in 5

išš^J
Izbirate lahko med:
•	BREZŽIČNO VREMENSKO POSTAJO ali
•	PLAŽNO BRISAČO S TREMI ŽEPI 70x215 cm
Podjetništvo Slovenija • Lanski dobiček podjetij dve tretjini nižji kot 2012
O Stran 9
Štajerski TEDNIK
RADIOPTUJ
89.8-98.2-I043
POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGATEDNIKA SE IZPLAČA - POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI KLUBA. Več o akciji boste našli na oglasnih straneh.
Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6.5. do 18.7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 23. maja 2014
Slovenija • Kaj so tekoči posli vlade v odhajanju
Strategije lokalne samouprave ni in je še ne bo
Ustava tekočih poslov podrobneje ne opredeljuje, tudi na naše vprašanje, kaj konkretno bo vlada v odhajanju še delala pod pojmom »tekočih poslov«, nismo dobili natančnega odgovora. Je pa bil zelo jasen odgovor z ministrstva za notranje zadeve, da se s strategijo lokalne samouprave v tem obdobju prav gotovo ne bodo ukvarjali.
V vladni službi za zakonodajo so pojasnili, da se v času opravljanja tekočih poslov vlada naj ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik in se lotevala aktivnosti, ki bi lahko v kakršnemkoli pogledu nakazovale na kakršnokoli zlorabo oblasti. Za čas, ko bo vlada opravljala le še tekoče posle, naj bi se tudi konkretno opredelili po posameznih primerih, ali sodijo med tekoče posle.
Spomnimo; v okviru t. i. Strategije lokalne samouprave naj bi se združevale manjše občine s ciljem zmanjševanja porabe javnega denarja, kar je bila tudi ena izmed zavez Koalicijske pogodbe zdaj že (skoraj) bivše vlade.
Javna napoved notranjega ministra Gregorja Viranta v odstopu o ukinjanju občin oz. njihovem združevanju s spodnjo mejo 5000 prebivalcev je lani poleti krepko razburila širšo javnost in sprožila številne kritične odzive. Kljub temu pa se je jeseni, kar je bilo javnosti manj znano, začel izvajati sklep vlade o pripravi strategije, za katero sta bila zadolžena notranje in finančno ministrstvo. Osnutek strategije bi moral biti občinam predstavljen že lani decembra (strategija naj bi bila namreč sprejeta že marca letos), a se to ni zgodilo. Še letos sredi aprila - pred odstopom Bratuškove - so občine, članice Skupnosti občin Slovenije (SOS), zahtevale, da se jih v vključi v
\
t
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Žagar: »Občine se strinjamo, zavedajoč se zahtevne ekonomske situacije, z znižanjem stroškov delovanja, nikakor pa ne z znižanjem povprečnine.«
pripravo tako pomembnega dokumenta za nadaljnji razvoj lokalne samouprave, a je odgovorno ministrstvo za notranje zadeve njihovo zahtevo zavrnilo s pojasnilom, da bodo lahko sodelovale v javni razpravi - ko bo dokument že pripravljen.
No, osnutek strategije vse do padca vlade ni bil pripravljen in kot kaže, tudi še lep
čas ne bo, saj bo to (morda) naloga nove vlade.
V SOS so opozorili, da delnih in škodljivih oz. enostranskih posegov v Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o financiranju občin ne bodo dopuščali, dokler ne bo jasna strategija oz. sistemska rešitev razvoja lokalne samouprave.
V zadnji zahtevi so med drugim zapisali še: »Zahtevamo tudi, da se pripravita dva programska dokumenta za obdobje 2014 do 2020 ločeno, za vsako kohezijsko regijo posebej. Programski dokumenti morajo vsebovati možnost financiranja infrastrukturnih projektov občin.«
Ostro proti
znižanju
povprečnin
Je pa sedanja vlada v odhajanju pripravila Nacionalni reformni program 2014-2015, v katerem si je med drugim predvidela znižanje povpreč-nine, s katerimi občine financirajo obvezne naloge in racionalizacijo javnih služb in zavodov.
Da so ukrepi na področju delovanja občin potrebni, je prepričan tudi do nedavnega predsednik SOS in bistrški župan Ivan Žagar. »Občine se strinjamo, zavedajoč se zah-
tevne ekonomske situacije, z znižanjem stroškov delovanja (to je lahko tudi racionalizacija delovanja služb in zavodov), saj smo ne nazadnje s prejšnjo vlado dosegli dogovor o zmanjšanju za 10 % na odhodkovni strani.«
Vendar pa Žagar ostro pa nasprotuje znižanju povpreč-nine, ki naj bi že nekaj let zaostajala za stroški, ki jih ima občina z izvajanjem obveznih nalog. Sedaj občine prejmejo nekaj več kot 530 evrov na prebivalca. »Glede na tipične stroške občin (kot so socialni transferji - povečevanje brezposelnosti, materialni stroški - dvig cen energentov) se nikakor ne moremo strinjati z zmanjšanjem povprečnine, saj bi to lahko ogrozilo izvajanje nalog občin, posebej še, ker zaradi neusklajevanja povprečnine (glavarine) z rastjo stroškov za letošnje leto občine izgubljajo okrog 18 % sredstev,« je dejal Žagar.
Mojca Vtič, SM
Ta teden, v sredo opoldne, se je približno polovica izmed 123 zaposlenih zbrala pred sedežem podjetja. Delavci so mirno čakali pred zaprtimi vrati podjetja, direktorja Mitja Bregarja ni bilo na spregled, zato so po nekaj časa mesto shoda zapustili. Hale Tehcen-tra na Puhovi ulici naj bi bile domnevno prazne. Kdo natančno je odpeljal različno blago, materiale, surovine, stroje in opremo, zna natančno pojasniti samo direktor. Kot vse kaže, za podjetje ni več rešitve in bo najbrž kmalu pristalo v stečaju. So pa delavci, ki so že približno mesec dni na »prisilnem dopustu« oz. čakanju na delo, v sredo dobili izplačano aprilsko plačo. Kako bo z majsko plačo, lanskim in letošnjim regresom, za zdaj ni znano. Nekateri sodelavci Te-hcentra naj bi si že našli nove službe.
MZ
Polenšak • Obstoj šole na trhlih nogah
Uvodnik
Popoln razcvet
Priznam: veliko raje kot o politiki pišem o športu. V tem iščem primere, iz katerih bi se lahko kaj naučili, delam primerjave z drugimi panogami... V tokratnem primeru sem se brez obotavljanja odločil za tenis.
Gre za šport, ki ima v svetovnem športu veliko veljavo. To se najbolje vidi po tem, da so teniški igralci in igralke velikokrat izbrani za športnike leta tudi v svetovnem merilu (Roger Federer, Novak Djokovič, Rafael Nadal, Serena Williams ...). Kakšni dogodki so npr. turnirji za grand slam v Melbournu, Parizu, Londonu in New Yorku, lahko opišejo samo tisti, ki so se jih kdaj udeležili v živo ali pa jih podrobno spremljajo preko TV-prenosov. Uspeti v tem športu je izjemno težko, saj je konkurenca naravnost strašna: tenis igra odlično vsaj 100 tisoč igralcev po vsem svetu, kakšnih 10 tisoč se jih odloči za resni trening, preboj med najboljšo stoterico uspe samo izbranim. Kaj pomeni uvrstitev TOP 10, sije težko zamišljati...
Iz majhne Slovenije in še manjšega Ptuja pa letos prihajajo tako razveseljive teniške novice, da je to domala neverjetno. Ptujčan BlažRola je trenutno daleč najboljši Slovenec na ATP-lestvici, v svoji igri pa ima še veliko rezerv. Morda mu jih uspe unovčiti že na mega spektaklu v Wim-bledonu, kjer bo - za razliko od Pariza - neposredno uvrščen v glavni turnir. Epski preboj pa v ženski konkurenci trenutno uspeva šele 16-letni Tamari Zidanšek. Zagnana članica ptujskega kluba trenutno živi svoje sanje, saj na svojih prvih profesionalnih turnirjih dosega rezultate, ki si jih pred nekaj meseci zagotovo ni predstavljala niti v najlepših sanjah. Če k temu dodamo še posameznike iz podmladka ptujskega teniškega kluba, ki resno opozarjajo nase na turnirjih po vsej Evropi, potem je jasno, da gre za nadpovprečno uspešen kolektiv. Največje spoznanje pa je zagotovo to, da je možno s pravim pristopom in trdim delom unovčiti »domačo pamet« in uspeti. Ja, med nami so posamezniki, ki vedo, kako se stvari lotiti.
Naslednje spoznanje je to, da je ob vsem znanju potrebnega še veliko dela in odpovedovanja. Talent je del uspeha, a le majhen - več pomeni trdo in sistematično delo.
Jože Mohorič
Podružnična šola zapira vrata
Nadaljnji obstoj podružnične osnovne šole na Polenšaku je vse bolj nezanesljiv. V tem šolskem letu šolo obiskuje pet otrok, ki so združeni v en kombinirani oddelek.
Prihodnost šolske dejavnosti je negotova zaradi domnevne namere staršev, ki bi želeli otroke prepisati na matično osnovno šolo v Dor-navi. »Če bo vpisanih manj kot pet otrok, bo o nadaljnji usodi podružnice Polenšak odločalo ministrstvo za izobraževanje. Za zdaj uradno še ni nič odločeno. Je pa res, da za šolsko leto 2014/15 za lokacijo na Polenšaku nimamo niti enega novega vpisa. Trenutno
Za šolsko leto 2014/15 na OŠ Polenšak ni niti enega novega vpi- im;imo tam pet učencev. Če sa. Obstoj šole je, glede na govorice o izpisu enega izmed otrok, bodo starši katerega izmed negotov.	njih prepisali, bo treba poča-
Ptuj • Dogajanje v Tehcentru
Plačo za april prejeli
O tem, da je podjetje Tehcenter tik pred propadom, smo podrobno poročali v torkovi izdaji Štajerskega tednika.
kati na nasvet oziroma odločitev ministrstva. A kot rečeno, najprej počakajmo, če bo do prepisa prišlo. Ko dobimo prepisnico, se bomo odločali, kako naprej,« je povedal Iztok Hrastar, ravnatelj OŠ Dornava, pod okrilje katere sodi tudi podružnica Polenšak. Za komentar smo zaprosili tudi župana občine Dornava Rajka Janžekoviča. Kot nam je pojasnil, s situacijo uradno oz. pisno še ni seznanjen, naj bi se pa slišalo, da nameravajo starši enega otroka iz šole res izpisati. »Ravnatelj me je v razgovoru o tem seznanil, poča-kajmo, ali bo do prepisa prišlo in potem bomo videli, kaj bo reklo ministrstvo za izobraževanje. Kot je meni znano, je šola ministrstvo že zaprosila, da bo v zvezi z nastalo situacijo podalo svoje stališče.«
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Okrog 60 delavcev se je v sredo zbralo pred zaprtimi vrati svojega podjetja.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 6. junija 2014
Aktualno
Štajerski	3
Kidričevo, Pongrce • Cesta, ki je razmejila krajane
Ko ministrstvo brcne malo levo, malo desno ...
Projekt obnove 109 kilometrov železniške proge med Pragerskim in Hodošem spremljajo takšne in drugačne zgodbe. Dejstvo je, da se bo na nekaterih lokacijah zaradi infrastrukturnih in drugih posegov v prostor spremenila kakovost bivanjskega prostora. Tokrat pišemo zgodbo, katere začetki segajo v leto 2001.
Foto: CG
Da bi se cesta zgradila neposredno ob železnici, so krajani predlagali že v preteklosti, v času, ko je bil postopek priprave DPN še v pripravi. Pripravljavci projekta takrat tega predloga niso upoštevali, saj so območje ob progi varovali za morebitno gradnjo drugegajelezniškega tira. Ker tega tira najbrž nikoli ne bo, kar dokazuje tudi novozgrajeno postajališče v Šikolah, bi na tej lokaciji po mnenju nekaterih krajanov lahko zgradili povezovalno cesto.
približen potek trase ceste ob potoku / dolžina ceste bi bila okrog 500 m HHHHHH približen potek trase ceste vzporedno z železniško progo / dolžina ceste bi bila okrog 200 m HHHHHH bodoča slepa ulica - če bo izvedena trasa ceste ob potoku
Na vrata našega uredništva sta potrkala mlada zakonca Romana in Gregor Rojko iz naselja Pongrce v občini Kidričevo. Skupaj z nekaterimi sokrajani bijeta bitko, da se nova povezovalna cesta, ki bo zgrajena v sklopu obnove železniške proge, ne bi speljala neposredno mimo njunega doma in po njuni parceli. Rojkova sta poleti 2008 v Pongrcah od dedka podedovala stavbno zemljišče, pred selitvijo v novi dom sta živela v Mariboru. 12. septembra 2008 sta za gradnjo hiše pridobila gradbeno dovoljenje. V nekaj mesecih je bila nova hiša pod streho. In šele takrat sta ugotovila, da bo v neposredni bližini njune hiše, celo čez del parcele, potekala novozgrajena povezovalna cesta, kategorizirana kot lokalna cesta. Rojkova pravita, da se je o gradnji ceste na vasi sicer nekaj govorilo, a nihče ni natančno vedel, kje naj bi ta potekala. »Za gradnjo hiše sva na Upravni enoti Ptuj pridobila gradbeno dovoljenje, Občina Kidričevo nama je celo podala soglasje za gradnjo hiše bližje obstoječi cesti, a naju takrat ni opozorila na predvideno novo traso povezovalne ceste. Kot so nama pojasnili, z natančno traso naj ne bi bili seznanjeni,« pripovedujeta naša sogovornika, ki sta več kot razočarana nad situacijo, v kateri sta se znašla. »Gradbeno dovoljenje sva pridobila po formalni poti. Nisva si ga spisala sama. Dovoljenje je izdal za to pristojen državni organ.«
Uslužbenec ministrstva bi si prigospo-daril slepo ulico
Rojkova, nekateri njuni so-krajani in sorodniki so od začetka leta 2009 do danes na različne institucije in organe napisali vrsto dopisov. Z vprašanji, pripombami in predlogi sta Rojkova nekdanje Ministrstvo za promet, danes Ministr-
stvo za infrastrukturo in prostor (MZIP), kot investitorja večkrat pozvala, naj poskuša najti ugodno rešitev zagate, ki je nastala na terenu. Kot vse kaže, ministrstvo za njune pozive nima posluha, sklicuje se na potek v preteklosti uradno speljanih postopkov in na to, da sta Rojkova s svojimi pripombami zamudila roke, v katerih je tekel postopek. Prav tako na MZIP očitke, da Rojko-va o poteku trase ceste mimo njune hiše nista bila obveščena, odločno zanikajo. »Nekdanji lastnik parcele gospod Ekart (op. a., dedek Romane Rojko) je bil ves čas aktiven v postopku, zato ministrstvo ne verjame, ko nekdo reče, da ni bil obveščen o umeščanju ceste na tej lokaciji.« Kot pojasnita Rojkova, bi ju že po uradni dolžnosti in v skladu z uradnim postopkom morali organi o trasi ceste v času, ko sta pridobivala gradbeno dovoljenje, obvestiti - tako ptujska upravna enota kot občina Kidričevo. Pa ju niso. Šele oktobra 2012, ko sta prejela vabilo za prisotnost na parcelaciji, sta izvedela, da cesto načrtujejo čez njuno parcelo. Takrat sta tudi izvedela, da sta stranki v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo ceste.
Zgodba o novi povezovalni cesti v Pongrcah je izjemno kompleksna in zapletena. Trasa ceste je bila določena že daljnega leta 2001 in je načrtovana za robom naselja, vzporedno s Framskim potokom, ob robu kmetijskih zemljišč. Član komisije, ki je takrat odločala o trasi ceste, je bil tudi Danilo Vek, krajan Pongrc, zaposlen na Ministrstvu za promet. Roj-kova in nekateri sokrajani so prepričani, da je povezovalna cesta po trasi ob potoku speljana zato, da bi del naselja, kjer stanuje Vek, pridobil slepo ulico, s čimer bi se jim zmanjšala prometna obremenitev okolja. O tem pričajo tudi pisni dokumenti in časopisni članki.
Cesta ob železnici za skoraj četrt milijona evrov cenejša
Treba je pojasniti, da v Pon-grcah danes obstajata dve iniciativi. Prva zagovarja slepo ulico in obstoječo, z DPN predvideno traso nove ceste ob potoku. Druga iniciativa tej rešitvi nasprotuje in predlaga več možnosti rešitve problema. Po njihovem mnenju bi bilo povezovalno cesto možno umestiti vzporedno z železniško progo, zaradi česar slepe ulice ne bi bilo, saj bi se odsek obstoječe lokalne ceste tudi v prihodnje normalno uporabljal za promet. Gradnja ceste ob železniški progi bi bila v primerjavi s tisto ob potoku tudi cenejša. »Po podatkih MZIP bi gradnja ceste ob potoku stala dobrih 638.000, gradnja ceste ob progi pa nekaj več kot 414.000 evrov. Gre za razliko 224.000
evrov,« razlagata Romana in Gregor Rojko.
Večina zemljišča ob železnici, kjer bi bila po enem izmed dopisov MZIP gradnja ceste možna, je v lasti države. Je pa res, da je 30 kvadratnih metrov zemljišča, kjer bi bila trasa te ceste, izven območja veljavnega DPN. Po podatkih, s katerimi razpolagata Rojkova, naj bi bil izven območja DPN tudi del ceste oz. mostu, ki ju investitorji na vsak način hočejo speljati neposredno mimo njune hiše in čez njuno parcelo. Za potrebe izvedbe projekta so investitorji Rojkovima zagrozili tudi z razlastitvijo, a popustiti ne nameravata. Kajti: če obstaja nadomestna rešitev - da investitor razpolaga z zemljiščem, kjer lahko doseže isti cilj, razlastitev naj ne bi bila možna.
Verodostojnost in strokovnost ministrstva sodeč po »dvojnih« izjavah dvomljiva
Krajani Pongrc načrtovani cesti ob robu naselja sprva niso nasprotovali. Nasprotno - ker jim je bila obljubljena še traktorska pot, ki bi potekala vzporedno z novo lokalno cesto, zgradila pa naj bi jo občina Kidričevo, so za potrebe projekta podpisali služnosti za stavbno pravico in že dobili izplačane odškodnine. Kot danes vse kaže, se ureditev traktorske ceste odmika.
»Če traktorska pot ne bo izvedena, del krajanov nasprotuje gradnji povezovalne ceste (ob potoku) in zahteva povezovalno cesto vzporedno ob desni strani obstoječe železni-
ške proge, kar so že predlagali v fazi umeščanja povezovalne ceste v prostor v sklopu DPN,« je MZIP zapisalo v dopisu, ki so ga posredovali Občini Kidričevo. S tem istim dopisom je ministrstvo občino pozvalo, naj se odloči o gradnji traktorske poti. Kajti če občina traktorske poti več nima namena zgraditi (pa je zato že prejela državni denar!), potem bodo na MZIP primorani začeti aktivnosti za gradnjo povezovalne ceste vzporedno z železnico in v okviru toleranc DPN. »Obvestiti pa vas moramo, da bomo v tem primeru zahtevali povračilo finančnih sredstev, ki smo vam jih izplačali na podlagi sporazuma. Kljub vsemu se je treba zavedati, da v prostoru
obstaja nasprotovanje glede obeh variant. Zato vas kot občino, ki zastopa interese lokalne skupnosti, pozivamo, da se opredelite do variante, ki bo v večji meri izkazala interes lokalne skupnosti - ali bo to po DNP (ob potoku, ob robu kmetijskih zemljišč) ali vzporedno ob železniški progi, v okviru toleranc DPN,« med drugim v dopisu Občini Kidričevo (oktober 2013) navaja MZIP.
Zanimivo je, da v zgoraj navedenih trditvah ministrstvo možnost gradnje ceste ob železnici dopušča, medtem ko v odgovoru na naše novinarsko vprašanje pojasnjujejo, da na traso ceste ob železniški progi ne pristajajo: »Rešitve z DPN bi bilo teoretično možno spremeniti, če bi za to obstajali utemeljeni razlogi in bi za spremembo obstajalo soglasje. Glede na časovnico izvedbe projekta, stanje pripravljenosti projekta in čas trajanja spremembe DPN ter dejstva, da o spremembi projekta v prizadetem okolju ni soglasja, izhaja, da sprejetje spremembe državnega prostorskega načrta na tem območju ni realno. Glede na dosedanje izkušnje bi takšna sprememba trajala približno dve leti.«
Se pa lahko povsem upravičeno vprašamo, zakaj MZIP pobudi ni prisluhnilo že prej. Zakonca Rojko namreč na svojo težavo in nestrinjanje z obstoječo traso opozarjata že pet let. Kot je moč razbrati iz vseh zbranih podatkov, bo najbrž sprememba DPN potrebna v vsakem primeru - ali za gradnjo ceste ob potoku ali ob železnici. Trasa ceste (sicer res v manjši meri) naj bi bila v obeh primerih namreč speljana izven območja DPN.
Mojca Zemljarič
Enkrat tako, drugič drugače ...
Romana in Gregor Rojko sta nam ob srečanju izročila vrsto dokumentov, ki sta jih pridobila v zadnjih petih letih, odkar si prizadevata, da nova cesta ne bi tako neposredno posegla v bivanjsko okolje njune družine. Ob pregledu dokumentacije smo zasledili kar nekaj izstopajočih podatkov. Med drugim so v oči zbodle kontradiktorne navedbe iz lanskoletnih dopisov MZIP. Namreč: MZIP v dopisu z datumom 13. november 2013 Rojkovima navaja, naj odločitev investitorja (o trasi povezovalne ceste) sprejmeta in se z njo sprijaznita. V dopisu Občini Kidričevo z datumom 9. oktober 2013 pa MZIP možnost spremembe trase povezovalne ceste omenja kot dopustno?! »Povezovalno cesto vzporedno ob železnici je mogoče umestiti ter jo na obeh straneh povezati z obstoječo cestno infrastrukturo. Predmetni poseg je ob upoštevanju vseh zakonskih normativov skoraj v celoti speljan znotraj območja DPN in po zemljišču javne železniške infrastrukture,« so zapisali na MZIP.
Zanimivi so tudi naslednji podatki. V dveh svojih uradnih dopisih s konca leta 2013 ministrstvo navaja, da je bila pobuda za traso povezovalne ceste ob železniški progi podana že v času priprave DPN. V odgovoru na naše novinarsko vprašanje v minulem tednu pa so odgovorili, da na razgrnjene rešitve predloga DPN v januarju 2008 nimajo evidentiranih pripomb.
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 6. junija 2014
Podravje, Slovenija • Na kakšen način vse lahko rešujemo reklamacije
Podjetja se vračilu denarja tudi ob priznani
Ena manj prijetnih, a življenjskih zadev, ki se jim ni mogoče izogniti, so reklamacije bodisi kupljenih izdelkov bodisi plačanih storitev. Kako porabo vode, električne energije, telefona itd.) priznana? In kako ravnati v primeru reklamacije kupljenega izdelka v trgovini?
V Zvezi potrošnikov Slovenije v primeru, ko podjetje prizna, da je bil obračunani znesek previsok, svetujejo, da se potrošnik dogovori s ponudnikom storitve bodisi za dobropis bodisi vloži zahtevek za takojšnje vračilo pre-plačila.
Za vračilo preplačanih zneskov ni natančne zakonodaje
Zakon o varstvu potrošnikov namreč nikjer natančno ne določa oz. zahteva, da bi ponudnik storitve moral preveč obračunan znesek takoj poračunati in vrniti oškodovancu. »Glede na raznolike primere z različnih področij so lahko ta razmerja podrobneje urejena na primer v Zakonu o elektronskih komuni-
kacijah (za telekomunikacije), energetskem zakonu (energetika) itd. ali pa po splošnih pravilih pogodbenega prava (obligacijski zakonik),« so dejali na ZPS.
V Zakonu o varstvu potrošnikov pa so podrobneje opredeljene pravice in dolžnosti potrošnikov v primeru odkritja napake ali poškodbe izdelka. Če potrošnik kupi oblačilo, obutev, belo tehniko in uspe uveljaviti reklamacijo zaradi poškodbe kupljenega izdelka, se pravice potrošnika razlikujejo glede na to, ali uveljavlja reklamacijo na podlagi garancije ali zaradi napake na izdelku. »Način uveljavljanja pravice po navadi namesto potrošnika 'izbere' kar prodajalec in ga s pokvarjenim izdelkom usmeri neposredno na servis, kjer naj bi ga popravili. Če potrošnik ne ve, kakšne so razlike pri uveljavljanju pravic na podlagi pravil o stvarni napaki in
Telekom: večina reklamacij zaradi dodatnih storitev
V	Telekomu Slovenije vsako prejeto reklamacijo obravnavajo individualno, saj se želijo posvetiti prav vsakemu uporabniku, pri tem pa je treba upoštevati tudi specifiko mobilnih oziroma fiksnih storitev, poudarjajo.
V	letu 2013 je delež vseh reklamacij glede na število poslanih računov v povprečju znašal 0,14 %. Na področju mobilnih storitev je delež reklamacij v letu 2013 dosegel 0,11 %; večina reklamacij je bila povezana z dodatnimi storitvami. Na področju uporabe fiksnih storitev so v letu 2013 glede na število izdanih računov prejeli 0,18 % reklamacij, večina le-teh se je nanašala na internetne storitve.
„Reklamacije obravnavamo interno, v službi za reklamacije, uporabniki pa lahko pritožbo naslovijo tudi na AKOS, Zvezo potrošnikov ali Tržni inšpektorat. V tem primeru postopek reklamacije poteka v sodelovanju s pristojno institucijo, ki je prejela pritožbo. Vse zadeve, ki se obravnavajo na sodišču, vodi Služba za pravne zadeve in regulativo Telekoma Slovenije," je povedala Nataša Osolnik iz Službe za odnose z javnostmi Telekoma Slovenije.
V	primeru priznane reklamacije zaradi preveč obračunane storitve v Telekomu na zahtevo stranke denar tudi vrnejo.
pravil o garanciji, upošteva prodajalčevo navodilo, kar pa mnogokrat ni v njegovo korist. Zato je zanj pomembno, da ve, katere pravice ima in kako jih lahko uveljavi,« ugotavljajo na ZPS.
V primeru napak
na izdelkih kupec
lahko zahteva vrnitev kupnine
Če je potrošnik kupil katerikoli izdelek z napako, Zakon o varstvu potrošnikov določa pravila, na podlagi katerih ima potrošnik pravico izbirati. Ta pravila so: če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za
njeno normalno rabo ali za promet; če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana, ter če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane, lahko potrošnik zahteva vrnitev kupnine, odpravo napake, zamenjavo izdelka ali sorazmerno znižanje cene.«
Izbira med temi zahtevki je pravica potrošnika in ne prodajalca! Ob tem ima potrošnik tudi pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode, zlasti pa povračilo stroškov materiala, nadome-
stnih delov, dela, prenosa in prevoza izdelkov. Ta pravila veljajo tudi za rabljene stvari, le časovna roka, v katerem prodajalec odgovarja za morebitne napake, sta različna. Pri nakupu novega izdelka je rok dve leti, pri rabljenem pa eno leto od trenutka, ko je bil izdelek izročen potrošniku,« so pojasnili na ZPS. Ob tem je treba paziti tudi na rok, do kdaj mora potrošnik obvestiti prodajalca o odkriti napaki. In sicer je ta dva meseca od dneva, ko je bila napaka odkrita. Obvestilo o napaki lahko potrošnik prodajalcu
KP Ormož: načeloma dobropisi, vračilo je izjema
Iz Komunalnega podjetja Ormož so sporočili, da v primeru, ko zaradi lastne napake poračunajo preveč vode, pogosto sredstev ne vračajo, ampak izstavijo dobropis. Možne so tudi izjeme. »V posameznih primerih, ko pride do razlike med obračunanim stanjem in realnim stanjem, smo tudi že sredstva vrnili, če v krajšem obdobju ni bilo pričakovati, da bi stranka lahko porabila takšno količino vode, kot je razlika med obračunano in realno količino,« je še pojasnila vodja oskrbe s pitno vodo Komunalnega podjetja Ormož Bogdana Kolbl in dodala, da do njihove lastne napake pri obračunu vode pride v zelo redkih primerih. »V veliki večini pride do napake pri obračunani količini vode zaradi krivde posameznikov, ki ne sporočijo spremembe porabe, ko se odselijo ali ne uporabljajo vode redno,« je še dejala vodja oskrbe s pitno vodo Komunalnega podjetja Ormož Bogdana Kolbl.
Foto: Črtomir Goznik
sporoči osebno, o čemer mu prodajalec mora izdati potrdilo, ali ga pošlje v prodajalno, kjer je bila stvar kupljena. Če prodajalec zavrne zahtevek, lahko potrošnik še dve leti, odkar je obvestil prodajalca o napaki, uveljavlja svojo pravico po sodni poti, nato pa pravica preneha veljati.
Kupci pogosto ne vedo, kaj vse jim omogoča garancija
Posebnost zakona so pravila o garanciji za brezhibno delovanje izdelka, ki je obvezna za t. i. tehnične izdelke. Zato ima potrošnik pri tovrstnih izdelkih možnost izbirati, po kateri pravni podlagi bo lažje uveljavil svoje pravice. »Čeprav pravila veljajo že desetletja, pri svetovanju še vedno nemalokrat ugotovimo, da potrošniki ne vedo, kako naj uveljavljajo svoje pravice, zlasti ko gre za izdelek z obvezno garancijo,« so dejali na ZPS.
Garancija je obveznost, ki jo ima podjetje do potrošnika, če izdelek ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, ki so navedene v garancijskem listu ali v oglaševalskem sporočilu. Podjetje je dolžno potrošniku brezplačno popraviti izdelek najkasneje v 45 dneh od pre-

petek • 30. maja 2014
Tednikov objektiv
Štajerski	5
■ ■	■■■	■	■	■	m	M
reklamaciji najraje izognejo
ravnati in kakšne pravice ima potrošnik, ko mu je reklamacija za preveč plačano storitev (npr.
jema zahteve. Pri tem se lahko proizvajalec odloči, da bo kupcu v tem vmesnem času zagotovil brezplačno upora-
KP Ptuj: zahtevka za vračilo
V-	■	• ■•
se niso prejeli
»Reklamacije se v našem podjetju nanašajo predvsem na distribucijo vode, v manjši meri pa tudi na odvajanje in čiščenje fekalne vode in upravljanje parkirišč,« pravi Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj. Pri vodoo-skrbi je največ reklamacij, ker se stranke ne strinjajo s količino porabljene vode. Zadeve ureja referent za obračun vode, tako da poda stranki čim več potrebnih podatkov preko telefona ali neposredno na našem podjetju.
V primeru dejansko preveč zaračunane storitve (npr. porabe vode) uporabnikom preplačilo obračunajo pri naslednjih poračunih. Primera, da bi kdo zahteval takojšne vračilo preplačanega zneska, po besedah Širca še niso zabeležili.
Pri vodooskrbi se reklamacije nanašajo tudi na sanacije po okvarah na cevovodih, ki jih ureja vodja vodooskrbe ali delovodja na vodooskrbi. Občasno se reklamacije nanašajo tudi na parkirišča, ko parkomat ne izda parkirnega listka, pride do poškodbe kartice ali nedelovanja zaporne rampe. "Pri odvajanju in čiščenju fekalnih vod so reklamacije prav tako povezane s položnicami, izstavljenimi računi v zvezi z našimi storitvami ali poškodbami na fekalni kanalizaciji," dodatno pojasnjuje direktor Širec. Reklamacije sproti rešujejo odgovorni vodji posameznih enot ali njihovi podrejeni. Na tej stopnji se večina tudi konča. Doslej potrebe po sodelovanju z izvedencem še ni bilo. Le redke reklamacije se rešujejo na sodišču, morda v povprečju ena do dve na leto. Večina ugovorov zoper sklepe o izvršbah je namreč posledica nezmožnosti plačila stroškov opravljenih storitev zaradi finančne stiske odjemalcev in predloga odjemalcev po obročnem plačilu njihovih obveznosti.
Mercator: malo pravih pritožb
V Mercatorju urejajo pripombe, pritožbe in reklamacije kupcev najhitreje in najlažje v trgovinah, v osebnem stiku s kupci. To nalogo pa ima tudi kontaktni center, ki je dosegljiv na brezplačni telefonski številki, je uvodoma o reševanju reklamacij v PS Mercator povedala Tanja Durin iz Sektorja za korporativno komuniciranje Mercatorja, d. d., Ljubljana.
Ugotavljajo, da je glede na število Mercatorjevih trgovin v Sloveniji, teh je v Sloveniji več kot 500 in več kot osem milijonov nakupov mesečno, število pravih pritožb zelo majhno. »Večinoma so to pripombe zaradi kakovosti, čakalnih vrst, slabih storitev, odnosa zaposlenih, napak pri računih in podobno, včasih pa imajo kupci pripombe tudi na urejenost okolice prodajaln, vročino oz. hlad v prodajalnah, premik izdelkov v trgovini, v primerih, ko ne prejmejo letakov, zaradi kakovosti kakega izdelka in podobno. Vse obravnavamo zelo resno in skrbno, takoj preverimo stanje v trgovinah in vedno rešujemo pripombo ali pritožbo v zadovoljstvo kupcev,« pravi Durinova. „Gre torej za komunikacijo, ko kaši kupci želijo izboljšave in nam zato neposredno (osebno, po telefonu ali z elektronskimi sporočili) sporočajo različne pripombe, predloge za izboljšanje, pa tudi kritike, vse pa si prizadevamo urediti v čim večji možni meri."
Pritožbe in reklamacije rešujejo interno, s pomočjo strokovnih služb oz. sektorjev (varna hrana, nabava, vodstvo maloprodaje, pravna služba). V izjemnih primerih, ko gre za reklamacije izdelkov večjih vrednosti, pa zaprosijo tudi za mnenje sodnega izvedenca.
Foto: Črtomir Goznik
bo nadomestnega izdelka. Če proizvajalec oziroma pooblaščeni servis tega potrošniku ne zagotovi, pa ima potrošnik
pravico do povračila škode, ki jo je pretrpel, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do prejema izdelka. Če proizvajalec (oziroma uvoznik ali distributer) v tem roku ne popravi izdelka, ga je dolžan zamenjati z novim. Četudi te obveznosti ne izpolni, ima potrošnik pravico zahtevati vrnitev denarja ali sorazmerno znižanje kupnine.
Tudi po preteku
garancije
obveznosti
proizvajalca
ostajajo
Proizvajalec ali prodajalec mora ob nakupu izročiti po-
trošniku garancijski list, navodila za sestavo in uporabo ter seznam pooblaščenih servisov. Tudi za rabljeno blago, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje, mora prodajalec, ki je registriran za prodajo rabljenega blaga, ob sklenitvi prodajne pogodbe izročiti potrošniku garancijski list. Najkrajši garancijski rok ne sme biti krajši od enega leta, razen če gre za rabljeno blago, za katerega lahko prodajalec določi krajši garancijski rok. Prav tako je proizvajalec dolžan tudi po preteku garancijskega roka zagotavljati vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate. In ta čas mora biti vsaj trikrat daljši od garancijskega roka.
Mojca Vtič, Majda Goznik, Monika Levanič
GARANCIJSKI
Garancijski rok: 12 mesecev
Foto: Črtomir Goznik
Stvarna napaka in garancija ter uveljavljanje pravic iz tega naslova
Potrošnik lahko napake na kupljenem blagu uveljavlja iz naslova garancije ali iz naslova stvarne napake, kot to predvideva Zakon o varstvu potrošnikov - ZVPOt.
Stvarna napaka
Reklamacijo iz naslova stvarne napake lahko uveljavlja za vsak kupljeni izdelek, ki ima garancijo ali garancije nima. Tako lahko potrošnik zaradi napake na izdelku, za katerega je bila dana garancija, uveljavlja pravice iz stvarne napake, enako pa se lahko odloči tudi takrat, ko ne želi uveljavljati garancije za izdelek, za katerega je bila dana garancija. Iz naslova stvarne napake lahko potrošnik napako reklamira pri prodajalcu, in to v roku dveh mesecev od odkritja stvarne napake, oziroma v roku dveh let, odkar je kupec blago prevzel.
Potrošnik lahko zahteva po lastni izbiri: odpravo napake, vračilo plačanega zneska v sorazmerju z napako, zamenjavo blaga ali vračilo plačanega zneska.
Pri uveljavljanju pravic iz tega naslova mora potrošnik trgovcu v obvestilu o napaki natančneje opisati napako in prodajalcu omogočiti, da izdelek pregleda. Če napaka ni sporna, mora trgovec čim prej, najkasneje pa v roku 8 dni, ugoditi potrošnikovemu zahtevku. Če pa o napaki obstaja spor, mora trgovec v roku 8 dni podati potrošniku pisni odgovor.
Garancija
Garancijo lahko potrošnik uveljavlja za izdelke, za katere je obvezna garancija, kot jo določa Pravilnik o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje (UL RS, št. 14/12). Seveda je možno, da se garancija nudi tudi prostovoljno za dodatne izdelke oziroma storitve. V garancijskem roku lahko potrošnik od garanta zahteva: brezplačno odpravo napake. Če odprava napake ni možna v skupnem roku 45 dni, lahko potrošnik zahteva zamenjavo za nov brezplačen izdelek. Na kaj mora biti pozoren prodajalec pri uveljavljanju pravic iz naslova garancije in stvarne napake s strani potrošnika:
prodajalec mora biti obveščen o napaki v navedenih rokih (potrebno je pisno obvestilo potrošnika), če imate le ustno obvestilo, bo to potrošnik zelo težko dokazoval; v obvestilu mora potrošnik natančno opisati napako; prodajalec mora imeti priložnost, da stvar pregleda in oceni morebitno napako;
potrošnik vam mora navesti zahtevo, kaj želi iz uveljavljanja;
prodajalec mora nujno odgovoriti potrošniku v roku 8 dni -tako v primeru, če ugodite zahtevi, kot tudi v primeru, če se ne strinja z uveljavljanjem napake oziroma garancije. Dokler ne poteče rok 8 dni od pisnega uveljavljanja zahtevka potrošnika, ni kršitve, zato tudi potrošnik ne more uveljavljati pravic preko TIRS ali sodišča.
Razlike med stvarno napako in garancijo
Garancija
Uveljavljanj« garancijo lahko potrošnik uveljavlja za izdelek, za katerega je bila oziroma bi morala biti dana garancija.
Rok: potrošnik lahko napako reklamira kadarkoli v garancijskem roku.
Odgovornost: potrošnik lahko garancijo uveljavlja pri garantu ali pri pooblaščenem servisu. Pravice: odprava napake. Če popravilo ni mogoče ali ga podjetje ne opravi v roku 45 dni, lahko potrošnik zahteva zamenjavo za nov, brezhiben izdelek.
Stvarna napaka
Uveljavljanje: za vsak izdelek, ki ga potrošnik kupi od podjetja.
Rok: potrošnik mora obvestiti o napaki prodajalca v dveh mesecih od odkritja napake (subjektivni rok). Po preteku dveh let od nakupa prodajalec ne odgovarja več. Odgovornost reklamacijo se uveljavlja le pri prodajalcu. Pravice: potrošnik lahko zahteva po lastni izbiri: odpravo napake ali vračilo dela plačanega zneska v sorazmerju z napako ali zamenjavo za nov brezhiben izdelek ali vračilo plačanega zneska.
Vir: TZS
6 Štajerski
Spodnje Podravje
petek • 6. junija. 2014
Ptuj • Zeleni Slovenije o prihodnosti
Potreben je drugačen miselni vzorec
„Evropa, ki je v veliki meri odvisna od uvoza surovin, tudi od uvoza plina, naj bi se v štiridesetih letih postavila na lastne noge. Tako bo zagotovila stabilno oskrbo z energijo in zagotovila številna nova zelena delovna mesta. Slovenija članstva v EU še ni izkoristila za nujno potrebno korenito spremembo kompasa na področju okolja, industrije, prometa, kmetijstva, izobraževanja, zdravstva in tudi ne na področju energetike,« opozarja vodja Zelenih Vlado Čuš.
Zeleni Slovenije nasprotujejo jedrski energiji in poudarjajo, da so prihodnost obnovljivi viri energije. Skupno energetsko prihodnost bi morali graditi tudi na solidarnosti med državami, so prepričani.
»V mandatu nove slovenske vlade in novega zastopstva slovenskih poslancev v evropskem parlamentu pričakujemo drugačen miselni vzorec. Naša energetska politika še vedno izhaja iz miselnega vzorca industrializacije Slovenije, ko smo gradili velike energetske
obrate za veliko porabo. Svet danes uporablja drugačen miselni vzorec. Združeni narodi preko Programa za okolje opozarjajo, da je potrebno sočasno reševanje gospodarstva in podnebja. Tako države pozivajo, naj izkoristijo potencial novih delovnih mest v sektorjih, kot so obnova energijsko neučinkovitega stavbnega fonda, obnovljivi viri energije, gradnja okolju prijazne prometne infrastrukture, trajnostnega kmetovanja in druge ekološke infrastruk-
Foto: Črtomir Goznik
Z novinarske konference Zelenih Slovenije o energiji
ture. Če bi države EU namenile en odstotek svojega BDP za te projekte, bi v EU dobili do dva milijona novih delovnih mest. Ali v Sloveniji upoštevamo te informacije? Če nam ne bo uspelo ustaviti drastičnih sprememb, bodo podnebne spremembe pogubno vplivale na vse nas," izpostavljajo Zeleni Slovenije.
Zavzemajo se za Evropo, ki bo povečala delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov. „Slovenijo vidimo kot tisto državo EU, ki bo v celoti sposob-
na prehoda na obnovljive vire energije do leta 2050. Jedrska energija ni rešitev, to je nevarno in nepredvidljivo. Globalne katastrofe, kot sta Fukušima in Černobil, se ne smejo ponoviti. Jedrska energija pušča zapuščino strupenih odpadkov za tisoče let. Delovna mesta, ki smo jih izgubili v realnem gospodarstvu, so nepovratno izgubljena. Energetika je nova priložnost in EU temu področju že namenja velika finančna sredstva."
MG
Destrnik • Minuli konec tedna v znamenju praznika
Urban goduje, Destrnik praznuje
Osrednja prireditev ob 16. prazniku občine Destrnik je potekala minulo soboto zvečer. Slavnostni govornik je bil župan Vladimir Vindiš. V nagovoru je izpostavil delo občine in najpomembnejše izvedene naložbe minulega obdobja.
V družbi Urše Zver, predsednice občinske komisije za priznanja, je župan Vindiš zaslužnim za delo v lokalnem okolju podelil pet bronastih dve srebrni in eno zlato priznanje občine Destrnik. Prejemnik zlatega priznanja je Janez Zelenik iz Levanjcev. Priznanje je prejel za delo na področju kmetijstva, v okviru skupnosti Tehnica Levanjci pa so na Zelenikovo pobudo letos nabavili sodobno industrijsko tehtnico. Srebrno občinsko priznanje je prejelo Društvo kmetic Destrnik, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, od
Hajdina • Podpis pogodbe o sanaciji OŠ
Stroške energije bodo znižali za 20 odstotkov
Otrokom moramo zagotoviti kar najboljše pogoje za delo, je ob podpisu posebej poudaril hajdinski župan. Izvajalca z najugodnejšo ponudbo so izbrali na javnem razpisu izmed petih ponudnikov. V zadnjem času so v občini Hajdina podpisali več pogodb, pri katerih sta s sredstvi udeleženi EU in država. Brez teh sredstev ne bi mogli izpeljati nekaterih večjih investicij.
Vrednost projekta, ki zajema energetsko sanacijo ostrešja in delno zamenjavo stavbnega pohištva stare osnovne šole, je 65.000 evrov, od tega znaša delež občinskega sofinanciranja 19.600 evrov. Dela bodo potekala v času poletnih počitnic, od 1. julija do 15. avgusta, tako da vzgojno-izobraževalni
proces ne bo moten. Kot je povedal Ivan Vogrinec, ki se je zahvalil za zaupanje, se bodo potrudili po najboljših močeh, da bodo sanacijo izvedli
v roku in čim bolj kakovostno. Z energetsko sanacijo se bodo stroški ogrevanja na letni ravni znižali za 20 odstotkov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
leta 2002 ga vodi Alenka Gre-gorec. Za 20 let delovanja na področju gostinstva je občina Destrnik s srebrnim priznanjem odlikovala Jožico Lacko. Družina Lacko je leta 1994 odprla vrata okrepčevalnice Turizem na vasi Lacko. Lackovi med drugim pridelujejo odlična vina, skozi svojo gostinsko in turistično dejavnost promo-virajo tudi občino Destrnik.
Bronasta priznanja ob letošnjem prazniku občine Destr-nik so prejeli Anton Sever za delo na področju kmetijstva in sodelovanje v družabnem življenju, Viktor Žampa in Marjan Stajnko - oba za 20 let samostojne obrtniške poti, Boris Bajec za aktivno delo na področju gasilstva in Turistično društvo Destrnik za ohranjanje kulturne dediščine ter izvedbo projekta Od lanu do platna.
Na sobotni osrednji prireditvi ob prazniku občine Destrnik so najuspešnejšim v športnih tekmovanjih podelili pokale. Posebna priznanja so prejeli tudi študentje, ki so v minulem obdobju končali
dodiplomski ali podiplomski študij.
Na prireditvi so zapeli člani Destrniškega okteta pod vodstvom Marije Štoger ter pevci MePZ Ojstrovec Destrnik z zborovodkinjo Aleksandro Papež. S plesom so se predstavili folklorniki domače šole.
Na govorniški oder je na prireditvi stopil tudi Vladimir Kurečic, župan občine Petri-janec iz sosednje Hrvaške, ter Destrničanom izrekel čestitke ob njihovem občinskem prazniku. V sklopu sobotnih slovesnosti sta župana občin Destrnik in Petrijanec podpisala tudi listino o prijateljskem sodelovanju.
Mojca Zemljane
Župana občin Petrijanec Vladimir Kurečic in Destrnik Vladimir Vindiš sta podpisala listino o prijateljskem sodelovanju.
V prostorih Občine Hajdina sta 28. maja župan občine Hajdina Stanislav Glažar in Ivan Vogrinec, pooblaščenec družinskega podjetja Gradbeništvo Milan Pintarič, s. p., iz Spodnje Ščavnice, podpisala pogodbo za energetsko sanacijo OŠ Hajdina.
Pogodbo o energetski sanaciji OS Hajdine sta podpisala župan občine Hajdina Stanislav Glažar in Ivan Vogrinec, pooblaščenec podjetja Gradbeništvo Milan Pintarič, s. p., iz Spodnje Sčavnice.
Prejemniki občinskih priznanj v družbi z županom Vladimirjem Vindišem (levo) in s predsednico občinske komisije za priznanja Uršo Zver (desno)
Prlekija • Projekt oskrbe Pomurja s pitno vodo
Izvajalec del končno izbran
Minuli teden sta ljutomerska županja Olga Karba in namestnik predsednika uprave so-boške družbe SGP Pomgrad Boris Sapač podpisala izvajalsko pogodbo o gradnji objektov za obdelavo vode v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C.
Zanimivo, da je od objave javnega razpisa do dokončnega izbora izvajalca del preteklo polnih petnajst mesecev! Ob Pomgradu se je na razpis prijavila še družba MPP Jedinstvo iz Srbije, ki med drugim že izvaja nekatera dela na sistemu A omenjenega projekta. Celotna izbirna dokumentacija je bila
pod lupo državnih revizorjev, nazadnje pa je bila izbrana so-boška gradbena firma, ki bo dela, vredna dobrih deset milijonov evrov, izvedla skupaj z družbo Esotech. V dvajsetih mesecih morajo biti opravljena dela v sklopu vodnih virov Mota, Lukavci, Podgrad in Se-govci, s čimer bo poskrbljeno
za ustrezno količino in kakovost pitne vode. Celotni projekt je vreden nekaj manj kot 50 milijonov evrov, dela pa so že v polnem zamahu. V začetku leta 2016 naj bi na podlagi končanega projekta do pitne vode dostopalo blizu 27 tisoč prebivalcev Prlekije.
NŠ
Foto: MZ
Foto: MZ
petek • 6. junija 2014
Spodnje Podravje
Štajerski	7
Ptuj • O urejanju novega ptujskega pokopališča
Letos najmanj 280.000 evrov za pokopališke naložbe
Med letošnjimi načrti podjetja Javne službe Ptuj je tudi nadaljevanje urejanja novega rogozniškega pokopališča, na katerem ljudje najbolj pogrešajo zaprt poslovilni prostor.
Foto: Črtomir Goznik
Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj: „Delamo skladno z možnostmi in potrebami.«
Javne službe lani z dobičkom
Na majski novinarski konferenci Javnih služb Ptuj je bilo predstavljeno tudi poslovanje družbe v lanskem letu. Podjetje je poslovalo pozitivno in ustvarilo za dobrih 97.000 evrov čistega dobička.
Krematorija ne bodo gradili
„O postavitvi krematorija smo že razmišljali in preučili pogoje, pod katerimi bi bilo možno izvesti tudi to investicijo. Zaradi visoke vrednosti investicije in pogojev, ki jih mora podjetje izpolnjevati za to gradnjo po veljavni zakonodaji, smo od ideje postavitve krematorija odstopili," je povedal direktor Javnih služb Alen Hodnik.
Kot je povedal direktor Javnih služb Alen Hodnik, je družba prevzela upravljanje mestnega pokopališča leta 2012 na podlagi podeljene koncesije za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti: »V upravljanje smo ga prevzeli v relativno slabem stanju. Ocenjujemo, da se investicijsko vzdrževalna dela že dlje časa niso izvajala v večjem obsegu. Prejšnji upravljavec ni imel pravega odnosa do pokopališča."
Uredili poti med grobovi, ozvočenje, senčenje platoja ...
V preteklem letu so tako začeli širiti novo ptujsko pokopališče in urejati povezovanje asfaltnih poti med grobnimi polji: »Uredili smo poti do obstoječih in novih grobnih polj v dolžini 1500 m. Po celotnem obstoječem pokopališču smo uredili ozvočenje. Pridobili smo tudi objekt, ki je namenjen prodaji cvetja ob vhodu na pokopališče. Na novo smo označili grobna polja in zagotovili senčenje na platoju pred poslovilnim objektom. V poslovilnem objektu smo obnovili sanitarije in kopalnice za zaposlene. Mrliške vežice in del poslovilnega prostora bomo obnovili glede na
finančne zmožnosti našega podjetja in proračunsko zmožnost lastnice infrastrukture -Mestne občine Ptuj. Predvidena je tudi ureditev hladilnice za pokojne."
Več prodajnih vozil ali objektov zavzame preveč parkirnih prostorov
Lani poleti je bilo slišati veliko kritike na račun izločitve ponudnikov cvetja na območju pokopališča. Na vprašanje, zakaj ni bilo mogoče na območju, kjer danes stoji eno prodajno mesto, urediti oz. postaviti še dveh podobnih objektov, že zaradi konkurenčnosti ter možnosti izbire, Hodnik odgovarja tako: »Do preteklega leta so na prostoru parkirišča cvetje na podlagi soglasja prodajali najrazličnejši cvetličarji, v poletnih mesecih pa je bil objavljen javni razpis, na katerem je bila izbrana ponudba konzorcija dveh partnerjev. Ker se je sam objekt postavil v smislu javno-zasebnega partnerstva, je bilo treba pri tem računati tako na ekonomski interes zasebnega partnerja kakor tudi na naše interese. Ti pa so: urejeno parkirišču z dovolj parkirnimi mesti, urejeni infrastruktura ter višina najemnine, ki jo kot poseben vir sedaj lahko uporabljamo
za potrebe investiranja v infrastrukturo na pokopališču. Nezanemarljivo je dejstvo, da prodajna premična vozila ali več tovrstnih objektov zavzamejo prevelik del parkirišča, ki je namenjeno obiskovalcem pokopališča. Ti so morali v preteklosti zaradi teh vozil v dostikrat najtežjih trenutkih v življenju iskati parkirni prostor vzdolž ceste ali na sosednjih njivah. Podobno bi se zgodilo tudi, če bi na prostor parkirišča postavili več objektov. Menimo, da naša odločitev o ureditvi cvetličarne, ki je prejela že mnogo pohval, ne
vpliva na nekonkurenčnost ali slabšo izbiro."
V načrtu tudi prostor za posip pepela
„V letošnjem letu nadaljujemo urejanje poti in novih grobnih polj, obnovili bomo 13 obstoječih in namestili 15 novih vodovodnih pip. Obnovili bomo 13 obstoječih in uredili 15 novih otokov za odlaganje odpadkov. V pripravi je teren za izgradnjo žarnega zidu v neposredni bližini mr-
liške vežice. Namestili bomo tudi klopi, načrtujemo pa tudi ureditev prostora za posip pepela ter obnovo mrliških vežic ter poslovilnega objekta. Mrliško vežico in del poslovilnega prostora (prekritje v celoti) bomo obnavljali glede na finančne zmožnosti našega podjetja in lastnice - MO Ptuj. Če se bo izkazalo, da je treba tej investiciji oz. ureditvi dati prioriteto, bomo to tudi storili in zamaknili izgradnjo nekaterih drugih načrtovanih del," je o letošnjih načrtih povedal Hodnik in dodal: »V poslovnem načrtu za letos imamo predvidenih skupno 280.000 evrov za investicije, zagotovili jih bomo s proračunskimi viri v okviru rebalansa proračuna. Pred kratkim je bila na mestnem svetu že podana pobuda, da se zagotovi več sredstev za ureditev infrastrukture. Po večini pa bomo investicije poskušali pokriti sami, v okviru zmožnosti in glede na medle-tni poslovni izid podjetja. Če bomo že med letom ugotovili, da nastaja presežek prihodkov nad odhodki, bomo
le-tega prioritetno namenili v ureditev infrastrukture na mestnem pokopališču."
O ureditvi prostora za mrtvorojene otroke še nič konkretnega
V preteklih letih se je veliko govorilo o tem, da bi del pokopališča uredili tudi za mrtvorojene otroke. Direktor Hodnik odkrito priznava:„Prostor za mrtvorojene otroke je na ptujskem pokopališču predviden sicer že od leta 2005, vendar do sedaj ni doživel ureditve. V Javnih službah Ptuj se zavedamo pomena in občutljivosti dogodka, kot je mrtvorojen otrok, zato imamo v planu tudi ureditev tega dela pokopališča. Vendar je potreb na pokopališču ogromno, saj se mnogo let vanj ni kaj dosti investiralo, zato bomo navedene investicije izvajali skladno z zmožnostmi in sredstvi.«
MG
Cirkulane • Izstop iz partnerskega sporazuma
En partner manj
»Občina Cirkulane je prejšnji teden nepreklicno izstopila iz partnerskega sporazuma o sodelovanju za ustanovitev in delovanje konzorcija grad Borl,« je ta teden javnosti sporočil tamkajšnji župan Janez Jurgec.
Sporazum je bil podpisan januarja letos, razlog za odstop pa je po besedah župana Jur-
gca v nepremostljivih razlikah med partnerji in njihovem razumevanju sodelovanja. Kot
Kaj in kdo je Ustanova -fundacija Gandin
Po javno dostopnih podatkih je bila Fundacija Gandin ustanovljena že 16. januarja 2001. Ustanovitelji so: Barbara Kobale, Sabina Šneider, Klemen Avguštin in Mihael Pogačnik. Zakoniti zastopnik je Mihael Pogačnik. Fundacija, ki ima sedež na naslovu Cirkulane 1, uradno še vedno posluje, odprt ima še transakcijski račun pri NKBM, račun pri NLB pa je zaprt. Fundacija ni davčni zavezanec, podatkov o zaposlenih ni, prav tako ni objavljenih letnih poročil o poslovanju fundacije na Ajpesu.
Supervizor razkriva, da je fundacija od leta 2003 do aprila 2014 prejela skupno 3.073,05 evra iz javnega sektorja, in sicer 2.411,95 evra od Urada za mladino, 250,38 evra od kulturnega ministrstva, 250 evrov od OŠ Miklavž na Dravskem polju, 120,18 evra od Javne agencije za tehnološki razvoj RS in 40,54 evra od Davčne uprave RS. Zadnje nakazilo je zabeleženo septembra 2012 v višini 20,23 evra.
je natančneje pojasnil župan, je že ob samem podpisu sporazuma povedal, da se občina
finančno ne bo obvezala in da ni pripravljena oz. spodobna vlagati denarja v projekt. »Pred dnevi pa smo na občino prejeli obvestila Elene Begant, ki v konzorciju zastopa Mihaela Pogačnika (ta je zakoniti zastopnik fundacije Gandin, op. a.), da mora biti omenjena ustanova obveščena o vseh zadevah v občini, vabljena na razne prireditve, tudi na seje občinskega sveta, zato naj bi
K podpisu Sporazuma za ustanovitev in delovanje konzorcija grad Borl je bilo vabljenih 22 partnerjev; pobudnik za ustanovitev je fundacija Gandin, med drugimi konzor-cijskimi partnerji pa so občine Cirkulane, Poljčane, Pod-lehnik in Videm ter Društvo za oživitev gradu Borl, zavod Art Ramovš, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Halonga, LRA Halo, mednarodni inštitut za energetsko bioniko, TD Cirkulane, društvo Vivat, PRJ Halo, JSKD OI Ptuj, Zavod za kulturno dediščino Haloz iz Podlehnika, Društvo rejcev drobnice Haloze, LEA Spodnje Podravje, KD Cirkulane, Krona Zass iz Cirkulan, KUD Baron in ZRS Bistra Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Poskusov za oživitev gradu Borl je bilo v preteklosti že veliko. A vsi neuspešni.
jim morali posredovati tudi gradiva za seje sveta, povrhu pa naj bi prihodnje leto razpis za dodeljevanje denarja društvom pripravili tako, da bi se nanj lahko prijavila tudi omenjena fundacija.«
Potreben sklep občinskega sveta?
Očitno je, da je takšen dopis županu Jurgcu dvignil pritisk: »Naj bo jasno, kar sem tudi že povedal: mi ne bomo vlagali občinskega denarja ne v konzorcij in ne v fundacijo! Zato tudi izstopamo.« Kot je še dodal, so vsa društva skupaj z občino Cirkulane vred finančno mnogo prešibka za rešitev oz. revitalizacijo Borla.
Elena Begant je sporočilo o izstopu občine komentirala z
besedami, da doslej občini ni bilo treba vložiti niti evra, niti je nihče za kaj takega ni prosil ali zahteval: »Menim pa tudi, da odločitev o izstopu občine iz konzorcija mora sprejeti oz. potrditi občinski svet.«
Grad Borl medtem že leta nezadržno propada. Kot je znano, so dražbe v prejšnjem letu neslavno propadle, saj ni bilo niti enega samega samcatega interesenta. Letos naj bi Ministrstvo za kulturo poskusilo grad znova prodati, vendar je zelo malo upanja, da bi se našel kakšen kupec. Tudi če bi bila cena nesramno nizka, bo namreč obnova haloškega mogotca, ki bo morala biti narejena po navodilih Zavoda za spomeniško in kulturno varstvo, izjemno draga.
SiM
8 Štajerski
Spodnje Podravje
petek • 6. junija. 2014
Gasilsko državno tekmovanje za memorial Matevža Haceta, ki je potekalo minulo soboto, je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Ormož organizirala Gasilska zveza Slovenije. Fantastična prireditev se je začela ob pol osmih zjutraj z
otvoritveno slovesnostjo, na kateri so bili prisotni predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Jošt Jakša, poveljnik GZS Franci Petek, podpo-veljnik GZS Zvonko Glažar, poveljnik iz podravske regije Dušan Vižintin, predsednik
GZ Ormož Dejan Jurkovič in poveljnik GZ Ormož Tonček Lisjak, župan občine Ormož Alojz Sok ter drugi. Od približno osme ure zjutraj pa do dveh popoldan je potekal tekmovalni del, na katerem je svoje moči pomerilo kar 230 tekmovalnih ekip - člani A in B, članice A in B, starejši gasilci in gasilke ter poklicni gasilci oziroma skupaj kar 2400 gasilcev iz vse Slovenije. Članice in člani ter poklicni gasilci so se na parkirišču podjetja Carer-ra Optyl pomerili v taktični
mokri vaji, vaji razvrščanja in teoretičnem testiranju. Medtem ko so se starejše gasilke in gasilci pomerili v vaji s hidran-tom in raznoterostih na ormoškem stadionu. Tekmovanje so si ogledali številni gostje. Med njimi poveljnik Civilne zaščite (CZ) RS Srečko Šestan, glavni inšpektor Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Milivoj Dolščak, častni poveljnik GZS Matjaž Klarič, namestnik predsednika GZS Janko Cerkvenjak in podpredsednik GZS Jože
Derlink ter predstavniki sosednjih GZ in gostje iz Hrvaške.
In medtem ko prejšnji teden ob državnem tekmovanju mladih gasilcev vreme ni bilo naklonjeno, je tokrat na nebu vladalo sonce, ki so ga organizatorji odlično izkoristili. Vzporedno s tekmovanjem je namreč potekalo več spremljevalnih aktivnosti - ogledi Ormoža in okolice ter ormoške vinske kleti. Med obema tekmovalnima prostoroma je vozil turistični vlakec, na katerem ni manjkalo potnikov.
Vrhunec prireditve
Ob 15. uri se je s formiranjem ešalonov posameznih regij začela zaključna slovesnost, ob pol štirih pa uradni zaključek z razglasitvijo rezultatov. Za slavnostno vzdušje je poskrbel Pihalni orkester Ormož, mlade gasilce in gasilke pa so slavnostno nagovorili župan Sok, predsednik GZ Ormož Jurkovič, predsednik GZS Jakša in poveljnik CZ RS Šestan. Rezultate je razglasil vodja tekmovanja in podpoveljnik GZS Glažar. Po uradnih rezultatih so v posameznih kategorijah med starejšimi gasilkami dosegle prvo mesto gasilke PGD Polje, drugo gasilke PGD Ga-berke in tretje gasilke PGD Do-bravice. Med starejšimi gasilci je odlično prvo mesto dosegla ekipa PGD Hajdoše, drugo PGD Ponova vas in tretje PGD Kot-Brezje. Med članicami B je državni naslov osvojila ekipa PGD Dolga vas-Kočevje, drugo PGD Zreče in tretje PGD Legen. Med člani B je naslov državnih prvakov osvojila ekipa PGD Ravne na Koroškem, drugo ekipa PGD Podlipa-Smrečje in tretje ekipa PIGD Krka. Med članicami A so odlično prvo mesto dosegle gasilke PGD Majšperk, drugo gasilke PGD Dolič-Šentflorjan in tretje gasilke PGD Hlebce. Med člani A je zmagala ekipa PGD Kebelj, drugo mesto je osvojila ekipa PGD Lokvica PGD, tretje pa ekipa PGD Libeliče. Med poklicnimi gasilci je slavila ekipa PIGD Termoelektrarna Trbovlje, ki je bila tudi edina v tej kategoriji.
Monika Levanič
Ormož • Gasilsko člansko državno tekmovanje
Zlati PGD Majšperk in PGD Hajdoše
Tudi ta konec tedna so Ormož preplavili gasilci. Potekalo je namreč gasilsko člansko državno tekmovanje za memorial Matevža Haceta, na katerem se je pomerilo kar 230 tekmovalnih ekip - članov A in B, članic A in B, starejših gasilcev in gasilk ter poklicnih gasilcev oziroma kar 2400 tekmovalcev. Na državnem vrhu pa sta se znašli tudi dve ekipi iz podravske regije, in sicer med članicami A so odlično prvo mesto dosegle gasilke PGD Majšperk, med starejšimi gasilci pa ekipa PGD Hajdoše.
»Vsa čast naši ekipi!«
»Ko obiskovalci ocenijo, da je prireditev odlična, kot organizator ne moreš biti drugo kot zadovoljen,« je dejal predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič in se ob tej priložnosti zahvalil še vsem sodelujočim. »Še posebej se zahvaljujem naši ekipi GZ Ormož, ki so bili enkratni in brez njihove pomoči tega niti približno ne bi mogli izpeljati. Vsa čast naši ekipi!« je še dodal predsednik Jurkovič.
Za obiskovalce so bile vsekakor najzanimivejše taktične mokre vaje, v katerih so svoje moči merili člani in članice ter poklicni gasilci.
Tako so se na ormoškem stadionu v vaji s hidrantom pomerili starejši gasilci in gasilke.
Foto: ML
Foto: ML
Odštevamo dneve do Poli maratona
Pričakujemo v prvi vrsti vas, lepo vreme in najlepše spomine; kolesarjenje in zabava za vse generacije
Poli maraton, ki si iz leta v leto pridobiva vse več zvestih udeležencev, bo brez dvoma tudi letos glavni rekreativni dogodek poletja. Sobota, 14. junija, je tako med ljubitelji kolesarjenja in dobre družbe že rezervirana za 12. Poli maraton.
Kmalu se bodo torej poti ljubiteljev kolesarjenja, dobre družbe, zabave in zdravega načina življenja iz vseh koncev Slovenije in sosednjih držav usmerile na Ptuj. Poli maraton, ki je v preteklih enajstih izvedbah postal največje slovensko ko-lesarsko-rekreativno druženje, iz leta v leto presega rekorde in utrjuje svoj sloves največjega, najmnožičnejšega in najzabavnejšega rekreativnega kolesarskega dogodka. Organizatorji, Perutnina Ptuj, Dialog co, Radio-Tednik Ptuj in Kolesarski klub Perutnina Ptuj, tudi letos pričakujejo rekordno udeležbo, ob tem pa obljubljajo pester spremljevalni program, dobro družbo in bogate nagrade ter seveda obilo kolesarskih užitkov na že tradicionalnih in vsem Poli navdušencem dobro znanih progah. Za najmlajše pa poleg obilja zabavnih in poučnih delavnic ter prave gledališke predstave še Poli snack maraton, ki popelje najmlajše s spremstvom po krožni poti skozi Ptuj.
Prijave v času, ko čakamo Poli maraton, so mogoče na spletni strani www.polimaraton.si, kjer so vsem na voljo tudi vse dodatne informacije, ter v zadnjem tednu tudi v upravni zgradbi Perutnine Ptuj na Ptuju, kjer boste s prijavo lahko darilni paket prevzeli takoj. Sicer pa so letošnja - darila ob 12. Poli maratonu resnično bogata in | atraktivna. Poleg osvežilnih napitkov, ki bodo | seveda skupaj s prigrizki na volji tudi po obeh | daljših trasah maratona, in različnih ugodnosti i prijateljev Poli maratona je za vsakega prijavlje-
Razlogov, zakaj bi prišli na 12. Poli maraton, je nešteto. Tudi zato, ker je Poli maraton zabava za vse generacije. Zato vas vse skupaj v soboto, 14. junija, že komaj čakamo na Ptuju.
nega pripravljena tudi prava multifunkcijska ruta, ki nam bo še dolgo služila. Seveda pa so bogate nagrade namenjene tudi srečnejšim udeležencem. Zakaj srečnim? Ker je treba imeti za bogato nagrado kanček naklonje-
nosti kolesarskih muz, da iz velike škatle prijavljenih povlečemo ravno vaše ime. Pripravljenih je kar nekaj izjemnih nagrad, ob teh pa še nekaj tolažilnih nagrad. Seveda bomo podelili tudi pokale za najstarejšo in najstarejšega udeleženca
ter tudi najmlajša dva ter pokal za najštevilčnejše skupine. Skratka ... poleg vseh razlogov, zakaj bi v soboto, 14. junija, prišli na Ptuj, smo jih iz rokava stresli še kar nekaj. Verjamemo, da jih lahko nekaj dodate tudi vi sami. Komaj vas že čakamo.
petek • 30. maja 2014
Podjetništvo
Štajerski	9
Podravje • O domačih pridelkih v javnih zavodih
Med zakonodajo in prakso
O tem, da bi se pridelki z bližnjih domačih njiv in vrtov morali redno pojavljati na jedilnikih javnih zavodov, predvsem šol in vrtcev, pa seveda bolnišnic, domov ipd., je bilo že ogromno povedanega in tudi prelitega črnila. A zakonodaja nikakor ne dopušča, da bi se lahko solata, zelje, krompir, jabolka in hruške z vsakega vrta znašli na pladnjih otrok in drugih v javnih zavodih.
Zakaj je tako, odlično pojasnjuje ravnatelj žetalske osnovne šole Anton Butolen, ki sicer pravi, da je bilo sprejetih že kar nekaj zakonskih in podzakonskih rešitev, s katerimi se olajšuje prodaja pridelkov lokalnih kmetij, a vseeno: »Zelo enostavno povedano so temeljne ovire na dveh nivojih: finančne in higienske. Kmetje, ki želijo prodati svoje pridelke javnim zavodom, morajo imeti obvezno registrirano dopolnilno dejavnost, ustrezno deklaracijo za vsak pridelek ter izpolnjene minimalne higienske pogoje (HACCP). Za vse te 'papirje' pa potrebujejo denar in čas. Pridobitev vseh ustreznih dovoljenj je torej smiselna za nekoga, ki ima za prodajo zadostne količine in se načrtno ukvarja s pridelavo določenega pridelka. Drugim se to enostavno ne splača. Zadostne količine in zanesljivost dobave se zahteva tudi porab-
nik (javni zavod), ne le zaradi lažjega dela, ampak tudi zaradi ZJN, ki prepoveduje drobljenje naročil!«
V okviru letošnje prireditve Dobrote slovenskih kmetij je bila izvedena tudi enodnevna strokovna regijska konferenca z naslovom Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja hrane in živil v javnih zavodih. Na kongresu so predstavniki kmetijskega ministrstva predstavili zakonodajne plati problematike, predstavniki šol in vrtcev pa prakse naročanja lokalnih živil.
Zakonodaja omejuje šole in kmete
Da je zakonodaja kljub poenostavitvam še vedno za večino kmetov prezahtevna, dokazuje nizka stopnja vključenosti lokalnih pridelkov v prehrano javnih zavodov. A tudi javnim zavodom se ni enostavno prebiti skozi mre-
Nekoč je bilo drugače
»Še 20 let nazaj je bilo tako, ko je nekdo ugotovil, da je pridelal 500 kg krompirja preveč, ga je z lahkoto prodal npr. najbližji osnovni šoli, če ga je ta le hotela kupiti. Kakih 30 let nazaj so učenci jeseni v šolo prinesli vrečko krompirja in eno zeljno glavo. Zelje je hišnik zribal in se je skisalo. Nobeno živilo ni bilo pregledano. V šolski kroniki ni zabeležen niti en primer zastrupitve s hrano ... Danes pa tudi zastonj ne bi upal nihče prinesti nekaj glav neškropljene domače zelene solate z vrta, ki bi jo v šoli potrebovali za en obrok, že zaradi inšpekcije,« je povedal Butolen.
Foto: Črtomir Goznik
V šolah (in tudi vrtcih) se sicer trudijo z naročanjem hrane oz. pridelkov iz lokalnega okolja, a težav v realizaciji je veliko.
žo členov, če hočejo naročiti oz. kupiti doma pridelane vrtnine, zelenjavo ipd. V OŠ Ljudski vrt so se v javno naročanje vključili ob uveljavitvi: »V začetku smo postopek vodili sami, kasneje smo zaradi vedno strožje zakonodaje morali najeti zunanjo verificirano strokovno pomoč. MO Ptuj nam je kljub prošnji pomoč ustreznega strokovnjaka zavrnila,« je pojasnila pomočnica
ravnateljice Karmen Mlakar. »Problem je tudi, ker smo javni zavodi sicer k tovrstnemu naročanju zavezani, a zanj nimamo zagotovljenega denarja. Zato smo v izogib stroškov za vsako šolo posebej že poslali pobudo na MO Ptuj, da bi za vse šole skupaj izvedli enoten javni razpis.«
V OŠ Ljudski vrt so v javnem naročilu (zadnje je bilo izvedeno leta 2012 in velja do leta 2015) še pred zahtevo zakonodaje opredelili tudi ekološke pridelke, a ni bilo niti enega ponudnika za bio sadje in zelenjavo, ampak samo večji trgovci! »Od letošnje jeseni bomo sodelovali tudi v projektu 'Shema šolskega sadja' in s tem še poskušali povišati delež čim bolj svežega sadja iz bližnjega okolja,« je še dodala Mlakarjeva.
KZ: sodelovanje z javnimi zavodi bi radi širili
Eden glavnih dobaviteljev domačih pridelkov iz ožjega lokalnega okolja javnim
zavodom je lahko Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj, ki že poslovno sodeluje z več kot 40 pridelovalci zelenjave. Različno zelenjavo lahko dostavljajo v določenih terminskih obdobjih: krompir skozi vse leto, rdečo peso od julija do oktobra, rumeno čebulo od avgusta do maja, rdečo čebulo od avgusta do februarja, različne solate od maja do novembra, radič tudi do februarja, paradižnik čez poletje ... Jabolka lahko zagotavljajo skozi vse leto.
Kot so povedali, s svojim asortimanom oskrbujejo zlasti osnovne šole: »To sodelovanje je za zdaj še v manjšem obsegu, želeli bi ga povečati in razširiti tudi na druge javne zavode. Kupcem ponujamo vsakodnevno direktno dostavo naročenega blaga. Pomembno pa je tudi dejstvo, da s kratko transportno potjo od pridelovalca do kupca manj obremenjujemo naravo, hkrati pa podpiramo lokalne kmetijske pridelovalce,« so dodali v KZ Ptuj.
SM
Slovenija • Finančna podoba državnega gospodarstva 2013
Lanski dobiček podjetij za dve tretjini manjši kot leta 2012
Po prvih podatkih Ajpesa o poslovanju podjetij v lanskem letu je jasno predvsem to, da je 61.312 delujočih družb v Sloveniji poslovalo veliko slabše kot v letu 2012. Gre za nere-vidirana poročila, a je neto čisti dobiček vseh podjetij skupaj znašal le še tretjino tistega iz leta poprej, in sicer 169,2 milijona evrov.
Podjetja, ki so poslovala s pozitivnim izidom, so sicer dobiček povečala za 10 %, (za 237,4 milijona evrov), a so na drugi strani izgubarska podjetja pridelala za 26 % višje izgube kot leta 2012 (za 340,2 milijona evrov). Celotna čista izguba vseh podjetij je tako znašala kar 2,66 milijarde evrov.
Družbe oz. podjetja so v lanskem letu zaposlovale 425.833 delavcev (brez s. p.), skupaj so ustvarila 77,1 milijarde evrov prihodkov; leta 2012 je skupen prihodek znašal dobrih 77,3 milijarde evrov. Neto dodana vrednost družb lani je znašala 16,6 milijona evrov, kar je 2 % več kot leto poprej (neto dodana vrednost na zaposlenega je tako povprečno znašala 39.011 evrov.
Pozitivno, s čistim dobičkom, je poslovalo 37.048 družb (60,4 % vseh), skupaj pa dobiček znaša 2,81 milijarde evrov. S čisto izgubo v višini 2,66 milijarde evrov pa je poslovalo 21.366 podjetij (34,8 % vseh). Čisti dobiček vseh podjetij je
Samostojni podjetniki v letu 2013 uspešnejši kot leta 2012
Za razliko od družb oz. podjetij so samostojni podjetniki (letna poročila je Ajpesu predložilo 69.626 podjetnikov) lani izboljšali rezultate poslovanja. Skupno so ustvarili 4,76 milijarde evrov prihodkov (za 6 % več kot leta 2012), za en odstotek pa so znižali tudi izgubo iz leta 2012. Lansko leto je sicer z rdečimi številkami končala skoraj petina (19,9 %) vseh podjetnikov. Sicer kar 50.160 s. p. (45,8 %) ni imelo niti enega zaposlenega.
torej 169,2 milijona evra, kar je le tretjina prikazanega čistega dobička v letu 2012.
Največji dobičkarji farmacevtska podjetja
Največ neto čistega dobička so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti. Pri tem so v ospredju proizvajalci farmacevtskih surovin in preparatov, ki so ustvarili kar 76,5 % celotnega dobička.
Zanimivo je, da so največ k izgubi pripomogla velika in mikro podjetja, medtem ko so majhna in srednje velika podjetja poslovala solidno. Srednje velike družbe so poslovanje celo izboljšale in povečale neto čisti dobiček s 27,7 milijona evrov leta 2012 na 108,2 milijona evrov v lanskem letu. Mikro podjetja (teh je kar 57.610 oz. 94 % vseh podjetij) pa so lani, glede na leto 2012, povečala neto čisto izgubo
z dobrih petih milijonov na kar 151 milijonov evrov. Kar 22.794 mikro družb ni imelo niti enega zaposlenega.
Podravska regija na tretjem mestu med izgubarji
Sicer pa so z največjo izgubo poslovala podjetja iz obal-no-kraške regije (139,7 milijona evrov), gorenjske (95,7
milijona evrov) in podravske regije (84,7 milijona evrov).
Največ dobička pa so prikazale družbe iz osrednjeslo-venske regije (225,2 milijona evrov), jugovzhodne Slovenije (192,9 milijona evrov) in goriške regije (62,7 milijona evrov).
Skupno je lani polovica oz. šest regij prikazalo izgubo, šest pa dobiček.
SM
Sledijo jim podjetja s področja prometa in skladiščenja, s področja oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter s področja informacijske in komunikacijske dejavnosti.
Na drugi strani so največ neto čiste izgube ustvarila podjetja s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti, pa podjetja, ki se ukvarjajo z nepremičninami in gradbeništvom, rudarske družbe in podjetja, ki se ukvarjajo z gostinstvom. Z izgubo je poslovala tudi branža trgovske dejavnosti in servisiranja avtomobilov.
Dosežena doslej najvišja dodana vrednost
Lani je približno 46.500 gospodarskih družb ustvarilo 16,61 milijarde evrov neto dodane vrednosti, kar je 2 % več kot leto prej. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je zvišala za 2,6 odstotka na 39.011 evrov. Bila je najvišja v zadnjih petih letih. Neto dodana vrednost na zaposlenega je leta 2009 dosegla 34.168 evrov, leto pozneje 36.044 evrov, leta 2011 37.512 evrov, leta 2012 38.006 evrov, lani pa omenjenih 39.011 evrov.
Poslovni izidi podjetij v letih 2012 in 2013
Postavke poslovnega izida	Znesek v tisoč € - leto 2013	Znesek v tisoč € - leto 2012
Prihodki	77.181.800	77.320.429
Odhodki	76.634.428	76.419.069
Neto celotni dobiček	538.372	901.360
Neto čisti dobiček	169.912	468.108
Vir: Ajpes
10 Štajerski
Šolstvo
petek • 30. maja 2014
Ptuj • Srečanje mladih konstruktorjev
Fantastična prireditev z unikatnimi ekstramobili
Minuli četrtek je na parkirišču pred Šolskim centrom Ptuj zahrumelo kar 23 majhnih in unikatnih avtomobilčkov, imenovanih ekstramobili. Potekalo je namreč peto srečanje Go-car-go - Bo, kar bo, ki se ga je kot častni gost udeležil tudi svetovni boksarski prvak Dejan Zavec. V vožnji z ekstra-mobilom pa se je preizkusil tudi državni prvak v gokardu dijak ŠC Ptuj Vid Pšajd.
Da je prireditev Šolskega centra Ptuj izjemna in priljubljena pri osnovnošolcih, priča število prijavljenih šol - letos je namreč svoje moči pomerilo kar 17 slovenskih osnovnošolskih ekip z ormoškega, ptujskega, ljutomerskega in lenarškega območja ter pet ekip iz sosednje Hrvaške. Osnovnošolci so skupaj z mentorji nadgradili podvozja, ki jih je izdelala Strojna šola Ptuj. In tako so nastali zanimivi in unikatni ekstramobili, ki so se na tokratnem srečanju pomerili med seboj. Osnovnošolske ekipe so namreč tekmovale v dveh spretnostnih vožnjah, in sicer v slalomu in veleslalomu. Z enim izmed ekstramobilov pa se je v spretnostni vožnji preizkusil tudi svetovni boksarski prvak Dejan Zavec. Po tekmovalnem delu so se okrepčali, nato pa je sledil vrhunec srečanja, in sicer razglasitev najboljših. V kategoriji slalom je prvo mesto osvojila OŠ Ča-kovec z ekstramobilom Školi-cija, drugo mesto OŠ Benedikt z ekstramobilom Jastreb in tretje mesto OŠ Miklavž pri Ormožu z ekstramobilom Watergas bugy. Tudi v kategoriji veleslalom je najboljši čas do-
Foto: Črtomir Goznik
Na srečanju ekstramobilov smo lahko videli kar 23 ekstramobilov različnih in unikatnih oblik.
segla ekipa OŠ Čakovec. Drugo mesto je osvojila OŠ Cirkovce z ekstramobilom Ferrari vozek, tretje mesto pa OŠ Ljudski vrt z ekstramobilom Piknik mobil. Novost letošnjega ocenjevanja pa je bilo ocenjevanje sodelujočih ekip med seboj, seveda ob pogoju, da za svojo ekipo niso mogli glasovati. V tej kategoriji je slavila OŠ Ljudski vrt s Piknik mobilom, drugo mesto je osvojila OŠ Ormož s Katrco, tretje pa OŠ Andrije Kačica Mi-
ošiča Donja Voča z Vocatran-som. Prav posebno priznanje Dejana Zavca pa je prejela OŠ Benedikt z Jastrebom.
»Nadgradili smo vse dosedanje prireditve«
Sicer pa je ideja o izdelavi ekstramobilov zrasla na zelniku učitelja Strojne šole Ptuj Stanka Kostanjevca. »Že pred
Ptuj • Dan šole na podružnici Grajena
Športna@talent.si
Konec aprila je bilo na naši šoli zelo živahno. Učenci smo namreč ob dnevu šole s svojimi mentoricami pripravili osrednjo športno-kulturno prireditev v telovadnici, s katero smo se predstavili staršem, krajanom, častnim gostom z mestne občine Ptuj ter drugim obiskovalcem.
Učiteljica Vanja Majcen, koordinatorka in scenaristka prireditve, je letošnjo prireditev poimenovala športna@ talent.si. Ta je bila v znamenju športnih talentov, dejavnosti in aktivnosti, v katerih blestijo naši učenci. Talenti so bili tudi sicer osrednja tema letošnjega šolskega leta - pa ne le športni, temveč tudi glasbeni, likovni, literarni, plesni ... Talenti so dar življenju, talenti so neprecenljivi, ne moreš jih kupiti, ne da se jih posojati, ne moreš jih izgubiti. Talenti so vrednota, ki je posamezniku darovana z namenom. Kdor zavrže lastne talente, na koncu izgubi samega sebe. Seveda pa za uspeh ni dovolj le talent, potrebne so tudi delovne navade, vztrajnost, trud in lastna angažiranost.
O pomenu talentov so na prireditvi spregovorili tudi slavnostni govorniki: ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič,
vodja podružnice Irena Pukšič in župan Štefan Čelan. V svojih govorih so med drugim poudarili, kako pomembna je šola pri odkrivanju in razvijanju učenčevih močnih področij.
Prireditev je bil zasnovana kot TV oddaja, ki jo je prenašala »TV Grajena«. Po prireditvi smo se preizkusili v športnem
pragozdu, mini golfu, igralni konzoli, pikadu ali interaktivnemu športnemu kvizu. Naš praznik smo končali s sladka-njem z medenimi medaljami.
Prireditev so s svojim nastopom obogatili še pevci MoPZ Grajena pod vodstvom gospoda Mohorka.
Petra Uvera Hočevar
Foto: arhiv šole
časom smo se pogovarjali o tem, kako mladim predstaviti tehnike naravoslovja ter tehnične poklice. In potem smo razmišljali, da bi bilo dobro, če bi osnovnošolci to spoznavali skozi delo. Tako se je rodila ideja, da pri nas izdelamo podvozje teh avtomobilčkov, ta podvozja smo potem podarili osnovnim šolam, ki so jih skupaj z mentorji nadgradili v eks-tramobile,« je pojasnil vodja in avtor projekta Kostanjevec in dodal: »Mislim, da smo nadgradili vse prejšnje prireditve -tudi s presenečenji. Imeli smo namreč razstavljeno terensko vozilo iz Slovenske vojske, ja-drilico iz Aerokluba Ptuj, tudi torta v obliki gokarda je bila svojevrstno presenečenje ter glede na pozitivne povratne informacije učencev in mentorjev menim, da smo dosegli zastavljeni cilj.«
Monika Levanič
Pa brez zamere
Praznik
Dva dneva na eno nedeljo
Danes je nedelja, bivši dan mladosti. Moje in starejše generacije se najbrž še spomnite, kako je to takrat izgledalo. Tedanji stadion Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu je pokal po šivih (seveda tudi zato, ker je moral), ljudstvo se je gnetlo na tribunah, da bi bilo priča vsakoletni ekscesno grandiozni proslavi rojstnega dne Tita (ki seveda ni bil takrat, ampak 7. maja) in zadnji monumentalni etapi štafete mladosti, nekakšni različici bakle z olimpijskim ognjem, ki je takrat krožila po Jugoslaviji (štafeta, ne bakla).
Pa tudi sicer si, ko se tako spominjam teh rosnih mladostniških let, lahko v spomin prikličem zgolj še en tip prireditev, ki ustrezajo dimenzijam in patosu proslav dneva mladosti - to so vsakokratne otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger. Če dobro pomislim, je edina jugoslovanska prireditev, kije v mojem spominu zapisana kot predstava dovolj velikih dimenzij, da bi jo lahko postavili ob vsakoletne obeležitve dneva mladosti, bila slovesnost ob odprtju zimskih olimpijskih iger leta 1984 v Sarajevu. Že zgolj takratna maskota iger Vučko je v narodov spomin vtisnjena enako dobro kot štafeta mladosti, pa tudi sam otvoritveni šov je bil za tiste čase precej spektakularen.
A to so stare štorije in najbrž se sprašujete, zakaj se na to sončno nedeljo predajam spominom iz otroštva. No, pa saj se v bistvu ne - na ta dogajanja preteklosti sem se spomnil ob dejstvu, da se letos prav na bivši dan mladosti, torej 25. maja, dogaja neka druga reč, ki bi nam jo radi prodali kot praznik. A ne kot praznik mladosti, praznik enopartijskega sistema in kulta osebnosti, temveč kot praznik navideznega, praznik demokratičnega pluralizma; z eno besedo - volitve. Za volitve nam namreč vseskozi in neprenehoma ponavljajoče govorijo, da sopraznik demokracije. Recimo ne dnevu mladosti, pozdravimo raje dan demokracije. Kajti demokracija s svojim praznikom, svobodnimi večstrankarskimi volitvami, je tista, ki so nam jo v rajnki državi tako dolgo odrekali, nam jo kratili, jo teptali.
Vendar. Če malce podrobneje pogledate obe omenjeni področji, spoznate, da imata kar nekaj presenetljivih podrobnosti. Demokracija, kot nam jo prodajajo, ima približno isto število lukenj, kot jih je imela celotna zgodba, katere ena izmed kulminacij je bil tudi dan mladosti. Seveda le-te niso tako dobro in hipoma vidne, kot so bile tiste pred tremi desetletji in več, a brez dvoma so tukaj. Če jih naštejemo le nekaj, nam v svoji praznini zasijejo naslednje zadeve: skrb vzbujajoča velika podvrženost demokracije, njenih akterjev in standardov drugim centrom moči (seveda predvsem kapitalu), pa neupravičeno veliki stroški, povezani z izvajanjem demokracije, pa poudarjanje svobode, čeprav je imamo zmeraj manj, pa odtujenost tistih, ki sprejemajo odločitve, od»vsakdanjih« ljudi in dejanskega stanja stvari in tako dalje. Vzporednic, resda ne ravno takoj vidnih, obstaja še kar nekaj. Preveč, kakopak.
Zato vas morda ni treba preveč skrbeti, če se slučajno niste udeležili nedeljskih volitev - konec koncev najbrž tudi nikoli niste sedeli na tribunah stadiona JLA v Beogradu, ko je nanj priromala štafeta mladosti.
Gregor Alič
Ptuj • Druženje stanovalcev Doma
Veselo na pikniku
V Domu upokojencev Ptuj so pred dnevi za stanovalce pripravili piknik na prostem z družabnimi igrami.
»Zaigrali smo tudi na harmoniko, zraven zapeli in zaplesali. Pripravili smo tudi športne igre: balinanje, met na koš, metanje obročkov ... Piknika se je udeležilo okrog 90 naših stanovalcev iz vseh oddelkov, šlo je za druženje in tudi medsebojno spoznavanje stanovalcev. Po zaključku družabnega dela je sledilo kosilo,« je povedala socialna delavka Simona Požar in poudarila, da se bodo s stanovalci v prihodnjih dneh odpravili na izlet. Za destinaci-jo so tokrat izbrali Prekmurje.
MZ
Foto: Dom Ptuj
Tenis
Tamara v tie-breaku slavila 17:15 ...
Stran 12
Judo
Kociprovi naslov, Vidoviču pas
Stran 12
Kolesarstvo
Sagadin 2. v Komendi in 6. v Avstriji
Stran 13
Rokomet
Ptujčani organizirajo spektakel v Mariboru Stran 13
Nogomet
Petarda Drave za visoko zmago z Gradom
Stran 14
Mali nogomet Vse poti vodijo v Vitomarce
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu!
RADIOPTUJ
tut áfeietcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Zavrč
Zavrč želel v 2. ligo, a mu NZS ni dovolila
Kljub temu da se je premi-erno prvoligaško prvenstvo za Zavrč šele zaključilo, pa duhove že burijo številne stvari. Tako je klub zaradi izgradnje nove tribune in s tem povezanih precejšnjih stroškov na NZS poslal dopis, da bi beli v naslednji sezoni želeli nastopati med drugoligaši. Igranje v 2. ligi je namreč finančno bistveno manj zahtevno kot igranje med najboljšimi. A odgovorni možje iz Ljubljane o tem niso želeli niti slišati, zato so Zavrču postavili izbiro: Prva liga Telekom Slovenije ali zadnja liga! Seveda se je klub, ki je v pravkar končani sezoni zasedel dobro 5. mesto, odločil za nadaljevanje igranja med prvoligaši.
Dela na Športnem parku medtem kljub vsemu potekajo z izjemno naglico. Parkirišče, ki je v lasti Občine Zavrč in bo stalo za novo tribuno, je praktično že nared, manjka le še zaključni sloj asfalta. Zgodovina je montažna kovinska tribuna, kar pa bo že kmalu postala tudi dosedanja osrednja tribuna. Tudi klubska stavba je v teh dneh že brez
strehe in jo čaka rušenje, obrisi nove tribune pa bodo vidni že zelo kmalu. Nov objekt bo zares nudil pravo udobje vsem nogometnim navdušencem, tribuna pa bo sprejela okrog 1000 gledalcev. Prav tako je vse nared za širitev igrišča, ki bo potekalo proti gozdu na drugi strani tribune. Tako bo Zavrč tudi v novi sezoni infrastrukturno povsem pripravljen pričakal začetek prvoligaškega tekmovanja.
Odhaja (vsaj) osmerica
S tem pa novosti v taboru Zavrča še zdaleč ni konec. Kriza, ki pretresa vse sfere življenja, ni zaobšla niti haloškega kluba in tako bo proračun v naslednji sezoni zmanjšan. Precej sprememb bo s tem doživel tudi igralski kader, na kar smo namignili že v eni od preteklih številk. Bolj ali manj je že jasno, da v prihodnje belega dresa ne bodo več nosili naslednji igralci: Gregor Fink, Josip Golubar, Miha Kokol, Ar-
pad Vaš, Mario Brlečic, Dominik Božak, Aleš Čeh in Josip Fuček. Vsi omenjeni igralci so prosti brez odškodnine in si lahko poiščejo
novega delodajalca. S tem pa seznam odhodov še ni končan, saj je na izhodnih vratih še kak igralec, odvisno tudi od tega, ali bo sprejel zniža-
nje pogodbenega zneska.
Seveda se bo Zavrč na drugi strani tudi okrepil, nove nogometaše pa bo - kot je to že navada - iskal preko meje, v
okolici Varaždina, ki je prava valilnica talentov. Beli se ozirajo predvsem po mladih igralcih, prvi ekipi bodo priključili najobetavnejše mladince. V klubu zatrjujejo, da bodo tudi v naslednji sezoni imeli konkurenčno ekipo, čeprav bo glavni cilj obstanek med prvoligaši. Priprave na novo sezono se bodo sicer začele v nedeljo, 15. 6., ob 10. uri.
Tadej Podvršek
Aleš Ceh, Miha Kokol, Josip Golubar in Gregor Fink (na fotografiji) so se poleg Arpada Vaša, Dominika Božaka, Josipa Fučka in Maria Brlečiča znašli na seznamu igralcev, na katere v Zavrču ne računajo več.
Nogomet • NK Aluminij
Pevniku in Kurežu pogodba poteče zadnjega maja ...
Prvenstvo v 2. ligi se je s tekmami 27. kroga končalo preteklo soboto. Takrat je tudi dokončno postalo jasno, da se nogometašem Aluminija ni uspelo uvrstiti v dodatne kvalifikacije (te so sedaj tako ali tako odpadle, saj Dob ponovno ni sprejel napredovanja v 1. ligo). Napredovanje se nasmiha Radomljam, če bodo
tam seveda ocenili, da so na to pripravljeni - dokončnega odgovora še niso podali ...
Kidričani so prvenstvo končali na 3. mestu, čeprav so imeli pred začetkom prvenstva s trenerjem Antejem Šimundžem višje cilje. Po 9. krogu je zaradi odhoda Šimundža k Mariboru mesto prvega trenerja Alumi-
nija zasedel Robert Pevnik. Uprava je pogodbo z njim sklenila za obdobje do 31. 5. 2014. Datum se nezadržno približuje ...
»Trenerju Robertu Pev-niku se pogodba izteče konec tedna, podaljšati pa je ne nameravamo. Vzrokov je več, v prvi vrsti pa gre za zmanjšanje stroškov, s katerimi bomo operirali v
naslednji sezoni. Obenem lahko v isti sapi omenimo tekmovalni vidik, saj smo ob sklenitvi sodelovanja z njim vseeno računali na dodatne kvalifikacije. Tega nismo dosegli, zato se razhajamo. V nadaljevanju mu želimo vse dobro na njegovi nadaljnji poti ter se mu zahvaljujemo za korektno sodelovanje,« je povedal Marko Kmetec, ki
skrbi za športni vidik Aluminija.
Že dalj časa pa je nekakšna javna skrivnost, da se Aluminij razhaja tudi z Robertom Kurežem. »Z Robertom smo se decembra korektno pogovarjali in mu ponudili novo pogodbo (sedanja se mu izteče 31. 5. 2014, op. a.). Po posvetu s svojim menedžer-jem se ni odločil za podpis.
Kljub temu smo mu vse do tega trenutka pomagali in mu omogočili normalno treniranje ter igranje. S 1. 6. bo prost igralec in si bo lahko brez zadržkov poiskal nov klub,« je povedal Kmetec.
Glede na zmanjševanje proračuna, s katerimi bo razpolagalo člansko moštvo, je zagotovo pričakovati še kakšno podobno novico. V kolikšni meri se bodo v Kidričevem odločili za pomladitev vrst, pa bo verjetno več znanega v naslednjih tednih.
Jože Mohorič
Nič novega: Dob znova zavrnil NZS ...
NK Dob, prvak 2. SNL v tekmovalnem letu 2013/14, je v sredo obvestil Nogometno zvezo Slovenije, da ne napreduje v 1. SNL v tekmovalnem letu 2014/15. Na podlagi 27. člena Statuta NZS je odbor za nujne zadeve NZS na dopisni seji sprejel sklep, da se kvalifikacije za popolnjevanje 1. SNL ne odigrajo, saj je interes za napredovanje izkazal drugouvrščeni klub, NK Radomlje.
»V tekmovalnem letu 2014/15 bodo v 1. SNL nastopali klubi, ki so si tekmovalno pravico pridobili s športnimi rezultati v 1. SNL in 2. SNL v tekmovalnem letu 2013/14 ter imajo oziroma bodo imeli ustrezno licenco za nastopanje v elitnem slovenskem klubskem tekmovanju,« so zapisali na spletni strani NZS.
O
Foto: Črtomir Goznik
Robert Pevnik in Robert Kurež si bosta lahko od 1. 6. naprej poiskala novi sredini.
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 6. junija 2014
Tenis • Infond open 2014
Tamara v tie breaku slavila 17:15
Ta teden poteka v Mariboru največji ženski profesionalni turnir v Sloveniji - Infond open 2014. Na turnirju z nagradnim skladom 25 tisoč dolarjev nastopa tudi 16-letna Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj), ki je dobila posebno povabilo organizatorjev kot najboljša Slovenka na ITF-tur-nirju v Velenju (poročali smo, da je Zidanškova tam ugnala celotno konkurenco).
Deveta zaporedna zmaga
Neverjetnega niza osmih zaporednih zmag pa Tamara ne namerava prekiniti. Čeprav je na svetovni turneji popolna novinka - igra šele tretji profesionalni turnir - pa je bila v sredo v 1. krogu glavnega turnirja znova uspešna. Njena tekmica na glavnem igrišču ŽTK Maribor je bila Ana Sa-vič (523. na WTA lestvici, leta 2013 je bila že 286.). 24-letna hrvaška igralka je visoka in močna tekmovalka, ki stavi predvsem na odličen začetni udarec. S tem elementom je hitro povedala 0:2, a je Tamara kmalu ujela ritem in se pri rezultatu 3:4 z rebreakom vrnila v igro (4:4). Drugi break
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je največji slovenski ženski članski turnir odprla z zmago.
je Savičevi uspel pri 5:6, naša igralka pa se je znova rešila z rebreakom - 6:6. Gledalci so lahko v nadaljevanju spremljali neverjetno izenačen in razburljiv tie-break, v katerem se je tehtnica zdaj nagibala na eno in zdaj na drugo stran. Po nekaj zapravljenih zaključnih priložnostih na obeh straneh (Tamara je eno zapravila npr. z
dvojno napako) je pri vodstvu 16:15 Tamara vendarle pokazala več zbranosti in je povedla 1:0. Neverjeten zagon je takoj izkoristila v prvi igri drugega niza, ko je z odvzemom servisa povedla 1:0 in nato še 2:0. Dokončno se je dvoboj nagnil na stran Zidanškove pri 4:2, ko je še drugič odvzela servis Sa-vičevi in prišla do vodstva 5:2.
Na svoj servis je izkoristila tretjo zaključno žogico in se veselila devete zaporedne zmage na članskih ITF-turnirjih! Kočno razmerje točk je bilo 95:92 v korist zmagovalke, ki je znova pokazala veliko mero nepopustljivosti in srčnosti. O nadaljevanju turnirja bomo poročali v torkovi številki.
JM
Judo • Državno prvenstvo za mlajše člane
Kociprovi naslov, Vidoviču pas
TVD Partizan Ljutomer je v soboto organiziral državno prvenstvo v judu za mlajše člane in članice do 23. leta starosti, prav tako pa tudi pasovno državno prvenstvo. Na tatamiju se je tokrat znašlo 56 borcev in bork iz 17 slovenskih klubov. Med njimi sta bila tudi JK Drava Ptuj s štirimi predstavniki in JK Gorišnica z eno predstavnico.
Tanja Kociper (JK Gori-šnica) je tekmovala v kategoriji do 63 kg in je osvojila naslov državne prvakinje. Za ta lep uspeh je zabeležila tri zmage, in sicer je premagala
Živo Potočnik (TVD Partizan Ljutomer), Katjo Karba (TVD Partizan Ljutomer) in Kajo Čeh (TVD Partizan Ljutomer). Iz ptujskega tabora se je medalje veselil Tadej Butolen, ki se je boril v kategoriji nad 100 kg, kjer je za 3. mesto zabeležil zmago in poraz. Z enako statistiko na blazinah je bil 4. v kategoriji do 81 kg Tilen Vido-vič, medtem ko sta bila brez zmage v treh dvobojih četrta
Vid Kmetec in Benjamin Debenardi. Najuspešnejši klub na DP je bil s tremi zlatimi in eno bronasto medaljo najuspešnejši JK Olimpija, do-
Tilen Vidovič (JK Drava Ptuj, modri kimono)
Državna prvakinja med mlajšimi članicami v kategoriji do 63 kg: Tanja Kociper (JK Gorišnica)
mači TVD Partizan Ljutomer je skupno osvojil pet medalj -drugi mesti sta osvojila Patrik Vojsk in Kaja Čeh, medtem ko so bili tretji Žiga Šendlinger, Narsej Lackovič in Barbara Halas.
Vidoviču zmaga in višji pas, Šimenko po sodniški napaki ob finale
Po državnem prvenstvu je v športni dvorani v Ljutomeru potekalo še pasovno državno prvenstvo, ki se ga je udeležilo 83 tekmovalcev iz 26 slovenskih klubov. JK Drava Ptuj so zastopali Jožef Šimenko, Vid Kmetec, Tadej Butolen, Tilen Vidovič, Jaka Kodela in Benjamin Debenardi. Na tatamijih smo lahko spremljali zanimive dvoboje, velik uspeh pa je dosegel Tilen Vidovič, ki je osvojil prvo mesto v konkurenci članov in si priboril naziv mojstrskega kandidata - rjavi pas. Blizu uspeha je bil
Jože Šimenko, ki mu je nastop v finalu in možnost osvojitve naziva mojstra preprečila sodniška napaka. Po treh zmagah je osvojil zelo dobro tretje mesto. Na pasovnem državnem prvenstvu je tretje mesto v članski konkurenci rjavih pasov osvojila Tanja Kociper, članica JK Gorišnica.
David Breznik
Palijev memorial
V Ljubljani je v nedeljo potekal Palijev memorial, uradno tekmovanje JZS, na katerem je nastopilo 170 mladih tekmovalcev in tekmovalk. JK Drava Ptuj sta pri mlajših kadetih/-njah zastopala Nika Šlam-berger in Blaž Krajnc. Uspešnejša je bila Nika, ki je v kategoriji nad 70 kg osvojila 2. mesto; pred njo je bila le Veronika Mohorič (JK Velenje). Pri fantih je Blaž v kategoriji nad 81 kg brez zmage osvojil 4. mesto.
Nogomet • Reprezentanca Slovenije Reprezentanca v Južno Ameriko še brez Milca, a s Firerjem
Slovenska nogometna reprezentanca je v sredo odpotovala v Južno Ameriko, kjer bo 4. in 7. junija igrala prijateljski tekmi z Argentino v La Plati in z Urugvajem v Montevideu. Iz slovenskega tabora sporočajo, da se potovanja zaradi poškodbe gležnja ne bo udeležil branilec Maribora Martin Milec.
»Slovenska reprezentanca se bo podala na pot proti Buenos Airesu v nekoliko drugačni zasedbi od načrtovane. Po odpovedi Kevina Kampla in naknadnem vpoklicu Ivana Firerja je postalo jasno, da na južnoameriški turneji ne bo niti Martina Milca. Zdravniška služba izbrane vrste Slovenije je Milcu prižgala rdečo luč zaradi poškodbe gležnja, ki jo je bočni nogometaš Maribora staknil v finalu pokalnega tekmovanja,« sporočajo z Nogometne zveze Slovenije.
sta
Športni novički
Foto: Črtomir Goznik
Robert Simončik (BK Ring)
Boks: Na prvi letošnji reviji pet dvobojev
Boks klub Ring iz Ptuja je v soboto pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici pripravil prvo letošnjo sparing boksarsko revijo. Te so se v prejšnjih letih dodobra prijele v slovenskem prostoru in tako bodo »ringovci« tudi skozi to poletje kontinuirano pripravljali podobne dogodke. Na prvem je bilo na sporedu pet dvobojev, v katerih so nastopili predstavniki BK Tezno Maribor, ŽBK Maribor, KBV Sande Team Ruše, BK Legionar Ptuj in BK Ring Ptuj.
V uvodnem dvoboju sta se pomerila mlada predstavnika BK Tezno. Sledil je debitantski obračun Luke Stolekarja (BK Ring Ptuj) z Adrijanom Preglom (ŽBK Maribor), ki je bil zelo izenačen. Stolekar se je tokrat po krajšem času prvič v dobri luči predstavil v ringu. Po poškodbi se je v ring vrnil tudi mladi Urh Zebec (BK Ring Ptuj), ki je bil veliko boljši od Albrina Krasniqija (BK Tezno). Najboljši dvoboj revije je bil v velterski kategoriji, v kateri sta se pomerila Robert Šimončik (BK Ring Ptuj) in David Kramberger (BK Legionar Ptuj). Prvi dve rundi sta bili zelo izenačeni, oba boksarja pa sta prikazala izredno predstavo. V zadnji rundi je Kramberger iz fizičnega vidika nekoliko padel, kar je izkoristil Šimončik, ki je prevzel pobudo in je bil v zadnjih treh minutah boljši tekmec. V zadnjem dvoboju sta se pomerila stara znanca Nejc Nedeljko (BK Ring) in Jernej Gajšek (KBV Sande Team Ruše). Tempo dvoboja je bil na zavidljivem nivoju, to velja tudi za celotno predstavo, v kateri je bil Nedeljko za odtenek boljši tekmec.
Zanimive dvoboje si je ogledalo kakšnih 100 gledalcev. Glede na napovedi bo BK Ring v juniju pripravil dve novi reviji -predvidoma 7. in 14. junija.
David Breznik
Konjeniški šport:
Mitja Slavič dobil dedkovo spominsko dirko
Šesti tekmovalni dan letošnje kasaške sezone je potekal v znamenju spominske dirke Marka Slaviča starejšega, legendarnega tekmovalca in rejca iz Ključarovcev v občini Križevci, ki je bil vrsto let zvest kasaškemu klubu Ljutomer. V dirki osmeri-ce triletnih slovenskih kasačev na 2100 metrov dolgi stezi se je vseskozi vodil izjemen boj za osvojitev lovorovega venca, v končnici ciljne ravnine pa je zablestel Mitja Slavič, vnuk pokojnega Marka, ki mu je z žreb-cem (Sammi MS) za kakšen konjski korak uspelo premagati »papirna« favorita Tarsa Starsa in Lili Kim. Na ljutomerskem hipodromu se je tokrat zbralo 49 kasačev, ki so se pomerili v šestih dirkah. Po dve zmagi sta pripadli gostiteljem (še Dante MS - Seršen) 1:18,7) in KK Komenda (Bumble Blue HČ - Če-bulj in Jollly GJ - Jerovšek), po enkrat pa so slavili tekmovalci iz KK Posavje Krško (Wise Man -Osolnik) in KD Krim (Neysha Gill - Pirc). Najhitrejši čas dneva -1:16,4 - je dosegla sedemletna kobila Neysha Gill z voznikom Andrejem Pircem iz ljubljanskega kasaškega društva Krim.
NŠ
Zmaga Jožeta Sagaja v Budimpešti
Najuspešnejši voznik minule kasaške sezone Jože Sagaj ml. je letošnje tekmovanje na tujih hipodromih začel izvrstno. V prestolnici Madžarske je v dirki na 1800 metrov dolgi stezi z 9-letnim žreb-cem italijanskega registra (Lambert Sas) prepričljivo zmagal in dosegel izvrsten kilometrski čas - 1:13,8.
torek • 3- junija 2014
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Rokomet • Slovenija
Ptujcani organizirajo rokometni spektakel v Mariboru
RK Drava Ptuj je prevzel organizacijo prijateljske pripravljalne tekme rokometnih reprezentanc Slovenije in Avstrije. Ta rokometni spektakel bi moral biti odigran na Ptuju, a je bil zaradi težav s prenosom iz ptujskih dvoran Center in Ljudski vrt prestavljen v dvorano Lukna v Maribor. Tekma bo odigrana v ponedeljek ob 18. uri.
Za našo izbrano rokometno vrsto bo to pravi test pred odločilnima tekmama za nastop na SP leta 2015 v Katarju proti Madžarski. O pridobitvi, organizaciji in pomenu mednarodne tekme je predsednik RK Drava Ptuj Aleš Belšak povedal: »V veliko veselje in čast nam je, da smo od RZS prejeli zaupanje za gostiteljstvo tekme moške reprezentance. To razumemo kot potrditev našega dobrega dela in obravnavamo kot dodatno spodbudo pri našem nadaljnjem delu. Z organizacijo tekme želimo v našem širšem okolju dodatno reklamirati rokomet kot enega najuspešnejših in najbolj razširjenih kolektivnih športov v Sloveniji. Mladim bodočim reprezentantom s tega območja želimo omogočiti ogled rokometne predstave svojih vzornikov. Posebej smo ponosni na dejstvo, da je tekmo RZS podelila klubu, ki ima s svojimi več kot 65 leti eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Klubu, ki je v
Vstopnice za srečanje Slovenija - Avstrija lahko kupite pri dvorani Tabor, na sedežu Rokometnega kluba Drava Ptuj in v baru Maraton.
preteklosti preživel težke čase, a se v zadnjem obdobju zelo krepi in z vztrajnim in načrtnim delom pri mladih nakazuje, da se bo v prihodnosti zagotovo ponovno pojavil med elito. Prepričani smo, da bodo gledalci lahko priča vrhunski rokometni predstavi, saj se bosta pomerili dve sosedi in vsi vemo, da so sosedski boji vedno nekaj posebnega. Da bo Avstrija tekmec po meri, povedo odlične predstave avstrijske reprezentance na zadnjem velikem tekmovanju. V želji, da napolnimo dvorano in reprezentante pozdravimo v bučni atmosferi, vabimo vse rokometne navdušence, da se nam pridružijo ob zmagi nad našimi severnimi sosedi.«
Za vse ljubitelje rokometa na našem območju bo ponedeljkova tekma v Mariboru med Slovenijo in Avstrijo lepa priložnost, da si v živo ogledajo vrhunsko rokometno predstavo in pomagajo našim igralcem vliti dodatno energijo pred odločilnima tekmama z Madžari.
David Breznik
Športni novički
Mladi člani ekipe Karate-do kluba Ptuj
Karate • 9. pokal občine Oplotnica
V	soboto, 24. maja, je bila v športni dvorani Milenij karate tekma za 9. pokal občine Oplo-tnica, na kateri niso manjkali niti karateisti iz Karate-do kluba Ptuj, ki so se pomerili v katah, borbah in katah kot ekipa. Ponovno so bili zelo uspešni, saj so domov prinesli 22 medalj in pokal za skupno končno 3. mesto med 15 sodelujočimi klubi v tej sezoni.
V	katah sta Ela Valenko in Aleš Prigl premagala vse tekmice v svoji kategoriji in osvojila prvo mesto, Jure Sluga in Zoja Šprah sta bila druga, Oscar Križanec in Tilen Murko pa sta osvojila tretji mesti. V borbah sta bila na tretjem mestu Krištof Križanec in Tilen Murko, Oscar pa je bil drugi. Odlično so se odrezali tudi v prikazu kate kot ekipa, kjer so Anej Šmid Cafuta, Aleš Prigl in Matic Peternelj osvojili prvo mesto, v drugi kategoriji pa so Jure Sluga, Anej Šmid Cafuta in Jan Petrnelj osvojili medaljo za tretje mesto.
UR
Squash • Veržejka Sara Rojnik državna prvakinja
Na 23. državnem prvenstvu v squashu je nastopilo 49 igralcev iz osmih klubov. V ženski konkurenci se je v zaključne boje uvrstila tudi članica prleškega squash kluba Point iz Veržeja Sara Rojnik in na koncu nekoliko presenetljivo osvojila naslov državne prvakinje. Za uvrstitev v finale je Rojnikova premagala Mojco Blažič s 3:1, v odločilnem dvoboju za 1. mesto pa je Veržejka s 3:0 ugnala Nado Bambič iz Ljubljane.
NŠ
Martin Košnik (Ljubljana) in Sara Rojnik (Veržej) - letošnja državna prvaka v squashu
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Luka Sagadin 2. v Komendi
Sredi maja je Kolesarsko društvo Rog pripravilo 8. VN občine Komenda. Na njej so nastopili tudi ptujski kolesarji in dosegli nekaj vidnih uvrstitev.
Dečki C so vozili 4 kroge v skupni dolžini 13,5 km. Start je bil postavljen pod 300 metrov dolgim klancem, cilj pa na vrhu, tako da so vsi kolesarji morali prevoziti 4 kroge in na koncu še dodatnih 300 metrov. Ko so se drugič vzpenjali na klanec, je silovito napadel Miha Muršec, ki pa ni uspel pobegniti konkurenci. Na koncu je bil ciljni sprint, kjer pa Muršec ni bil dovolj dobro postavljen. Na koncu je iztržil 6. mesto. Enej Klasinc se je vso dirko vozil v prvi deseterici in na koncu končal na 9. mestu. V prvi skupini je končal tudi Žan Žnidar, ki je bil sicer 12., vendar je bil med
Foto: Marjan Kelner
Uspešna ptujska kolesarska vrsta: Luka Sagadin drži pokal.
svojimi letniki 2003 najboljši in je zato prejel tudi nagrado. Pri dečkih B je bil Aljaž Ljubeč 12, Gašper Polanec pa 14. Pri dečkih A je bil na mednarodni dirki, dolgi 20 km, najboljši Marko Hozjan kot
8. Nace Malovič je bil 15.
Med mlajšimi mladinci, ki so morali prevoziti 14 krogov, so bile ptujske barve množično zastopane, na koncu pa je nase najbolj opozoril Luka Sagadin, ki je ciljno črto
Kikboks • KBV Ptuj
Ptujčani v Avstriji do devetih odličij
Ekipa ptujskih kikboksar-jev, članov Kluba borilnih
veščin Ptuj, se je konec tedna udeležila mednarodnega tek-
movanja v Mattersburgu v Avstriji, na katerem je sodelovalo
Ptujsko zastopstvo v Avstriji
prečkal kot drugi in se tako spet povzpel na stopničke. 13. mesto je zasedel Tim Roškar.
Sagadin najuspešnejši Ptujčan tudi v Avstriji
Avstrijski Knittelfeld je v nedeljo, 25. maja, gostil mednarodno kolesarko dirko, kjer so nastopili tudi mlajši mladinci Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Na 58 km dolgi krožni dirki so za KK Perutnina Ptuj nastopili Tim Roškar, Luka Sagadin, Luka Kramber-ger, Jernej Paj in Jan Medved. Fantje so veliko poskušali z begi, a so domači kolesarji vse polovili in pripeljali dirko v skupinski sprint. Sagadin je bil kot najboljši član štajerskega kolektiva na 6. mestu, Kramberger pa 12. Med dirko se je za ekipo zelo trudil Paj, ki je poskrbel, da so se Ptujčani v zaključku lahko borili tudi za zmago. Mladi »perutninarji« bodo ob koncu tedna nastopili na avstrijskem Koroškem.
tp
okrog 280 tekmovalcev iz sedmih držav. Tekmovalci iz Ptuja, ki so nastopali z nepopolno ekipo, so prikazali dobro formo, saj so osvojili veliko prvih, drugih in tretjih mest.
Rezultati v disciplini point fighting:
1.	mesto so osvojili: Lara Vu-zem Vajda (kadetinje do 42 kg in do 47 kg), Patrik Šulek (ml. kadeti nad 47 kg), Nina Duh (st. kadetinja do 55 kg) in Gašper Mlakar Valentin (mladinci do 69 kg in do 74 kg);
2.	mesto je osvojil Vito Ču-rin (mladinci do 89 kg);
3.	mesta so osvojili: Niko Ritlop (ml. kadeti nad 47 kg), Dejan Duh (st. kadeti do 47 kg) in Nina Duh (st. kadetinja do 60 kg).
Rezultati v disciplini light kontakt:
1. mesto je osvojil Vito Ču-rin (mladinci do 84 kg).
Franc Slodnjak
Namizni tenis • Zagiping
Zagiping zbral skoraj 1000 nastopajočih
Na enem največjih evropskih turnirjev mladih igralcev in igralk se je v Zagrebu zbralo več kot 900 nastopajočih, ki so prišli iz 22 držav. Letošnji Zagiping je bil že 61. po vrsti, nastopajoči pa so bili razdeljeni v 8 kategorij: najmlajši in mlajši kadeti, kadeti in mladinci (oboji v kategoriji dečkov in deklic). Vsi so tekmovali tudi v ekipni konkurenci.
Najvišje ekipa mlajših kadetov
Med njimi so bili tudi predstavniki ptujskega in cirkov-škega namiznoteniškega kluba. V takšni konkurenci se je bilo izjemno težko uvrstiti v glavni turnir, kar je na koncu pri ekipah uspelo le dvojici Marsel Šegula - Rok Trtnk. Na koncu sta med 16 ekipami osvojila odlično 3. mesto, zmaga je odšla v Francijo.
Med posameznicami se je v glavni turnir uspelo uvrstiti
Evi Gojkovič pri kadetinjah, Marselu Šegulu (oba NTK Ptuj) pri mlajših kadetih ter Lari Belaj (Cirkovce) pri najmlajših kadetinjah.
JM
2. TOP za kadete/-inje
V Škofji Loki je v nedeljo potekal 2. letošnji TOP turnir za kadete in kadeti-nje, na katerem ima pravico nastopa najboljših 24 igralcev in igralk. Na njem so nastopili trije predstavniki NTK Ptuj. Pri fantih je Marsel Šegula (še mlajši kadet) v 1. kakovostni skupini zasedel 6. mesto (zmagal je Tilen Cvetko - Krka). Pri dekletih je bila Katja Krajnc v 1. skupini osma (zmagala je Katrina Sterchi - Arrigoni), enako uvrstitev je v 3. skupini dosegla Eva Gojkovič.
Rokomet • Mlajše selekcije
Ormožanke četrte, Ptujčanke šeste v državi
Ženski rokometni klub Ormož je v Športni dvorani Hardek gostil zaključni turnir od 4. do 6. mesta v državi za starejše deklice B (dekleta, rojena leta 2000 in mlajša). Poleg gostiteljic sta se turnirja udeležili še ekipi iz Zagorja in Ptuja. Največ uspeha so požele gostiteljice.
1.	tekma: Ormož - Zagorje 19:19 (10:12)
Gostiteljice so sedem minut pred koncem povedle 18:16, nato pa storile preveč napak, da bi obdržale prednost do konca tekme. Glede na prikazano z obeh strani je delitev točk pravična. Pri zmagovalkah je Kolen-kova dosegla 9, Hergulova pa 5 golov. Pri poraženkah je Haceto-va mrežo Ormožank zatresla kar 14-krat.
2.	tekma: Zagorje - Ptuj 24:22 (13:11)
Skozi celotno tekmo sta bili ekipi izenačeni. V zaključku tekme so presenetljivo imele več svežine Zagorjanke, čeprav je bila to njihova druga tekma na turnirju. Pri Ptuju so Sara Šegu-
la, Nuša Puž in Eva Kopše dosegle po 5 zadetkov.
3. tekma: Ormož - Ptuj 26:12 (14:4)
Domačinke so izkoristile boljši razpored tekem in nadi-grale ptujsko zasedbo. S čvrsto obrambo so Ormožanke utrujale tekmice in preko protinapadov dosegale lahke zadetke.
Končni vrstni red:
1. Krim Ljubljana, 2. Litija, 3. Olimpija Ljubljana, 4. Ormož, 5. Zagorje, 6. Ptuj.
Postave ekip:
ORMOŽ: Nika Polič, Urška Rodi 7, Minea Kolenko 18 (3), Eli Hergula 12 (2), Ana Škorja-nec 3, Nika Polak 2, Neja Polak, Nuša Žnidarič 1, Lorella Kolenko. Trener: Ernest Pučko.
PTUJ: Iva Zidarič, Alja Krasnič 1, Anea Bezjak 2, Špela Topol-nik, Laura Škrabl, Sara Šegula 6, Eva Kopše 8, Nuša Puž 8, Maša Ramšak 3, Lana Križanec 4, Nika Vidovič 2. Trener: Robi Krasnič.
Uroš Krstič
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 6. junija 2014
Nogomet • 3. SNL - vzhod, 23. krog
Petarda Drave za visoko zmago z Gradom
Drava Ptuj - Grad 5:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Furek (30.), 1:1 Krpič (33.), 2:1 Ljubec (35.), 3:1 Ljubec (65.), 4:1 Droždek (74.), 4:2 Balent (75.), 5:2 Tomažič Šeruga (89.)
DRAVA PTUJ: Ajlec, Antolič (od 68. Jaušovec), Javornik, Ljubec, Furek (od 56. Lavrinc), Droždek (od 79. Zagoršek), Krajnc, Než-mah, Kirič, Tomažič Šeruga, Ar-sič. Trener: Franc Fridl.
V zaostali tekmi 23. kroga 3. lige smo med Dravo in Gradom videli atraktivno predstavo, v kateri ni manjkalo zadetkov, zaključnih strelov in lepih priložnosti. V organizaciji same igre so prevladovali Ptujčani, ki so bili ves čas aktivnejša ekipa, a tudi Grad je bil občasno zelo nevaren in je tudi solidno stal na igrišču.
Približno pol ure sta se moštvi ogrevali in nista prišli do nevarnejšega zaključnega strela, nato pa so si akcije in zadetki sledili z veliko hitrostjo. Izid na semaforju se je spremenil v 30. minuti, ko je aktivni Dro-ždek prebil levo stran obrambe Grada in podal v sredino, kjer je Furek s prve streljal in žoga se je od prečke odbila v gol -1:0. Le tri minute kasneje smo videli izredno mojstrovino za izenačenje, potem ko je Krpič
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so si dva kroga pred koncem 3. lige vzhod zagotovili 2. mesto.
fantastično streljal s kakšnih 25 metrov - 1:1. Tretji zadetek v petih minutah je padel po predložku Kiriča z leve strani, ko je Ljubec v kazenskem prostoru lepo sprejel žogo, se obrnil in natančno zadel - 2:1. Do konca prvega delo smo videli še izredni priložnosti, ki sta ju zapravila Balent (z obrambo se je izkazal Ajlec) za goste in Krajnc za domače.
V nadaljevanju smo spremljali še večje obleganje vrat Grada
in še večjo ofenzivo Drave. Tako so poizkušali Tomažič Šeruga, Nežmah in Lavrinc. Gostje so v 63. minuti preko Škaferja zadeli vratnico, nato pa sta sledila dva zadetka Ptujčanov. Najprej je po podaji Lavrinca bil ponovno zelo spreten in natančen Ljubec (3:1), medtem ko je četrti zadetek dosegel Dro-ždek (najprej je streljal Tomažič Šeruga, Klemenčič je ubranil, odbiti žogo pa je v gol potisnil Droždek) - 4:1. Gostje se kljub
Mali nogomet • 14. Sandijev memorial
Vse poti vodijo v Vitomarce
V Vitomarcih bodo s tradicionalnim Sandijevim me-morialom tudi letos obudili spomin na pred 15 leti nesrečno preminulega člana KMN Vitomarci Sandija Toša. Organizatorji - na čelu z Darkom Rojsem - so tudi za letošnji dvodnevni športno-družabni dogodek poskrbeli za dodaten čar z vključitvijo mladih selek-
cij. Sicer bo sobotni večerni članski turnir (20.30) podprt z nagradnim skladom 2000 evrov in prehodnim pokalom.
»V članski konkurenci se pričakuje okrog 20 ekip, pri veteranih med 8 in 10, pri U-19 okrog 12 ekip, 3 ženske ekipe in 6 do 8 ekip pionirjev,« je pričakovanja predstavil Darko Rojs in nadaljeval: »Vsako leto
nadaljujemo zgodbo prejšnjega leta. Letos smo se organizacije lotili bolj intenzivno - z dodatkom turnirja za selekcije U-8 in U-10 ter dobrodelnim pridihom. V sodelovanju z OŠ in vrtcem Vitomarci bomo izpeljali akcijo zbiranja igrač, imeli bomo tudi razne aktivnosti v zvezi s skrbjo za čisto okolje. Lani smo denimo prvič resneje vključili mladinsko kategorijo in imeli pri tem super odziv.«
visokemu zaostanku niso predali in so v 75. minuti po natančnem strelu po tleh Balenta znižali na 4:2. Do konca tekme smo videli še lepo situacijo za zadetek, ki je ni izkoristil Arsič, in izjemen strel s kakšnih 20 metrov ter pravi evrogol za 5:2, ki ga je dal Tomažič Šeruga. Nogometaši Drave so si s to zmago dva kroga pred koncem tekmovanja zagotovili končno 2. mesto.
David Breznik
Turnir si je v preteklih letih pridobil veliko veljavo.
D. Rojs: »Turnir ima tradicijo, ima neko ime, postaja uveljavljena blagovna znamka tudi v širšem slovenskem prostoru. V Vitomarcih je sicer mali nogomet doma, turnir pa tu v Slovenskih goricah in okolici velja za enega največjih. Ljudje radi pridejo, mi pa se trudimo, da dogodek zgledno organiziramo. Obiskovalci lahko vidijo dober nogomet, imajo razlog, da pridejo v našo družbo.«
Vaš klub ima dolgo in bogato tradicijo.
D. Rojs: »Vrsto let smo Vito-marci nastopali v 2. SFL, bili tudi člani 1. SFL. Letos praznujemo 30 let od uradne registracije kluba, bili smo drugi v nekdanji Jugoslaviji (1. Talci Maribor, 3. Poetovio Ptuj) in to nam je v velik ponos, želimo, da gre tradicija naprej.«
UR
Nogomet • Mlajše kategorije
1. SML
REZULTATI 29. KROGA: Jadran Dekani - Šampion 2:2 (0:0), Rudar Velenje - Ilirija 3:2 (1:1), Koper - Interblock 2:1 (0:0), Bravo - HIT Gorica 0:4 (0:2), Olimpija Ljubljana - Aluminij 2:0 (1:0), Krka - NOGA Triglav 4:3 (3:0), Maribor Branik - Robert Koren Dravograd 2:2 (1:0).
1.	DOMŽALE 28 21 3 4 64:24 66
2.	KOPER	29 20 4 5 97:38 64
3.	MARIBOR BRANIK 29 19 6 4 93:26 63
4.	HIT GORICA 29 19 2 8 67:37 59
5.	OLIMPIJA 29 17 4 8 66:39 55
6.	ALUMINIJ 29 14 3 12 52:49 45
7.	ILIRIJA	29 13 2 14 48:61 41
8.	INTERBLOCK 29 11 4 14 48:51 37
9. NOGA TRIGLAV	29	9	S	12	5S:55	35
10. KRKA	29 :	10	5	14	40:54	35
11. VOC CELJE	2S 10		4	14	40:53	34
12. RUDAR VELENJE	29	9	5	15	33:62	32
13. JADRAN DEKANI	29	7	5	17	34:74	26
14. ŠAMPION	29	6	5	1S	31:61	23
15. DRAVOGRAD	29	6	5	1S	43:92	23
16. BRAVO	29	6	3	20	37:75	21
1. SKL
REZULTATI 29. KROGA: Olimpija Ljubljana - Aluminij 1:2 (0:1), Jadran Dekani - Šampion 2:1 (0:1), Rudar Velenje - Ilirija 2:0 (0:0), Koper - Interblock 3:0 (2:0), Bravo - HIT Gorica 2:1 (1:0), Krka - NOGA Triglav 0:1 (0:1), Maribor Branik - Robert Koren Dravograd 3:1 (1:0).
1. DOMŽALE	2S 21	1	6	73:24	64
2. OLIMPIJA	29 1S	6	5	51:19	60
3. NOGA TRIGLAV	29 17	5	7	50:25	56
4. ALUMINIJ	29 15	6	S	47:35	51
5. CELJE	2S 15	5	S	55:37	50
6. MARIBOR BRANIK 29 13		9	7	60:29	4S
7. KOPER	29 12 10		7	45:24	46
8. HIT GORICA	29 12	4	13	49:47	40
9. BRAVO	29 12	4	13	31:31	40
10. ILIRIJA	29 11	6	12	40:42	39
11. KRKA	29 9	9	11	51:46	36
12. RUDAR VELENJE 29 10		6	13	43:70	36
13. INTERBLOCK	29 10	5	14	47:62	35
14. ŠAMPION	29 7	2	20	33:70	23
15. JADRAN DEKANI 29 3		6	20	16:60	15
16. DRAVOGRAD	29 2	4	23	21:91	10
Liga U-15 vzhod
REZULTATI 28. KROGA: Poli Drava Ptuj - Aha Emmi Bistrica 3:1 (1:0), Aluminij - Šampion 6:1 (3:0), Celje - Rudar Velenje
5:0 (1:0), Robert Koren Dravograd - Farmtech Veržej 1:1 (0:1), Žalec - Nissan Ferk Jare-nina 1:3 (1:1), Dravinja - Maribor Branik 2:4 (1:0).
1.	MARIBOR BRANIK 28 26 1 1 137:13 79
2.	KRŠKO	27 24 2 1 121:10 74
3.	FARM. VERŽEJ 28 19 4 5 103:44 61
4.	ALUMINIJ 28 19 2 7 100:34 59
5.	DRAVOGRAD 28 15 4 9 58:41 49
6.	ŠAMPION 28 14 3 11 65:50 45
7.	CELJE	28 14 2 12 75:57 44
8.	DRAVINJA 28 12 6 10 44:59 42
9.	RUDAR VELENJE 28 13 0 15 68:76 39
10.	K. PREVALJE 27 9 4 14 53:60 31
11.	POBREŽJE 27 8 3 16 24:55 27
12.	POLI DRAVA P. 28 8 3 17 30:70 27
13.	ŽALEC	28 7 2 19 23:94 23
14.	A. E. BISTRICA 28 6 1 21 23:103 19
15.	FERK JARENINA 28 5 3 20 21:63 18
16.	KOVINAR TEZNO 27 3 0 24 17:133 9
jm
Športni napovednik
Nogomet • 3. SNL - vzhod
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Rakičan - Drava Ptuj, Šmarje pri Jelšah - Avto Rajh Ljutomer, Tromejnik G Sukič -Nafta 1903, Aha Emmi Bistrica - Dravinja Kostroj, Odranci -Avto Škafar Beltinci, Malečnik - Grad
SUPER LIGA
LIGA ZA PRVAKA, PARI 22. KROGA - NEDELJA ob 10.30: Videm - Stojnci; NEDELJA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar
-	1A avto Gerečja vas
LIGA ZA OBSTANEK, PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Haj-dina - Carrera Optyl Ormož, Boč - Apače
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podvinci DS Galun - Go-rišnica, Lovrenc - Rogoznica, Leskovec - Tržec, Skorba - Mar-kovci, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Cirkulane
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Polskava avtoprevozni-štvo Grobelnik - Slovenja vas, Oplotnica - Podlehnik, Majšperk
-	Grajena, Pragersko 75 - Makole, Hajdoše - Zgornja Polskava
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
30. KROG: Aluminij - Maribor Branik (NEDELJA ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
30. KROG: Aluminij - Maribor Branik (NEDELJA ob 11.00)
LIGA U-15
29. KROG: Aha Emmi Bistrica - Aluminij (PETEK ob 17.30), Pobrežje - NŠ Poli Drava Ptuj (SOBOTA ob 16.00)
Mali nogomet • 14. Sandijev memorial
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 14. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal na asfaltnem igrišču pri OŠ v Vitomarcih. Turnir bo potekal 30. in 31. maja.
V petek, 30. maja, se bodo merili igralci v kategorijah od U-8 do U-14 ter ekipe zaselkov občine Sveti Andraž. V soboto, 31. maja, bo od 11. ure naprej potekal turnir v kategoriji U-19, ob 15.00 se bodo merili veterani, ob 19.00 bo prijateljska tekma ženskih ekip. Ob 20.30 se bo začel Sandijev memorial za prehodni pokal.
Ob igrišču bo postavljen prireditveni šotor, zato bo prireditev ob vsakem vremenu! Dodatne informacije: 031 634 847.
Košarka • 1. košarkarski vikend
Klub Ptujskih študentov skupaj s Košarkarskim klubom Ptuj organizira 1. Košarkarski vikend. V petek, 30. maja, bo od 18. ure naprej na košarkarskem igrišču pri Športni dvorani Campus potekal turnir trojk. Drugi dan, v soboto, 31. maja, bo na sporedu Razigran dan košarke.
Rokomet • Slovenija - Avstrija
Rokometni klub Drava Ptuj v ponedeljek ob 18. uri v športni dvorani Lukna v Mariboru organizira prijateljsko pripravljalno rokometno tekmo med reprezentancama Slovenije in Avstrije.
Jadranje • Jadro Rance 2014
Brodarsko društvo Ranca Ptuj v soboto in nedeljo organizira jadralno tekmovanje Jadro Ranca 2014, ki bo potekalo v razredih Optimist, Laser 4.7, Laser Radial in Laser Standard.
Veter v laseh v Trnovski vasi
Športno društvo Kenguru in OŠ Destrnik-Trnovska vas organizirata na športnih igriščih v Trnovski vasi športno-družabno prireditev Veter v laseh. V soboto, 31. maja, bodo med 8.30 in 13.00 organizirane različne športne aktivnosti, kot so nogomet, badminton, mnogoboj, med dvema ognjema, rolanje in bowling. Posebni gost prireditve bo strelec Robert Markoja.
David Breznik
petek • 30. maja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	15
V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Z nami bodo peli in se veselili otroci osnovnih šol občin: Juršinci, Markovci, Gorišnica, Destrnik, Trnovska vas, Hajdina, Sveti Tomaž, Cirkulane, Središče ob Dravi, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž, Ormož in Mestne občine Ptuj. Vabljeni tudi vi, da se skupaj poveselimo.
Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na predtekmovanju se bo predstavilo dol2 posameznikov ali skupin, učencev OS, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado.
Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prost vstop) in se bo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnost in prijateljstvo.
Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031 331 979.
StajerskiTl
■
www.radio-tednik.si
Daj naprej... in podari sonce
Če ste v zadnjih štirih mesecih lanskega leta kupili posebno ekološko vrečko »Daj naprej ... in podari sonce«, ste pomagali Maši, simpatični deklici, ki je pri štirih tednih prebolela streptoko-kni meningitis - meningoencefalitis. Konec leta je deklica prejela 500 € za dopolnilne hipoterapije, ki so samoplačniške.
Maša, ki ima zaradi posledic bolezni težko obliko cerebralne paralize z globalnim zaostankom na vseh področjih razvoja in je za povrhu še slepa, je prva, zagotovo pa ne pa edina prejemnica pomoči, pravimo pobudniki akcije »Daj naprej... in podari sonce«.
Mateja, Davor, Adi, Miro, Davor in Matjaž smo sicer čisto običajni posamezniki, ki pa ne sprejmejo splošne nastrojenosti, da posameznik v družbi ne more ničesar spremeniti. Ravno nasprotno, prepričani smo, da vsak posameznik s svojimi vsakodnevnimi dejanji vpliva na (boljši) svet.
Avgusta lani smo tako samoiniciativno začeli s posebno kampanijo prodaje ekoloških nakupovalnih vrečk. Ideja je preprosta, od vsake prodane vrečke se ves izkupiček nameni v dobrodelne namene, družinam, ki resnično potrebujejo finančno podporo. V akcijo se lahko vključimo vsi. Posamezniki z nakupom vsaj ene, 3,6 evrov vredne vrečke, podjetja pa z odkupom večje serije vrečk, ki jih lahko uporabijo za svoje promocijske namene, trgovine s prodajo vrečk.
Vrečka podpore za Loti
Od januarja dalje se izkupiček od prodaje vrečk nabira za Loti iz Celja ki se je rodila veliko prehitro, v 26. tednu nosečnosti. Danes ima Loti hudo obliko celebralne paralize. En del njenih možganov ne deluje pravilno, zato potrebuje pomoč nevrologa, nevrokirurga, tiflopedagoga in pomoč razvojne ambulante. Zdravstvena zavarovalnica ji omogoča nevrofizioterapijo enkrat tedensko, Loti pa bi potrebovala intenzivno terapijo vsaj trikrat na teden. Žal je ta samoplačniška, česar pa si Lotijina družina ne more privoščiti. Njena mami je za nego Loti, ki ima sicer še dve starejši sestrici, pustila službo, pred
	
	
Kl jsSÄgQj	
1 PÜI	
	
	grl
	
kratkim pa je brez dela ostal tudi njen očka. Zato bo denar, ki ga bomo zbrali v tokratni seriji in bo namenjen izključno Lotijinim terapijam, več kot dobrodošel. Več o kampaniji in zgodbo male Loti najdete na Facebook in spletni strani »Daj naprej in podari sonce«.
Kampanijo je navdihnil film Daj naprej (Pay it forward), v katerem je sedmošolec Trevor dokazal, da vsak posameznik lahko prispeva k boljšemu svetu. Ko so v šoli dobili nalogo, da razmislijo, kako bi lahko spremenili svet in za to tudi nekaj naredijo, si je Trevor izmislil verigo dobrih del, ki jo je poimenoval »daj naprej«. Njegov model je enostaven. Vsak pomaga trem, ki potrebujejo pomoč, oni pa uslugo vrnejo naslednjim trem, s tem, kar znajo in zmorejo. In tako se dobra dela širijo in lepšajo življenja mnogih.
Davor Lovrenčič, eden od pobudnikov kampanje
»Vrečke lahko kupite v Qulandiji Ptuj na Vitafito-vi prireditvi, v soboto, 31. maja 2014. Do sedaj so naši partnerji v prodaji vrečk Kozmetični studio S v Linhartovem podhodu v Ljubljani, trgovinica Čarobni svet v Slovenj Gradcu in Vitafit, ki nam nudi brezplačno stojnico na vseh svojih prireditvah. Seveda pa bi nam bilo v veliko veselje, če bi nas podprla tudi katera od večjih trgovskih verig in nam omogočila prodajo na njihovih prodajnih mestih.«
KAVARNA BODI, ULICA HEROJA LACKA 8, PTUJ
7.6. -MANOUCHE
KARTE NAPRODAJ V KAVARNI
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10
- brezplačni pregled brez čakalnih dob - bela zalivka že od 25 €
-	prevleke že od 140 €
-	proteza že od 350 €
- brezbolečinske oblike zdravljenja - garancija na storitve in material
21.6. -LOV NA ZAKLAD
SKUPINSKA IGRA
VEČ INFORMACIJ NA FACEBOOKU
28.6. -SAINT CAMPBELL
VSTOPNINE NI
PVC okna, vrata, senčila
IMAMO JIH 50... PREVERI
ODLIČNE KAVICE,COCKTAILI,FRAPEJI, LEDENI ČAJI,	..
GRATIS PRIGRIZKI, SVEŽI ROGUIČKI, ČASOPISI, WI-FI,	W W
KONCERTI, STAND-UP KOMEDIJE, ZABAVNE IGRE...	B ' O - 0 I www.facebook.com/kavarna.bodi
Ogg
Si Si Si
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
KAVARNA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
16 Šta/m&TEDNlK	Nasveti	petek • 30. maja 2014
Kuharski nasveti
Kresa
Kresa je priljubljen dodatek v kuhinji. Včasih smo krešo uporabljali kot dodatek, s katerim smo jedem izboljšali okus in tudi videz, danes pa krešo vse pogosteje uporabljamo kot solato.
Foto: Črtomir Goznik
Krešo uporabljamo za dopolnjevanje številnih toplih in hladnih jedi ali jo ponudimo kot eno izmed samostojnih zelenih solat. Tako stebla in liste kreše dajemo na kremne, pre-tlačene in čiste juhe, pogosto s krešo izboljšamo okus hladnim in tudi toplim omakam ali pa jo preprosto uporabimo in pripravimo kot špinačo. Vodna kreša, ki ima nekoliko pikantno začinjen gorčični okus, uspeva na vseh zemeljskih širinah z zmernim podnebjem. Vodno krešo pogosto srečamo na rečnih in potočnih bregovih, vendar je zaradi onesnaženosti tam ne pobiramo. Bolje je, da posegamo po vzgojeni vodni kreši, ki ima nekoliko večje liste in kot rastlina je tudi nekoliko višja kot vrtna kreša.
V kuhinji uporabljamo še tako imenovano zimsko krešo in grenko krešo. Grenka kreša ima nekoliko bolj nakodrane temno zelene liste, ki tudi prezimijo in ravno zardi tega jo pogosto srečamo na jedilnikih kot zgodnjo spomladansko zelenjavo ali kot dekoracijo v tem času. Vrtna kreša, ki pa je danes najbolj razširjena, ima nekoliko bolj blagi okus, vendar je bolj dobrodošla za pripravo solate in krašenje jedi. Zaradi svojega enostavnega gojenja pa jo lahko vzgojimo tudi pozimi, in sicer kar na vlažnem kuhinjskem papirju. Listi kreše so tako nežni in fini,
da niso primerni za dolgo skladiščenje. Tako jo v hladilniku lahko hranimo le en dan.
Ce krešo uporabljajmo pri jedeh kot dodatek za okus, je še posebej priporočljivo, da jo dodamo fino narezano v sku-tne namaze, ki jih uporabimo kot namaz pri obloženih kruhkih in kanapejih ali kot samostojni namaz. Krešo pogosto dodajamo tudi drugim topljenim sirom, ki v osnovi nimajo močnih dodatkov, ki bi prekrili fini okus kreše. Kreša pa je kot sestavina dobrodošla tudi pri svežih sirovih solatah, ki jih naredimo iz svežega sira, seveda pa pri tem uporabimo vsaj dve ali tri vrste sira, ki se med seboj dopolnjujejo po obliki, vonju in okusu.
S krešo prav tako izboljšamo okus mesnim jedem. Tako je nepogrešljiva pri vseh vrstah mesa, ki jih pečemo na žaru ali v alu foliji. Prav tako s krešo močno izboljšamo okus kuhani cvetači in brokoliju, sploh takrat, kadar teh jedi ne prelivamo z maslom ali drugimi omakami. S krešo pa lahko tudi izboljšamo okus krompirjevi solati. Prav tako pa številni hladni prelivi, ki jih naredimo na osnovi kisle smetane in majoneze, postanejo okusnejši, če jim dodamo narezano krešo.
Tako si iz kreše lahko pripravimo kar nekaj jedi ali pa nekatere jedi s krešo le izboljšujemo. In ker se kreša močno
ujema s skuto, je kar nekaj jedi, ki jih lahko naredimo. Enostavno lahko pripravimo skutni namaz, tako da skuto pretlačimo, jo rahlo solimo in dodamo večjo količino narezane kreše. Na 30 dekagramov skute damo dve pesi kreše. Skuto in krešo narahlo pomešamo, namaz damo v dresirno vrečko z nazobčanim tulcem in ga na brizgamo kot smetano pri slaščicah na majhne kose kruha. Tako pripravljene ka-napeje pa že lahko ponudimo ob popoldanskem klepetu.
Seveda lahko pripravimo nekoliko zahtevnejši namaz. 20 dekagramov masla penasto umešamo, dodamo 2 pesti narezane kreše, pol žlice limoninega soka, eno žlico sesekljanih orehov, 10 dekagramov naribanega sira, uporabimo lahko poljuben, ne preveč aromatičen sir, in še eno žličko naribane šalotke ali čebule.
Vse sestavine med sabo dobro pomešamo in tako pripravljen nadev uporabimo kot samostojni namaz ali ga prav tako nabrizgamo na kanapeje.
Lahko pa pripravimo tudi skutne cmoke s krešo. 20 de-kagramov skute pretlačimo, skuto rahlo solimo in ji dodamo en rumenjak, dve do tri pesti ostre moke ter dve žlici narezane kreše. Sestavine dobro pomešamo in pripravljeno zmes damo vsaj za dvajset minut v hladilnik. Nato oblikujemo cmoke, ki jih v slani vodi kuhamo 5 do 10 minut, odvisno od velikosti cmokov. Preden jih ponudimo, jih lahko narahlo prelijemo z maslom in potresemo s krešo. Če tako pripravljen cmoke ponudimo kot samostojno jed, jih prelijemo z ogreto kislo ali sladko smetano in po vrhu potresemo z naribanim sirom in krešo.
Vlado Pignar
Kreša z lososom
Surovega lososa narežemo na podolgovate rezine in ga namočimo v jabolčni kis ali belo vino. Dodamo še sesekljani česen, drobnjak, oljčno olje, sol, poper in po okusu sesekljane kapre ter namakamo vsaj 2 uri. Posebej operemo krešo, jo porazdelimo po večjem krožniku, po njej dekorativno naložimo ribo in po vrhu še rahlo solimo, pokapljamo z oljčnim oljem, okrasimo s kuhanim jajcem in ponudimo kot samostojno jed. Uporabimo lahko tudi prekajenega lososa.
Zdravstveni nasveti
Spomladanska utrujenost (2)
Kako je z uporabo prehranskih dopolnil?
Prvi nasvet je zdrav način življenja z vsemi prej opisanimi ukrepi. Če s prehrano ne zadostimo potrebam po vitaminih in mineralih, lahko dodajmo te vrste prehranskih dopolnil. Pri tem bodimo pozorni, da priporočenih dnevnih odmerkov ne presegamo. To se kaj hitro zgodi, če uporabljamo več kot en izdelek in če kombiniramo zdravila, ki vsebujejo vitamine ali minerale in prehranska dopolnila. Pomembni so vsi vitamini in minerali, posebej pa bi izpostavila vitamin C (krepi odpornost), vitamine skupine B, železo. Vitamin C je antioksi-dant, ki ga potrebujemo približno 300 mg na dan. Potrebe po vitaminu C so večje v času bolezni in okrevanja, ob večjih naporih, stresu, v času nosečnosti in dojenja. Železo sodeluje pri oskrbi celic s kisikom. Pomanjkanje železa je največja prehranska motnja. Najbolj ogroženi so nosečnice, ženske v rodni dobi, otroci in dojenčki. Posledica pomanjkanj železa je slabokrvnost. Znaki slabokrvnosti so kronična telesna in/ali duševna utrujenost, brezvoljnost, zmanjšana koncentracija, glavobol, bledica, nemir, krhki lasje in nohti. Vitamini kompleksa B pomagajo encimom pri vseh kemičnih reakcijah v organizmu ter tako pomagajo vzdrževati zdravo delovanje živčevja, možganov, prebavnega trakta, ustne votline, las, kože in oči.
Pomembne je tudi koencim Q10, ki je aktivator celične energije in je zelo koristen v boju z utrujenostjo. Njegova koncentracija se z leti manjša, zato je dodajanje v obliki prehranskih dopolnil zelo koristno, zlasti pri osebah z boleznimi srca in ožilja ter pri večjih fizičnih in psihičnih naporih. Med naravnimi snovmi je pri premagovanju utrujenosti in za dvig odpornosti koristen matični mleček, ki pomaga povečevati telesno in umsko zmogljivost ter ugodno vpliva na rast in razvoj otrok. Nekateri pa prisegajo na ginseng, korenino moči, ki je naravni adaptogen - snov, ki poveča odpornost telesa na stres.
Spomladanska utrujenost ima svojo logično razlago, ni utvara in s spremembo življenjskega sloga lahko naredimo veliko. Po potrebi pa si lahko pomagamo tudi s pripravki iz lekarne. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
t
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Tačke in repki
Degenerativne bolezni sklepov
■	■	■■ ■	■■ v ■ ■	■■	■
in zdravljenje z matičnimi celicami
Prejšnji teden ste si lahko prebrali prispevek o artrozi, o degenerativnem obolenju sklepov pri malih živalih. Ker gre za kronično obliko bolezni, je zdravljenje dolgotrajno, lahko celo doživljenjsko. Na koncu prispevka sem omenil najnovejše metode zdravljenja z matičnimi celicami, ki lahko privedejo do popolne ozdravitve. V današnjem prispevku bom napisal nekaj več o matičnih celicah.
Matične celice so celice, ki imajo možnost, da se razvijejo v različne telesne celice. Poznamo zarodne (embri-onalne) in odrasle matične celice. Embrionalne se nahajajo v človeških in živalskih zarodkih in njihova značilnost je, da se lahko razvijejo v katerokoli celico v telesu. Odrasle matične celice so v različnih delih telesa in predstavljajo izjemno velik potencial za zdravljenje različnih obolenj v prihodnosti, čeprav je njihova zmožnost razvoja v različne celice nekoliko manjša od zarodnih celic. Največ odraslih matičnih celic je v maščobnem tkivu. Potencialno bi lahko
Foto: Črtomir Goznik
'iSPt.
UtóSS
Foto: ES
Emil Senčar, dr. vet. med.
s temi celicami nadomestili katerokoli okvarjeno tkivo pri ljudeh in živalih. Pri ljudeh poteka veliko raziskav o možnosti uporabe takšnih celic pri zdravljenju poškodb hrbtenjače, oslabelosti srca, različnih nevroloških boleznih in drugo.
V Sloveniji so pri podjetju Animacel razvili postopek za zdravljenje z matičnimi celicami pri psih, in sicer za zdravljenje najrazličnejših težav s sklepi. Psu odvzamemo manjši košček maščobe iz podkožja na lopatici in omenjeno maščobo pošljemo v laboratorij. Tam se celice namnožijo in nato jih vbrizga-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
mo v oboleli sklep. Matične celice se spremenijo v hrustančne celice in na ta način pripomorejo k zdravljenju sklepa, saj pripomorejo k obnovi sklepnega hrustanca in drugih sklepnih delov. Za zdravljenje so primerni psi, ki šepajo in imajo degenerativne in kronične težave s sklepi, z artritisi, artrozami in ostalim. Do sedaj smo pri omenjeni kategoriji psov uporabljali predvsem proti-bolečinsko terapijo in terapijo s kortikosteroidi. Dosedanje izkušnje z zdravljenjem z matičnimi celicami so zelo pozitivne in spodbudne. Močno okvarjeni sklepi se že v šestih mesecih regenerira-jo, gibljivost sklepov se poveča in bolečina izgine. Po letu dni so rezultati zdravljenja še bolj vidni.
Emil Senčar, dr. vet. med.
petek • 30. maja 2014
Zanimivosti, poslovna sporočila
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje .
50.000 znakov blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij
Že dan po zaprtju 25. razstave Dobrote slovenskih kmetij so imeli mestni svetniki na mizi poročilo o izvedbi 25. državne razstave v vsebinskem delu, na finančnega bo treba še počakati. Skoraj stoodstotno pa je, da tudi letošnja razstava ni pridelala rdečih številk.
Prejemniki priznanj ob 25-letnici razstave Dobrote slovenskih kmetij
Foto: Laura
V vseh letih so organizatorji kmetijam izdali že okrog 50.000 znakov blagovne znamke Dobrote slovenskih kmetij za označevanje, ki služijo promociji in trženju dobrot. Tudi na ta način uspešno izvajajo promocijo MO Ptuj v slovenskem prostoru in zunaj meja Slovenije. V spremljevalnem programu so predstavili tudi izbrana dela natečaja šol na temo Kruh naš vsakdanji. Otroci iz 17 osnovnih šol, vrtca in srednje šole so izdelali 268 likovni del. Absolutni zmagovalec je bil Tilen Hameršak, OŠ Breg Ptuj. Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi 23 plakatov razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki jih je izdelal Branko Zupanič. Na otvoritveni slovesnosti jubilejne razstave Dobrote slovenskih kmetij so podelili priznanja najzaslužnejšim za nastanek in razvoj razstave.
Za dolgoletno uspešno sodelovanje pri izvedbi razstave so priznanja prejeli KGZS - Zavod Maribor, KGZS - Zavod Murska Sobota, KGZS - Zavod Celje, KGZS - Zavod Novo mesto, KGZS - Zavod Ljubljana, KGZS - Zavod Kranj, KGZS - Zavod Nova Gorica in minoritski samostan sv. Petra in Pavla Ptuj. Za prispevek k razvoju razstave so priznanje podelili Zadružni
zvezi Slovenije, Terezija Meško je prejela priznanje za dolgoletno uspešno organiziranje razstave, Peter Pribožič za dolgoletno uspešno organiziranje in vodenje razstave, Irma Ferlinc Guzelj za prispevek k razvoju razstave, Majda Goznik, Zvon-ka Kneževič in Milena Kulovec pa za prispevek k nastanku in razvoju razstave Dobrote slovenskih kmetij. Podjetje Javne službe pa je pred kratkim predstavilo tudi finančne učinke letošnjega Kurentovanja, prihod-
ki so stroške presegli za 4.000 evrov. Družba jih bo namenila za tiste javne prireditve, ki so v javnem interesu in bodo terjale dodatna sredstva.
Sredi maja je v Limassolu na Cipru potekala 34. Fecco-va konvencija, na kateri so sodelovali tudi predstavniki iz Slovenije in Ptuja, Branko Bru-men, podpredsednik FECC in predsednik organizacijskega odbora letošnjega Kurentova-nja, princ karnevala Miroslav Slodnjak in podpredsednik
FECC Peter Radoja iz Šoštanja. Na letošnji konvenciji je sodelovalo 110 delegatov iz 23 držav, s katerimi so slovenski predstavniki izmenjali mar-ketinške in finančne izkušnje pri organizaciji karnevalov ter se dogovorili za izmenjave skupin na letošnjih poletnih in tradicionalnih zimskih karnevalih leta 2014. Mednarodni odbor, predsedstvo in generalna skupščina FECC pa so sprejeli tudi odločitve o prihodnjih organizatorjih letnih konven-
cij in Dies Natalis obletnic. Konvencija leta 2015 bo v Bolu na Braču, leta 2016 v nemškem mestu Cottbus, leta 2016 pa v Valleti na Malti. Letošnja Dies Natalis obletnica ustanovitve FECC bo od 26. do 29. septembra v Strumici. Na 34. konvenciji FECC pa so potrdili tudi kandidaturo Ptuja za letno konvencijo FECC leta 2018, je povedal Branko Brumen.
Danes popoldan bo na Ptuju pred minoritskim samostanom potekala delitev sezonskega cvetja za ocvetličenje starega mestnega jedra. Gre za tradicionalno delitev cvetja, ki ga TD Ptuj izvaja že več desetletij s ciljem, da bi bilo mesto čim bolj ocvetličeno. Tudi letos mu bo pri tem pomagala vrtnarija Marinič s Placarja. V teh dneh je potekala tudi zasaditev cve-
tličnih korit v mestnem jedru, kjer bodo tudi letos prevladovala zmajeva krila.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, spraševali smo, koliko dobrot so letos ocenili na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, smo prejeli veliko število odgovorov. Vsi so bili pravilni, kar pomeni, da naši bralci zelo dobro poznajo razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Letos so ocenili 1230 dobrot. Nagrado bo prejela Lidija Matjašič, Zagorci 10, Juršinci. Danes sprašujemo, koliko cvetlic so letos razdelili za ocvetličenje starega mestnega jedra. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga S kurenti po svetu kluba Ptuj ski kurent. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, do 6. junija.
Lenart • Začenja se sejem KOS 2014
V ospredju dopolnilne dejavnosti kmetij
»Sejem KOS 2014 je priložnost, da se seznanimo z novostmi in dosežki na področju kmetijske tehnologije, obrti, podjetništva in dopolnilnih dejavnostih,« je pred odprtjem letošnjega sejma dejal župan Kramberger.
Podravje • Prelet, kot ga na Ptuju še ni bilo
Skoraj 1000 kilometrov z jadralnim letalom
14. maja je jadralni pilot in inštruktor Gregor Urbančič iz Aerokluba Ptuj z jadralnim letalom izkoristil posebne vetrovne razmere na območju Pohorja, Pece, Kamniško-Sa-vinjskih Alp, Karavank, Karnijskih Alp na avstrijskem Tirolskem in vse tja do izvira Drave blizu Toblacha ter opravil poseben podvig, ki do sedaj še ni uspel nobenemu jadralnemu pilotu s Ptuja. Dosedanji leti so bili namreč dolgi do 600 kilometrov, Urbančič pa jih je tokrat prejadral približno 400 več.
Organizatorji četrtega Kmetijsko-obrtniškega sejma KOS 2014, ki bo potekal od petka, 30. maja, do nedelje, 1. junija 2014, na Hipodromu Polena - Lenart, so skupaj z občino Lenart Konjeniški klub Slovenske gorice Lenart, Moneta, d. o. o., in LAS-Ovtar.
Urbančič že več let sistematično raziskuje vetrovne pojave na zgoraj omenjenem območju. V zadnjih letih je večkrat poskušal jadrati na severnem vetru in leteti čim dlje iz več letališč. Tako je vedno bolj osvajal posebno veščino, ko pilot s
pravo mero znanja, izkušenj in drznosti izkorišča močne po-bočne vetrove ob grebenih in potuje naprej. Posebno dobra priložnost z močnim severnim vetrom se mu je tako ponudila 14. maja, ko je opravil omenjen rekordni let.
Kot so povedali v Aeroklu-bu Ptuj, je to nedvomno velik mejnik v zgodovini njihovega jadralnega letenja. „S tem je meje mogočega postavil visoko in jasno pokazal, da je tako dolg prelet z jadralnim letalom iz Ptuja in nazaj uresničljiv. Nedvomno je na poseben način obeležil tudi letošnjo 60-letni-co Kluba, ki jo praznujemo junija," je pojasnil Iztok Žagar iz Aerokluba Ptuj.
Prelet pa je presegel tudi Urbančičeva pričakovanja. Je plod več predhodnih raziskovalnih krajših preletov po severu. Ponovno sem spoznal nekaj novih stvari, ki mi bodo pri prihodnjih podvigih prišle še kako prav. Seveda se sedaj že porajajo nove ideje, za katere upam, da jih bomo poskušali kmalu uresničiti," je povedal Gregor Urbančič. Polona Ambrožič Bombek
Na tokratnem sejmu, na katerem si bodo obiskovalci lahko ogledali kmetijsko mehanizacijo, obrt ter razstavo drobnice in malih živali, bo poudarek na dopolnilnih dejavnostih na kmetijah.
Svečano odprtje sejma, ki ga bodo popestrili učenci OŠ Lenart, bo v petek ob 12. uri. Na ta dan se bo zvrstilo več dogodkov: posvet na temo Neposredna plačila v kmetijstvu in program razvoja podeželja v obdo-
bju 2014-2020, ocenjevanje in izbor vin sejemske ponudbe za plaketo Šampion sejma KOS 2014, demonstracija košnje trave in glasbena prireditev Preko zelenih gričev. V soboto
bo tradicionalno tekmovanje v kuhanju štajerske kisle župe -tekmovanje za zlato žlico sejma 2014. Sledila bo demonstracija sušenja sena, prihod konjenice Štajerski rangerji od Svetega Jurija in predstavitev različnih pasem drobnice. V nedeljo bo izbor županovega vina za leto 2014, podelitev priznanj regijskega ocenjevanja vin in demonstracija spravila sena. Vsakodnevno pa bodo potekale tudi predstavitve varnega dela v gozdovih.
Dobro bo poskrbljeno tudi za zabavo. Na odru in po sejmu bodo namreč nastopi različnih ljubiteljskih skupin - pevcev, folklore, ansamblov ...
Monika Levanič
Foto: ML
Župan občine Lenart Janez Kramberger in predstavnik organizacijskega odbora za pripravo sejma KOS 2014 Franc Lovrenčič sta predstavila paleto dogodkov, ki se bodo zvrstili na tridnevnem sejmu KOS 2014.
18 Štajerski
Na sceni
petek • 30. maja 2014
Usta na usta • Oživljanje gradu Turnišče
Pita - projekt zjasnim sporočilom
Mednarodna igralska zasedba s prvo vajo začela odštevati dneve do velikega dogodka.
Režiser Samo M. Strelec je januarja 2013 objavil anonimni natečaj, s katerim je med slovenskimi avtorji začel iskati besedilo za novo gledališko igro, katere kraj dogajanja bi bil postavljen v grad Turnišče. Avgusta 2013 je bil razglašen zmagovalec natečaja, Franc Vezela, nato pa smo začeli zbirati prve konkretne ideje za realizacijo zastavljenega cilja: krstno uprizoritev nove slovenske igre z mednarodno igralsko ekipo.
Lanskega poletnega druženja, organiziranega v parku, se je udeležilo precej obiskovalcev in nekateri smo se odločili k projektu Pita pristopiti popolnoma prostovoljno, z namenom dokazati, da je kljub na videz težavnemu obdobju mogoče uspešno uresničiti tudi tako velike projekte.
Minuli ponedeljek se je tako v Fuerstovi hiši na Ptuju »zgodila« prva vaja za Pito, s katero se bo 21. junija sklenilo zaporedje sobotnih prireditev, ki se začnejo že ta vikend. Na prvi bralni vaji so se srečali igralci iz treh držav: Slovenca Milena Zupančič in Gojmir Lešnjak Gojc, Zagrebčan Boris Svrtan in Berlinčan-ka Sylvia Barth. Na Ptuj pa je prišel tudi avtor besedila.
Na vaji so poleg igralcev in pisca igre bili še drugi sodelavci in nekateri nastopajoči, ki jih bomo videli kmalu v turniški dvorani in ob njej: plesni par - državna prvaka Ana Ekart in Ivan Jarnec, har-fistka Tajda Špes, harmonikar Svit Pivec in veliko drugih. Na ponedeljkovi uvodni vaji se je torej zbrala skoraj celotna 30-članska ekipa, ki jo je prišel pozdravit tudi župan Šte-
fan Čelan. Gostje iz Zagreba, Varaždina, Ljubljane, Berlina, Slovenj Gradca, Bleda, s Krasa in Soške doline so doživeli Ptuj v jutranjem soncu. Čeprav je zbrane po končani vaji zmočila nevihta, jih to ni niti malo zmotilo, da ne bi nadaljevali zastavljenega načrta in že isti večer nadaljevali vaj.
Prvi teden vaj je bil nekaj posebnega, saj so lahko ljudje, ki so ta teden hodili mimo Fuerstove hiše, spremljali nastajanje igre kar skozi odprta okna. Če pa je kdo želel na vaji ostati dlje, se je lahko pridružil ekipi in opazoval, kaj in kako delajo igralci, kadar jih nihče ne gleda.
Prve vaje so torej za nami. Spoznali smo se drug z drugim, s Pito, Ptujem in Ptuj-čani. Prihodnji teden pa se ekipa seli na grad, kjer bodo sledile vaje v prostoru, v katerem bo tudi premiera. Če želite, ste še zmeraj lahko z nami. Dela je dovolj - za vse. Tako že danes lahko skupaj z nami pometate preteklost, in to dobesedno! Režiser je na nedavnem sejmu za svoje štiri igralce kupil štiri sirkove metle. Bomo videli, ali znajo pometati zares ali bodo tudi pometanje odlično odigrali. Prav tako vas vljudno vabimo jutri ob 19. uri pred grad na odprtje fotografske razstave Vitoslave Cafuta, domačinke, pri kateri biva polovica naših ustvarjalcev.
Zdaj se je čisto zares začelo! Vsak konec tedna bo pred gradom nekaj zanimivega. Mi
bomo z vami na teh straneh Štajerskega tednika, ki je naš medijski partner, vsak petek, kjer boste izvedeli, kaj vse ste že zamudili in kaj vendarle še lahko ulovite.
Projekt Pita omogočajo župani treh pobratenih mest: Ptuja, Burghausna in Varaždi-na. Tuji mesti sta se Ptuju pridružili zato, ker v gledališki igri poleg Slovenca Martina Kojca nastopata še dve zgodovinski osebnosti - Nemka Marlene Dietrich ter Hrvat Rudolf Steiner. S tem ima vsako mesto svojega »predstavnika«. Poleg občin je k sodelovanju pristopilo veliko podjetij in posameznikov (sponzorjev ter donatorjev) iz lokalnega okolja, s čimer tudi javno podpirajo glavno sporočilo projekta - kdor je za Pito, je hkrati za podporo in razvoj kulture, pristnega prostovoljstva, dobronamer-nosti in medgeneracijskega sodelovanja z razvojno noto v vseh možnih vidikih.
Vsakodnevno nas lahko spremljate tudi na socialnem omrežju Facebook Grad Tur-nišče. Bodite zraven, saj počnemo nekaj velikega!
Mateja Renko
Filmski kotiček
Godzila
Leta 1954, ko je na Japonskem vzletel prvi film o God-zilli, so se Japonci še vedno opotekali zaradi opustošenja dveh atomskih bomb na svojem ozemlju, zato ni čudno, da
Godzilla
Igrajo: Aaron TaylorJohnson, Ken Watanabe, Elizabeth Olsen, Juliette Binoche, Sally Hawkins, David Strathairn, Bryan Cranston
Režija: Gareth Edwards Scenarij: Max Borenstein Žanr: akcijski Dolžina: 123 minut Leto: 2014 Država: ZDA
je pošast nastala kot posledica mutacije, ki jo je povzročilo jedrsko sevanje. Film, ki ga je za drobiž posnel zanesenjak s peščico prijateljev in kolegom v plastičnem kostumu, je zabrenkal na temeljne strune Japoncev in v hipu postal del narodnega izročila, zato ni čudno, da mu je v naslednjih dobrih 30 letih sledilo kar 21 nadaljevanj, v katerih je bitje iz uničujoče pošasti nadalje mutiralo v zaščitnika človeštva. Medtem je postal tudi globalni fenomen, zato ni čudno, da je bila hollywoodska predelava le vprašanje časa.
A vendar, karkoli si že mislimo o hollywoodskih filmih, je tam zgodba ali pa vsaj privid zgodbe, pomemben vidik filma, toda ker Godzilla govori le o velikanskem plazilcu, ki
uničuje vse pred seboj, so pred ameriško različico klonili številni znani režiserji, tudi slavni Cameron (Terminator, Titanik, Avatar ...), ki je med pisanjem scenarija kaj kmalu ugotovil, da s tem 'likom' ne more ustvariti karkoli zanimivega, zato je odstopil. Letošnja nova različica
se zato razumljivo zdi kot ko-laž najbolj osnovnih točk filmske naracije. Imamo obvezen element odtujenega očeta oz. očeta, ki ga ni (očitno imajo sinovi po vsem svetu generacijske prepade s svojimi očeti, ki jih zaznamujejo do smrti do te mere, da ga nato prenesejo
tudi na svoje moške potomce), reklamo za vojsko, ki je kljub svojim stranpotem vendarle zadnji branik civilizacije, hkrati pa nova različica lahko deluje tudi kot prispodoba slabe vesti potrošniške družbe in Godzilla kot utelešeno maščevanje mati narave. Kot se za film katastrofe spodobi, je vanj nametano nekaj filmskih zvezdic, ki pa seveda le statirajo in precej obzirno umrejo dokaj hitro.
Film je posnel Gareth Edwards, ki je pred tem režiral le en poceni ZF-filmček za pol milijona dolarjev, toda ob nekaj stokrat večjem proračunu je lepo dokazal, da denar osvobaja srečnega umetnika. Morda mu kot slabo plat filma lahko očitamo le nekoliko predolg uvod v vso fascinantno grozo glavnega 'junaka', ki se vleče vse tja do treh četrtin filma, pa še potem znova in zno-
va na sceno vstopa kot bi se v filmu pojavil prvič, zato je kljub dvema urama dolžine Godzille v njem razmeroma malo. Film je posnet z žabje perspektive človeštva na tleh, zato mestoma deluje kot film katastrofe Pošastno (Cloverfield), kar pa v tem primeru to niti ni nujno slabo. Režiser je bil dovolj premeten, da v filmu, ki temelji na pornografiji uničevanja in rušenja, ne velja pretiravati v slogu Transformerjev, zlasti če v ključnih akcijskih prizorih izbereš učinkovito metodo počasnega posnetka.
V sklopu poletne pokovke gre za obrtniško solidno narejen film s primerno puhlostjo za ta letni čas, toda film je tako dobro zaobjel japonskih 22 filmov, da bo za morebitno nadaljevanje nujno ponuditi nekaj drugačnega.
Matej Frece

j
OVEN (21.3. - 20.4.)
S S svojo ognjeno energijo boste 'g podarili drugim ljudem upanje. .g Zvezde bodo na vaši strani v JI ljubezni in na tem področju do-a godkov ne boste smeli prehitevati. av!Finančni uspehi se bodo korak za pozdkorakom strmo vzpenjali. Prosti 1 čas bo priložnost za sprostitev in Zevza športne aktivnosti.
9
BIK i
(21.4. - 20.5.) *
Junij prinaša paleto svežih idej in zamisli. Iskali boste morebitne bližnjice in jih ne bo. V veliki meri vas bodo osrečili pogovori. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Na delovnem mestu boste v ospredju in pridobili boste zaupanje vodilne osebe. Odzovite se klicu narave.
h
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Za resnico in pravico ste se pripravljeni tudi boriti. Na delovnem mestu bo zagorela bakla uspeha. Potrudili se boste in doživeli razcvet v ljubezni. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim ljudem. Koristne učinke bo imela tudi fizična aktivnost. Veselite se palete novih priložnosti!
m
DVOJČKA
(21. S.-20.6.)
r
H
Iskali boste svojo resnico. Obdobja osamitve bodo naravna oblika meditacije. Na delovnem mestu bo nekoliko nemirno. Popaziti boste morali na svoje besede. Diplomacija vam bo koristila in bodite bolj prožni. V ljubezni bo čas prijeten in poln romantike. V ospredju bo čustvena varnost.
RAK
(21.6.-22.7.)
Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad. Teden, v katerem bo zapihal svež vetrič. Spremembe se bodo nadaljevale in prihaja obilica ugodnih priložnosti. V poslovnem smislu se boste postavili na prvo mesto. Tinančno stanje bo podobno gugalnici. Prisluhniti boste morali glasu srca!
A m

(24.10. - 22.11.)
Obeta se obdobje povečane čustvenosti in harmonije. Če boste prisluhnili glasu svojega srca, se obeta obilica skladnosti in romantike. Ljubezen bo prinesla prijetnosti in neizbežno prilaga-nje. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Res je, da iz majhnega raste veliko.
STRELEC iK^ (23.11. - 21.12.)
Kocka odločitve bo padla. Radi boste pomagali tistim, ki so v stiski. Veliko časa in energije boste namenili tudi raziskovanju drugačnosti. Ljubezenska sreča bo namenjena tako vezanim, kot samskim. Kovali boste načrte za prihodnost. Delo in delovne obveznosti vas
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Sveža energija vam bo podarila krila. Načrte boste kovali in razvijali še naprej. Tako ne bodo zaostali uspehi. Sprejeli boste tudi prijateljev nasvet. Morebitne bližnjice bodo zavajajoče. Ljubezen prinaša veliko sprostitve. V prostem času boste zelo pridni in delavni.
LEV
(23.7. - 22.8.)
Notranji nemir se bo stopnjeval. Previdno boste morali stopati naprej po svoji poti. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Nihanje v ljubezni se bo nadaljevalo, dokler boste trmasti. Narava bo vaša zaveznica in učiteljica. Pomembno bo, da boste našli tudi izzive in priložnosti v poslovnosti.
, DEVICA
' (23.8. - 22.9.)
Raziskovali boste področje filozofije. Sledili boste sebi in tako odkrili zanimive premike naprej. Obdobje bo ugodno za pridobivanje znanja. Podpora srčnega izvoljenca bo nevidna roka, ki vodi iz teme. Pogovoriti se boste morali tudi o tistem, kar vas
moti.
VODNAR (21.1. -18.2.)
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Radi boste pomagali tistim, za katere boste čutili, da so potrebni vaše pomoči. Obdobje bo tudi nemirno in svoje občutke boste hitro menjali. Odkrili boste, da vam bo izgubljeno energijo povrnila narava. Zdravilni bodo sprehodi v dvoje.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Na platno življenja boste vnašali svetle barve. Pogovori prinašajo razcvet. Radi boste pomagali ljudem, ki bodo v stiski. Duhovnost vam bo naravni eliksir. Pomembno bo, da si boste znali postaviti meje in pravila igre. Srčni izvoljenec vam bo v oporo in pomoč.
petek • 30. maja 2014
Za kratek čas
Štajerski	19
RIMSKI HIDRO-TEHNIČNI OBJEKT
LEVAR
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER BROWNING
MEST V FRANCIJI
NASELJE BLIZU RADOVLJICE
ITALIJANSKI IZRAZ
GLOBOKA POSODA
LESENO PIHALO
ADRESA
SILVA RAZLAG
ZELEZNO VINO
REVEŽ, SIROMAK
PODNEBJE
IZDELOVALEC OSTREŠIJ
MLEČNI IZDELEK
PISATELJ (FRANCE)
NAREK
DUHOVI UMRLIH
OGRAJA OKROG VODNJAKA
ŠAHOVSKI K. O.
MATI
TINA LAH
PRIPRAVA ZA MERJENJE
ŽUPAN POD FRANCOZI
NAJMANŠA GOVORNA ENOTA
BENETKE
1
MOŠKI PEVSKI GLAS
PESNIK (ZBADLJIVO)
RUSKI PESNIK (SERGEJ)
HRVAŠKA SKUPŠČINA
DRAGO KOS
KRITIKA, PRESOJA
ZLEZNA BULA
GLAVNO MESTO SIRIJE
NAŠ BALETNI PLESALEC (MATEVŽ)
NAKLEP, NAMEN
STRJENA KRI NA RANI
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADENOM : žlezna bula, AVIGNON = mesto v Franciji, ELEMI = tropska smola, GLOSEM = najmanjša govorna enota, KARAKAL = puščavski ris, KINA = železno vino, MOšEK = močno dišeč
izloček, mošus, OTEMA = rešitev (zastar-).	,ViSVM>| <VNVWN <3|avd "asv^va 'woN3av VN300 'uoavs 'NiNasar
'dVIAim '3A 'IAI3S019 '01ld3IAI '11 '1VIAI 'IVIVIIO '»A39 'dIS 'VNM 'dS 'AOISVN 'V090 'IAI3ZINVHV1I TdVNOOd 'VdOlllNV T>inaVA>1V 'V>1I1S101 'VIAI310 'd3d3d Vl3av ">13SOIAI :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H
Preseži svoje meje"
Veliko zanimanje za poletno preobrazbo
Prihaja poletje in na plaži želimo vsi izgledati kar se da dobro. Poleg zdrave prehrane je zelo pomembno tudi gibanje. Prav zato smo se na Radiu-Tedniku Ptuj odločili organizirati brezplačno Poletno preobrazbo skupaj s profesionalnim osebnim trenerjem Tomažem Pivcem iz podjetja T-FIT. Med 50 prijavljenimi osebami je Pivec izbral šest srečnežev, ki bodo naslednjih pet tednov brezplačno trenirali in skušali v tem času bistveno spremeniti prehranjevalne navade.
Vabljeni k poslušanju radijskih oddaj POLETNA PREOBRAZBA, v katerih bo voditeljica Mateja Arnuš z osebnim trenerjem Tomažem Pivcem govorila o tem, kako shujšati in težo tudi obdržati (sklop oddaj o prehrani, gibanju in motivaciji). V oddaji pa se bodo predstavili tudi izbrani kandidati oziroma kandidatke. Naslednja oddaja bo v torek, 3. junija, med 16. in 17. uro.
„Trening bo potekal trikrat na teden na treh različnih lokacijah, in sicer na trim stezi v Ljudskem vrtu, v telovadnici Campus in na mestnem stadionu. Za izgubo telesne teže je namreč najpomembnejša redna vadba, bistvo vsega pa je sprememba načina življenja z gibanjem, sproščanjem in zdravo prehrano," je povedal Pivec. Ob tem je dodal, da je en mesec aktivnega treninga premalo za vidnejše spremembe. Zdravo izgubljanje maščobne mase je namreč okoli dva do tri kilograme na mesec, zato se program vedno zastavi na daljši rok. Kdor mora izgubiti od 10 do 15 kilogramov, potrebuje več sistematičnega dela. Vseh šest udeležencev je v uvodu opravilo individualne pogovore s trenerjem in izpolnilo vprašalnike glede morebitnih zdravstvenih težav in prehranjevalnih navad. Med drugim se bodo udeležili odprtega predavanja v baru Cavalo na Spodnji Hajdini. 5. junija bo predavanje o gibanju in prehrani, 19. junija pa bo Pivec predstavil tehnike sproščanja,
dihanja in koncentracije.
Med izbranimi kandidati je 32-letna mamica Suzana Bezjak iz Ptuja. Takoj po rojstvu sinka je začela pridobivati kilograme. Zaradi dela v dveh izmenah ne najde časa za pra-
vilno prehranjevanje. Želi si, da bi se s pomočjo osebnega trenerja več gibala in bolj zdravo jedla.
46-letna Vanja Kirbiš iz Tržca se že zelo dolgo trudi izgubiti odvečne kilograme. Veli-
kokrat je že obupala, zato upa, da bo v skupini nekoliko bolj motivirana. Vsekakor si želi, da bi izgubila kakšen kilogram.
Vse do začetka julija bo pridno trenirala tudi 22-letna Tadeja Golob iz Dražencev,
Foto: Črtomir Goznik
Izbrane kandidate bo skozi vadbo vodil profesionalni osebni trener Tomaž Pivec.
študentka drugega letnika Fakultete za zdravstvene vede, ki se ne more upreti čokoladi. Za sodelovanje se je odločila zaradi dolgoletne skrite želje po izgubi kilogramov. Zadnjih pet let je že večkrat preizkusila različne diete, ki pa niso bile uspešne in kilogrami so se vrnili.
Nataša Urlep z Brega pri Majšperku je mama treh otrok in bo januarja prihodnje leto praznovala 40. rojstni dan. Do takrat želi imeti vitko in lepo postavo ter pozabiti na ohla-
pna oblačila. Kilogrami so se ji začeli nabirati po drugem porodu. Upa, da se jih bo znebila z redno vadbo in s pomočjo nasvetov osebnega trenerja.
Privlačno in vitko telo pa ni želja samo nežnejšega spola. Med izbranimi kandidati sta namreč tudi dva moška.
Tadej Strmšek iz Cirkovc je star 25 let in je preizkusil že veliko najrazličnejših diet. Zaposlen je kot voznik ter se neredno prehranjuje. Zvečer zelo rad posega po sladkarijah. Včasih je še hodil v fitnes, nato pa je izgubil voljo. Obljubil si je, da bo pridno treniral in postal znova vitalnejši. Najstarejši udeleženec je 51-letni kuhar Srečko Krajnc iz Ptuja, ki želi sebi in drugim dokazati, da lahko vsak uspe izgubiti kilograme, če ima dovolj truda in zagnanosti.
Vsi udeleženci se bodo tako ves mesec posvetili gibanju in zdravi prehrani pod sloganom „Presezi svoje meje".
V naslednji petkovi številki Štajerskega tednika pa boste lahko izvedeli več o prvih dveh izbranih kandidatkah.
Estera Korošec
Foto: Črtomir Goznik
Šest izbrancev (manjka Tadeja Golob) med 50 prijavljenimi kandidati se bo v naslednjih petih tednih seznanjalo z vadbo in ustrezno prehrano s ciljem zmanjšanja telesne teže in izoblikovanja telesa.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 30. maja 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (18.)
Od tod in tam
Izlet po okoliških znamenitostih
Ko sem zapuščal ponosne prebivalce Saj Juana, sem si na tihem že naredil načrt, kako bi bilo najbolje preživeti čas v Mendozi. Po poti izveš veliko informacij, pa vendar si vsega zares ne moreš ogledati. Sama mesta so načeloma zanimiva, še bolj zanimivi pa so okoliški kraji, ki si jih običajen turist po navadi ne ogleda. Po kratkem premisleku in računanju potrebnega časa in stroškov sem se odločil, da se odpravim na izlet.
V hostlu v Mendozi so ponujali izlete po okoliških znamenitostih, ker pa je na recepciji delala moja soimenjakinja, sem si uspel izboriti nekaj popusta in že sem lahko culo zmanjšal na minimum. Sicer so ponujali tudi izlete po vinotočih in podobne zadeve, vendar sem se zaradi lastne preventive temu odpovedal. Med večje znamenitosti tu sodita najvišji vrh Južne Amerike Aconcagua in pa t. i. Inkov most, bivše naravne terme in pa lična naravna skulptura. Že zgodaj zjutraj so me pobrali s kombijem, kmalu pa nas je bilo za en mali bataljon. Po začetnem nagovoru smo se tudi mi morali predstaviti. Poleg Brazilcev in obveznih Nemcev, sva bila v naši skupini tudi en Avstrijec in pa jaz. Manuel, kot je bilo temu Avstrijcu ime, je požel lepo odobravanje in čestitke, ko pa sem povedal, da sem iz Slovenije, je vse potihnilo. Na koncu le naša vodička spregovori, da sem pa res od daleč. Hja, nič dlje od mojega avstrijskega sopotnika, sem si mislil. Se je pa ob mojih besedah nazaj obrnil en starejši brazilski par, ki mi je kasneje pojasnil, da sta bila nekaj mesecev nazaj v naših krajih in na Hrvaškem. In kar nista mogla prehva-liti naše dežele. No, meni je bilo seveda to všeč, so pa drugi samo vlekli na ušesa, saj zares niso imeli predstave, kje pri Bogu se nahaja ta naša kura.
Najprej smo se ustavili pri enem najbolj znanih Argentinskih smučišč, imenovanem Penitentes. Pokrajina je bila zares lepa in je malo spominjala na naše Alpe, je pa bilo zanimivo, da se žičnica nahaja kar ob edini in glavni cesti. Običajno je vedno treba riniti nekam v hrib ... V
Foto: Dani Zorko
Inkov most, kjer je bilo v starih časih kopališče
sezoni tu obratuje 25 prog in je lahko kar gneča, čeprav Argen-tinci niso preveč vešči in navdušeni smučarji. Tu mimo je včasih tekla tudi železnica, ki je povezovala Argentino in Čile, vendar ni prinašala preveč dobička. Tudi tu smo lahko občudovali čiste potoke, iz katerih si lahko mirne volje pil vodo. Peljali smo se nazaj proti Čilu in lahko sem občudoval pokrajino, ki je ponoči nisem mogel videti. Manuel, s katerim sva se spajdašila, je imel polno dela z neko Kolumbijko, ki pa se ni kaj preveč ozirala nanj. Usedel se je kar k meni in ko sem mu omenil, da bi lahko šla kak večer skupaj kaj spit, se je takoj razvedril. Aconcagua meri v višino kar 6.960 m in leži pri-
Foto: Dani Zorko
Las Cuevas, zadnja naselbina pred Cilom
C
-SE T; D 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. VILI RESNIK - NE MOREM BREZ NJE 4. BIG FOOD MAMA - KRATEK STIK 3. MONIKA PUČELJ - NISI SEBE DAL 2. JAN PLESTENJAK - NOVA GENERACIJA 1. EVA BOTO - NA KOŽO PISANA VAŠIH TOP POP 5 5.DAN D - POZITIVNE MISLI
4. TABU - NEKOČ NEKJE 3. VIKTORY - ZALJUBLJENA 2. TANJA ŽAGAR - ARRIVA 1. SOULGREG ARTISTA - O BOG POVEJ
NAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
VAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
Ime in priimek:
Tel.
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Foto: Dani Zorko
Tudi nad 3.000 metri višine je poskrbljeno za sladokusce
bližno 15 km od meje s Čilom. Mi smo si vrh ogledali zgolj od daleč, saj drugače moraš plačati posebne pristojbine za park, če pa se hočeš podati v kakšne plezalne vode, pa cene enormno poskočijo. Ko smo tako gledali mogočno goro od daleč, se seveda ni zdela tako visoko, čeprav smo bili na približno 3.000 metrov nad morjem.
Vmes smo se peljali po dolini 365 ovinkov, kot imenujejo kanjon od Uspallate proti Čilu. Ta kanjon je v bistvu ledeniška dolina, ki je bogata z barvnimi kamninami in minerali, poleg tega pa nekatera naravno pobarvana pobočja oblikujejo tudi določene živalske like. Seveda pa na tem prelazu ne moreš pričakovati nekih naselij, čeprav smo po sopihanju kombija proti vrhu prispeli do vasice Las Cuevas, ki leži skoraj na meji s Čilom. Tu smo imeli čas za kosilo, z Ma-nuelom pa sva kar avtomatsko stopila proti čokoladnici, ki je na tem mestu zagotovo ne bi pričakoval, saj vasica ni imela več kot
deset hiš. Notri je delala priletna gospa, ki prav gotovo ni bila vajena gostega prometa, saj je kar otrpnila, ko sva se primajala dva gosta naenkrat. Saj ne, da bi zapravila kaj denarja, ampak na taki višini pa res paše poskusiti čokolado.
Zadnja postaja je bil Inkov most, ki seveda z Inki nima nobene zveze, izgleda pa fantastično. Tu se morda najbolje vidi pestrost mineralov in igre narave, saj prihaja do mešanja takšnih barv, ki v naravi niso običajne. Včasih je predstavljal naravno kopališče, ki bi mu danes po moderno rekli terme, danes pa je v bližini zrastlo nekaj hišic in go-stilnic, ki se ob tej znamenitosti gredo posel. Tega človek kar ne more verjeti, na kako preprost način se Argentinci gredo turizem. Dan je bil zares dolg, vendar smo na poti domov še morali zakrižariti malo med vinogradi. In ko jih ni bilo ne konca ne kraja, sem začel verjeti, da je Mendoza zares vinska regija .
Nadaljevanje prihodnjič
Kidričevo * Podjetje Talum je letos organiziralo že 14. tradicionalno prireditev za otroke zaposlenih, ki so jo poimenovali Rišemo in pišemo. Potekala je minuli petek, 23. maja, v jedilnici podjetja. Pripravili so razstavo otroških risbic na temo zdrave prehrane. Otroci pa so se lahko skupaj s starši udeležili kuharske delavnice, kjer so lahko poskusili sadje in zelenjavo. Najslastnejše pa so bile palačinke s čokoladnim namazom.
EK
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj * 20. maja so v gostilni Ribič na Ptuju odprli že tretjo likovno razstavo letos. Tokratna je nastala v sodelovanju DPD Svoboda Ptuj, likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, v sodelovanju z Območno izpostavo JSKD Ptuj. Na najnovejši se s svojimi deli predstavlja ptujski slikar Jože Foltin, prof. likovne umetnosti. Gre za likovna dela, ki jih je umetnik ustvaril v letih 2013 in 2014, na ogled bodo do 9. junija. V zadnjem času zelo rad slika krajine. Razstava je po vsebini zelo pestra, nima neke rdeče niti, ker se Foltin pri svojem delu rad seli s področja na področje. Uživa v raznolikosti, edino to vodi ustvarjalca naprej, je prepričan. Na ogled je postavil figulariko, krajine, kurente, portrete. Od tehnik, skoraj vse je že preizkusil, je ostal pri olju, ki daje mehkobo in pravi: »Ko enkrat osvojiš tehniko, se z njo lahko tudi igraš.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj * Tudi na Ptuju so zbirali podpise za stranko Alenke Bratušek. Stojnica je bila odprta v petek, 23. maja, pred UE Ptuj, kjer je bilo videti tudi nekdanje poslance PS, ki so se ji po izstopu iz te stranke priključili, med njimi je bil tudi ptujski poslanec Darko Jazbec. Ustanovni kongres nove stranke naj bi bil v kratkem. Na ptujski stojnici so predsednico vlade v odstopu obiskali tudi predstavniki lokalne oblasti z županom Štefanom Čelanom, prav tako pa tudi predstavnice Soroptimist kluba Ptuj, ki so jo lani povabile tudi na odprtje novega digitalnega mamografa v ptujski bolnišnici, katerega polno delovanje, predvsem v preventivne namene, po odločitvi ZZZS ni več predvideno oz. je bilo ptujski bolnišnici odvzeto. Ker je predsednica vlade v odstopu tudi začasna ministrica za zdravje, so od nje zahtevali, da se to stanje odpravi. To je tudi moralna odgovornost do vseh tistih, ki so v tem okolju zbirali sredstva za čim več zdravja žensk in na splošno občanov v tem okolju, kar pa v drugih slovenskih okoljih, najmanj pa v srcu prestolnice, ljudem ni potrebno. Že tako bogato okolje ima vse na dlani. Kot pravi ptujski župan Štefan Čelan, bodo uporabili vse oblike ljudske nepokorščine, če ne bo vzpostavljeno prvotno stanje.
MG
Foto: EK
petek • 30. maja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Dobrodelna glasbena prireditev
vsi SKUPAJ SMO
enakost-prijateljstvo-sopomoč...
26.6.2014 v Termah Ptuj
Nastopili bodo: Gadi, Dejan Vunjak, Ana Karneža, Rebeka Dremelj, Tanja Žagar, Victory, Alfi Nipič, Pajdaši, Slovenski muzikantje.
Vstopnice za prireditev se prodajajo preko prodajne mreže Eventim (Pošta, Petrol, Big bang, trafike, ...). Obiskovalci Term Ptuj, ki boste na dan koncerta kupili celodnevne vstopnice za kopanje v Termalnem Parku Term Ptuj, bodo le te veljale tudi za ogled koncerta.
Organizator prireditve: Družba Radio-Tednik Ptuj, v sodelovanju s SAVA Hotels&resorts - Terme Ptuj, Centri za socialno delo ob podpori Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zvezo društev za cerebralno paralizo, Sožitje -zveza društev, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, drugimi socialno-humanitarnimi organizacijami.i
Člani povabljenih organizacij bodo ob prireditvenem prostoru lahko ponujali svoje izdelke. Del zaslužka od prodaje kart za koncert bomo namenili družini Kolarič iz Bukovcev.
eventim.si
+
PRODAJA VSTOPNIC
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.
^ POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^N^naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi.
Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE
i sopotnikom^
2 Izbirate lahko med nagradama: ^ 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJA S3308 z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične
Štajerski
(Rradioptuj
89,8»98.e'l04,3
NAROCILNICA ZA
Štajerski1
Želena nagrada (označi): Q] \2\ Ime in priimek:_
Naslov: Pošta:
Davčna številka:
Telefon:_
Podpis:_

Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj,« . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj

[OBIRANJE.
¿i*
POTOVflLnfi RGEnCIJfl
V [MUKE REKE KGBEuVE (^■ao.asoiD-s m
1.	DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM
Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev.
2.	DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM
Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica.
3.	DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA
Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin.


S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ...
Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilo malih oglasov
ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice)
dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke)
Praktična darila za nove in obstoječe naročnike
Vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
. d.



22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 30. maja 2014
a^i?
ai/tohiSa petoyia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA		OPREMA
FORD CMAXTKEND 1,6^0,1 LETO GAR.	01/2012	9.199 BELA	liASTvNAHSERVIS,SERV.KNJIGA
CÍTRDEN DS41,6 HDI110 SO CHICK	11/2011	13.999 M	11AST, NAR. SERVIS, SEFV. KNJIGA
MERCEDESRENZ C RAZRED C 220 ali	7/2009	12.999 ČRNA	IM,NAR. SERVIS
BMW318 D,NAV1GACUA	09/2009	13.999 T.SIVA	IM, NAVl NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA
REMAULT CUQ GRANDTOUR 0,9 TCE 90KM	05/2013	10.500 OGNJENO RDEČA	IMJERV, KNJIGA, TOGARANCUA
CStrD«! C5 TOURER 2.D HDi DYNAMIQUE FAP	09/2010	8.999 SVETLO MODRI	IMNAR.«,SERV.UA
SMART FORTWO COUPE CDi	02/2011	8.999 ČRNA	IM, NAR SERVIS
RENAULT MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION	04/2008	4.799 BELA	IM, NAR. VELIKI SERI
RENAULT SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION	7/2010	8.299 ČRNA	IM, NAR SERVIS
RENAULT ESPACE EXPR. 2,01SV AVTOM., PUN	10/2007	6.999 T.MODRA	1iASTv NAR. SERVIS, PREDELAN NA PUN
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS	09/2011	11.999 ČRNA	IM, NAR SERVIS,
SMART FORTWO COUPE CCI	02/2011	6.999 ČRNA	IM, SERV. KNJIGA, NAR. SERVIS
VWTOURAN 1.6TÜI CCNFORTUNE	08/2011	13.699 HNO SIVA	IM,AMI
RENAULTG.SCENIC 1.5 DCIDYNAMIOUE	10/2009	7.999 ZLATO RJAVA	IM,AMI
VW GOLF VI COMFORT ZD TD)	2/2009	8.999 T.MODRA	IM,AMI
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie).
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik			Oprema	Barva
CHEVROLET AVE01.2 DIRECT	2006	3.190,ooe	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4 X-DESIGN	2005	2.650,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.216V STDRIA	2007	3.650,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.4COMFORTLINE	2004	3.490,00 €	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT GRAND SCENIC 1.5 DQ AUTHENTIQUE	2004	3.990,00 €	PRVI LAST.	KOV. BORDO
PEUGEOT 307 2.0 DYNAMIQUE CC	2005	5.400,00 e	PRVI UST.	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.4 X-DESIGN	2005	2.990,00 e	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDITRENDLINE	2008	6.990,00 e	PRVI UST.	KOV. BORDO
PEUGEOT «6 2.016V COUPE PACK	1999	1.990,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CITROEN BERUNG01.616V ELEGANCE PLUS	2006	4.650,ooe	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA 1.25 FRESH	2006	3.500,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.216VTWINP0RT COSMO	2006	4.150,00 €	70.000 PREV.	KOV. ČRNA
FORD FIESTA 13 8VAMBIENTE	2004	2.500,00«	KLIMA	KOV. OLIVNA
VOLVO C702.4D5AVT SUMMUM	2007	14.500,ooe	SERV. KNJIGA	KOV. SV.M0DRA
AIXAM CR0SSLINE	2008	5.990,00 e	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTKA 1.616V ENJOY	2004	4.500,00 e	KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT LIMUZINA 407 2.0 HDI ST COMFORT	2006	4.250,ooe	SERV. KNJIGA	BEU
PEUGEOT 3071.6 16V BREAK	2002	2.590,ooe	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS C-MAX 1.8TDCI TREND	2005	5.250,00 e	SERV. KNJIGA	KOV. T. MODRA
AUDI LIMUZINA A41.9TDI AVT. TIPTR0NIC	2003	4.550,00 e	AVT.DEU. KLIMA	KOV. SV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Praznik občine Sv. Jurij 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 Lenart-KOS 2013 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
SIP
21:00 Utrip Iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL
09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Kronika iz občine Videm 13:00 Zaključek zborov OŠ Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kronika iz občine Deslrnik 18:30 Lenart-KOS 2013 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2013 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
0B:00 Koncert Komornega ¿bora Ptuj 10:00 Lenart-KOS 2013 11:00 ŠKL
12:00 Seja sveta Dornava - ponovitev 16:00 Markovci - Oddaje iz preteklosti 19:00 Ptujska kronika, ŠKL.... 20:00 Sv Obhajiio v Markovciti 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka
program v živo tudi preko spleta; www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.sl 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Koncert Ane Karneža 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Kronika Iz občine Videm 20:00 Sv. Obhajilo v Markovclh 21:20 Koncert Komornega zbora Ptuj 23:00 Video strani
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10
O OMiklavž o.t
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA,	BARVA
AUDI A3 SP0RTBACK 1,6 TBI DPF AMBITION	2010	11.980,00	KOV. ČRNA
AUDI A4AVANT 2,0 TDI DPF AMBITION SPORT	2011	14.780,00	KOV. T. SIVA
BMW SERIJA 3:3I8D	2008	9.880,00	KOV. ČRNA
CITROEN C5 TOURER 1,6 HDI BUSINESS	2011	10.380,00	KOV. ČRNA
FIAT 500 1,2	2012	8.700,00	BELA
FIAT CR0MA 1,9 JTD MULTUET LIBERTY	2010	6.980,00	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,6 TDCI EBONY SPORT	2010	7.780,00	BELA
MAZDA 6 SPORT C0MBICD129TE EXPERIENCE	2011	10.580,00	KOV. SIVA
MERCEDES BENZ CflAZRED C 200 CDITAVNTGARDE	2005	6.990,00	ČRNA
OPEL ASTRA SPORTS TOURER 1,7 CDTI ENJOY	2012	8.990,00	BELA
OPEL C0RSA ENJOY 1,3 CDTI	2011	7.390,00	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 608 SWEflDI FAP ACTIVE AVT.	2012	13.650,00	BELA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI 90 EXPRESSION	2012	8.980,00	KOV. SIVA
SKODA QCTAVIA C0MB11,6 CR TDI DPF ELEGANCE	2011	11.780,00	KOV. SREBRNA
VW GOLF C0MF0RTUNE 1,6 TDI	2011	10.300,00	KOV. SIVA
VW PASSAT VARIANT 1.6TDI BMTTRENDL	2011	11.980,00	SIVA
VWSHARAN 1,9 Till BASISLINE	2004	4.300,00	ČRNA
ODKUP VOZIL V ENI URI
Hajdose 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
[ TOP /AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO .J
CS^MJnnfinMD
■:H:IPId!ll! IV.VJ I MtTJ S MWT51
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
Hermanova 2250 Ptuj Slovenija
a.o.o. elektromontage
Za delo v Avstriji zaposlimo več električarjev
Pogoji:
-	5 let delovnih ¡skušenj v hišnih Inštalacijah-samostojno delo
-	obvezno znanje nemškega jezika!
-	izpit B kategorije
Gradbišča: Feldbach, Graz, Innsbruck, Fiss, Dornbirn, VVildon, občasno Munchen
Tel: 0043 664 3170450 ali 0038631 500 598
Štajerski
z novim pogledom na dogajanje -
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se nai wwm&i(doifSoii
			OPR.	BARVA
AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT	2010	13.490	1 .LAST., NAVIG.	BISERNO BELA
BMW 118D CABRIO DIESEL	2010	15.990	VSA OPREMA, ODLIČEN	KOV. ČRNA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	16.490	1.LAST., ODLIČEN	KOV. ČRNA
BMW 320D TOURING	2010	12.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. BRONZA
CITROEN C31.4 HDI5VRAT	2003	2.690	KUMA, SLO, MALA PORABA KOV. SREBRNA	
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI	2011	10.990	1.LAST., VSA OPREMA	VEČ BARV
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DIESEL	2011	9.990	1.LAST., ODLIČEN	KOV. SIVA
CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI	2011	11.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
CITROEN XSARA PICASSO	2003	2.490	ODLIČEN, MALO KM	KOV. SREBRNA
FORD C MAX TDCI DIESEL	2010	8.990	1.LAST., KUMA	KOV. SREBRNA
FORD C-MAX 1.6 DIESELTDCI	2006	5.490	ODLIČEN, AVT. KUMA	VEČ BARV
FORD C-MAX1.6 DIESELTDCI NOV MODEL	2011	10.890	1.LAST., ODLIČEN	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL KARAVAN	2010	8.590	1.LAST, USNJE NAVI	KOV. SIVA
OPEL ASTRA GTC COUPE VEČ VOZIL	2010	8.990	1.LAST., SLO	VEČ BARV
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI	2011	13.490	1.LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI UM0	2010	9.290	1.LAST., ODLIČNA	KOV. SREBRNA
VW P0L01.616V5VRAT	2001	2.090	KUMA, SLO, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si				
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL			- IZPLAČILO TAKOJ	

PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 30.05. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, jion. 9:50 Evropa moja dežela: Raziskovalec 10:00 Ptujska kronika, pon. 10:35 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (toja), pon. 11:30 Modro. pon. 12:00 Regi IV Ormož 13:00Inffi fc ' 16:30 Kuhinj 17:10 Povabi
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
21:00 Razstava Feliksa Fruhaufa, pon.
22!§8lrfUtiSlanak|ranika'POn' Nedelja 01.06. 9:00Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro. pon. :10 Sola. da se ti zrola, pon.
nal ica
___________o na kavo-pon. .
18:15 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 18:45 To bo moj poklic: Masker.... - pon. 19:20 Glasbena 8 (slo.), pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Sinko oko: lavne službe Ptuj d.o.o. 20:45 Ptujske odrske deske: Stara in nova sezona 21:30 Pogovor s predsednikom OS in županom MOP . 22:05 Motoscena: Z motorji po Škotski, pon. 22:35 Reei TV Gorišnica, pon. 23:30 Info kanal Sobota 31.05. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:40 Modra. pon. 0:05 Sola, da se ti zrola 0:55 Glasbena 8 (slo), pon. 1:30 Zemlja in mi: Donrote slovenskih kmetij 2:00 Ptujska kronika
2:20 Široko oko: Javne službe Ptuj d.0.0, pon.. 2:40 Primusove vinske zgodbe 3:00 Pregled tedna
1:30 Info kanal 3:00 Zemlja in mi:
Dobrote slovenskih kmetij, pon. 3:35 Mir in dobro
4:00 Gostilna »Pri Francet«,82. oddaja
5:00 Info kanal
6:30 Kuhinjica
7:30 Info kanal
8:00 Ptujska kronika, pon.
8:20 Pozdravje: Zdravilec Marini Osipov, pon.
9:00 Ptujska kronika, pon.
h, pon.
3:20 Povabilo na kavo - pon. 4:00 Reei TV Ormož, pon. 5:00 In« kanal 6:00 Ptujska kronika, pon. 6:35 Kuhinjica 7:00 Tek nuni, pon. 7:15 Ptujske odrske deske: HStara in nova sezona, pon. I Ptujska kronika, oon. I I Cisfa umetnost, 31. oddaja, ■I Pregled tedna, pon. md 9:25 lasoena 8 (tuja), pon.

e skozi objektiv:
daiajon. ß
!0:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Pogovor s predsednikom OS in
županom MOP-pon. 21:00 Ptujske odrske deske:
Stara in nova sezona, non. 21:45 Primusove vinske zgodbe, p. 22:05 Motoscena:: Z motorji po Skots 22:35 Info kanal Ponedeljek 02.06. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 10:05 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (slo.), pon. 11:30 Modro, pon. 12:15 Info kanal . 15:55 Evropa moja dežela: Študentka 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica
17:00 Široko oko: Javne službe Ptuj d.0.0, pon. 17:30 Pregled tedna, pon. 17:50 Povabilo na kavo - pon. 18:30 To bo moj poklic: Tehnik... - pon. 19:05 Primusove vinske zgodbe, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Zeleno, poii 20:40 Sport(no): ZNK vMSM P
Celanom
■PTUJSKA TELEVIZIJ
21:05 MotaMjUtnlmtlljiifl 22:00 Info kanal
ski, pon.
UREDITEV OKOLICE
Košnja trave nam je včasih odveč. Se spomnite, kako ste zadnjič pred košenjem pomislili: "Oh, kako bi bilo fino, če bi kdo drug opravil košenje trave namesto mene."
Zato naj za košenje trave poskrbijo naši natančni in pridni kosci trave, vi pa si medtem vzemite čas za oddih ali postorite kakšne druge obveznosti, kot je urejanje trate. Kakovostno bomo poskrbeli za ureditev zelenice po vaših navodilih ter pravilno poskrbeli za travo, da bo izgled zelenice najlepši. Poleg tega vam ne bo več treba skrbeti za vse vrtnarsko orodje, ki ga uporabljate za košenje trave, saj s seboj prinesemo in uporabljamo lastno orodje.
V našem podjetju vam nudimo naslednje storitve: košnja trave (košenje trave), urejanje zelenic (ureditev zelenic oziroma ureditev trate), sajenje in nega zelenic oziroma trave na večjih površinah, vinogradniške storitve (»najem« delavcev za delo v vinogradu), kletarske storitve in enološko svetovanje.
Opravljamo naslednje storitve: čiščenje okolice, košnja trave, obrezovanje (grmovnic, drevja), pometanje - grabljanje (listja, vej, trave, peska, kamenčkov), zasajanje trave, rož, živih mej in cipres, lopatanje oz. »štihanje« vrtov, vsa dela v vinogradu (od rezi do trgatve) ...

VAŠO OKOLICO UREDIMO ZA VAŠE PRIJETNO POČUTJE! Koder, d. o. o., Ilovci 30, 9240 Ljutomer Kontakt: 051 424 587, mihael25@gmail.com
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 30. maja 2014
Oglasi in objave
Štajerski	23
Prireditvenik
Petek, 30. maj
10:00
10:00
6:00 7:00
8:00 8:00
8:00 9:00
19:00
19:00 20:00
20:00 20:00
Ptuj, Zgodovinski arhiv: Dan odprtih vrat, Miška Mica v arhivu, ob 12.00 predstavitev arhiva in ogled depojev, ob 14.00 javna predstavitev najdragocenejšega gradiva, ob 17.00 predavanje Katje Zupanič - Adaptacija zgradbe bivše vojašnice, ogled razstav do 18.00
Stoperce: 22. kmečki praznik v Stopercah, pokušina mesnatih izdelkov, ob 19.00
ocenjevanje vin
Ptuj: Swing po mestnih ulicah
Ptuj, grad Turnišče: Oživljanje gradu Turnišče se začenja, skupaj bomo pometli oder in grajsko dvorano
Ormož, MCO: slavnostno obeležje ob 10-letnici delovanja Mladinskega centra Ormož Ptuj, košarkarsko igrišče pri OŠ Mladika: 1. košarkarski vikend s KPŠ in KK Ptuj, nočni članski turnir tričlanskih ekip
Velika Nedelja, športna dvorana: zabavno-kulturni program učencev OŠ Velika Nedelja Gorišnica, večnamenska dvorana: jubilejno 30. sečanje gasilskih pevskih zborov in skupin
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 11. Kloštrski večer, glasba in plesi 16. in 17. stoletja, umetniška sekcija Graziosa društva Cesarsko kraljevi Ptuj, glasbeniki Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, ob 18.30 odprtje likovne razstave srednjeveški sprehod po Ptujskem članov likovne sekcije dr. Štefke Cobelj, DPD Svoboda Ptuj, Slovenska Bistrica, grad: Območna revija malih pevskih skupin, JSKD Slovenska Bistrica Poljčane, dom kulture in športa: koncert vokalne skupine Sonus, gostje, učenci OŠ Poljčane, dalmatinske in druge pesmi Ptuj, CID: zaključni koncert pevskega oddelka
Ptuj, DomKULTure Muzikafe: Anatomija srečanja, Ana Pandur, Vesna Zornik, Vito Marenče, večer flamenka, petje, ples in kitara
Sobota, 31. maj
7:00
00 00 30
9:00 9:00
9:00
9:00 9:00 10:00
10:00
14:00
14:00
14:30
17:00
19:00
19:00
19:30
Dornava, Čušekova domačija: Ojstra kosa, mrzla rosa, rada travca se kosi, košnja na star način, TED Lukari Dornava, sekcija Orači Destrnik,Turistični dom: 16. občinski praznik, hoja po pešpoteh Slovenska Bistrica, parkirišče pred tovarno Impol: sejem starodobnikov, delov in opreme Trnovska vas, športna igrišča: Z vetrom v laseh, športno-družabna prireditev, ŠD Kenguru in OŠ Destrnik
Libanja, parkirni prostor sadjarstva: prireditev Odprte kleti Pavlovski Vrh—Libanja, TD Ptuj, košarkarsko igrišče pri OŠ Mladika: 1. košarkarski vikend s KPŠ in KK Ptuj, Razigran dan košarke za mlajše, ob 14.00 tekmovanje v streetball košarki za pionirje Ptuj, Mariborska cesta: novinarska konferenca ob odprtju novega pohištvenega studia DanKuchen
Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: eko džins delavnica z Urško Omerzi Sv. Jurij ob Ščavnici, igrišče osnovne šole: 3. pokalno gasilsko tekmovanje, PGD Sovjak Jakobski Dol: tradicionalni, 9. blagoslov motorjev, ob 15.00 zabavne igre, zabava do večera
Pacinje, pred gasilskim domom: 1. vampijada - kuhanje vampov, tekmovalne igre, ansambel Kriza, Pacinski gadi -društvo kulinarike na stari način Kidričevo, Park mladosti: Dan druženja, bazar nevladnih organizacij občine Kidričevo in širše Podravske regije, stojnice, športne igre, delavnice, zabavni in kulturni program, ob 17.00 predstavitev novoustanovljene fundacije V objemu skupnosti Kidričevo, ob 18.00 koncert skupine Tabu, ni vstopnine
Stoperce: 22. kmečki praznik v Stopercah s kmečkimi igrami, predstavitev gozdarske opreme Krpan in mehanizacije Miler, PGD Stoperce, ob 16.00 tekmovanje v košnji in gozdarskih veščinah, ob 17.00 zdravi prigrizki, ob 19.00 podelitev priznanj Združenje rejcev plemenskih telic Stoperce
Cirkulane, Pohorje 25 a: HAMfest, srečanje radioamaterjev in prijateljev Radiokluba Cirkulane
Ptuj, Mestno gledališče: baletna predstava Alica v čudežni deželi, Zasebne GŠ v samostanu sv. Petra in Pavla
Ptuj, grad Turnišče: Grad propada, narava vztraja, odprtje fotografske razstave Vitosla-ve Cafuta, ob 20.00 pečemo krompir, vstopnina 1 poleno in 3 krompirji Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu: koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič
Majšperk, KPC: veseloigra Glavni dobitek, dramske sekcije UD Ustvarjalec Majšperk
Nedelja, 1. junij
8:00 Destrnik: 16. občinski praznik: turnir v tenisu, občinsko prvenstvo moških posameznikov 11:30 Ormož, cerkev sv. Jakoba: predstavitev izdelave kopije gotskega kipa Marije z otrokom 15:00 Kidričevo, cerkev: 4. srečanje ljudskih pevcev, Katoliško društvo Zvezdni dol 17:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Letni koncert Ženskega PZ Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, z gosti
Mestni kino Ptuj
Petek, 30., in sobota, 31. maj: 17:00 Pustolovščine gospoda Peabodya in Shermana; 19:00 Epizoda v življenju zbiralca železa; 21:00 Ugrabitev.
Mali oglasi
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00; 25. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij; Slovenski kruh iz domovine in zamejstva; Obisk Alenke Bratušek na Ptuju; Mednarodna konferenca - Bionika v industriji; Novinarska konferenca poslanca SLS Franca Pukšiča; 2. UNESCO ASP tek mladih; Literarni večer, posvečen pisatelju Francetu Forstneriču; Mednarodna likovna dela v galeriji Magistrat; Kaj moramo vedeti o popuščanju srca; Člani Strelskega kluba Ptuj na sprejemu v Mestni hiši; 10. mednarodni miting - Pokal Terme Ptuj 2014; 35. kros cicibanov Vrtca Ptuj; Ulični ples četvork; Letni koncert Komornega moškega zbora Ptuj
ASFALTIRANJE CESTf DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-ptuj.si
POLETNA PREOBRAZBA
oddaja o zdravem načinu življenja in izgubi kilogramov vsak torek, med 16.00 in 17.00 na Radiu Ptuj!
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
IZVAJAMO fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kvalitetno, ugodno z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail.com, gsm 041 359 028. UREJAMO SUBVENCIJE
SAMOPLAČNIŠKA zobozdravstvena ambulanta v Ulici Jožefe Lackove 13 a, Ptuj, sprejema paciente po predhodni napovedi tudi med vikendom. Dosegljivi smo na telefonski številki 059 088 953.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
Podjetje ENERGOVOD - KRUŠIČ & CO., d. n. o., Zgornja Pristava 33, 2323 Ptujska Gora svetuje, izmeri in inštalira vodovod ter ogrevanje. Telefon 041 704 355.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 5417 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si	_
■.............->€■
S tem kuponom
20 % popust
na celoten nakup do 31. maja 2014,
OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
Leto dni že v grobu spiš,
a v srcih naših še živiš.
Ni dneva, ne noči,
da te z nami ni.
Zato pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš,
kjer tihi dom le rože ti krasijo,
sveče v spomin gorijo.
V SPOMIN Maksu Horvatu
IZ TRGOVIŠČA 35
Hvala vsem, ki se ga spominjate, s toplo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Žalujoči: tvoji najdražji
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041767 760.
PRODAMO tri prašiče domače reje, težke od 130 do 150 kg. Tel. 041 579 080.
PRODAM dva bikca, stara štiri mesece. Tel. 02 781 01 71.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
Leta minevajo, spomini na vaju pa bodo za vedno ostali v naših srcih.
V SPOMIN Jožefu Flajšmanu
31. 5. 2004 - 10 let
Ani Flajšman
27. 4. 1994 - 20 let
IZ DOLIČA 32
Hvala vsem, ki z lepo mislijo ohranjate spomin nanju ter postojite ob njunem grobu.
Vajini najdražji
Risal si nasmeh na naša lica, veselje, radost in mladost, da bili smo vselej srečni, mladi kot nekoč.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega
Staneta Vičarja
IZ VOLKMERJEVE 28 NA PTUJU
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje se bo naučiti živeti brez njega.
S to mislijo se njegovi domači zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavcem, ki ste ga spremljali v njegovem življenju, vsem, ki ste s svojo navzočnostjo, v mislih, z besedami in dejanji izkazali spoštovanje in zahvalo za njegova dobra dela in se mu poslednjič poklonili v slovo na ptujskem pokopališču.
Posebno zahvalo namenjamo dr. Zorici Berič in sestri Mariji, ki sta s svojim vestnim delom in korektnim odnosom dolga leta skrbeli za njegovo zdravstveno stanje, ter osebju nujne zdravstvene pomoči Zdravstvenega doma Ptuj.
Njegova družina
UGODNO prodamo bukovo hlodovino za drva in jo dostavimo na dom. Informacije na tel. št. 0590 73 000.
PRODAM smrekove okroglice, ročno lupljene, primerne za ograje ali kot brune, debeline od 10 do 15 cm, dolžine od 4 do 6 m. Cena za komad je od 7 do 9 evrov. Informacije 040 155 959.
PRODAM odojke, mesnate pasme. Tel. 051 426 841.
PRODAM telico, brejo dva meseca. Tel. 051 378 442.
PRODAM koruzo in ječmen. Tel. 040 571 404.
PRODAM bikca, črno-belega, 130 kg. Tel. 753 51 01.
PIŠČANCE domače reje, težke 2,5 do 3 kg, prodajmo po ugodni ceni. Tel. 02 688 13 81 ali 040 532 246, Re-šek, Starše 24.
PRODAMO telico simentalko, pašno, v devetem mesecu brejosti. Tel. 051 273 093.
NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor Zetor, Deutz, IMT, Uni-vezal, Štore ali podobno. Ponudbe na telefon 041 680 684.
V OKOLICI Juršincev oddam okrog 2 ha košnje. Tel. 030 652 905.
PRODAM slamo v oglatih balah. Tel. 051 346 432.
PRODAM dva majhna bikca, simental-ca. Tel. 758 42 01.
KMALU V STAJERSKEM TEDNIK

j^Aali oglasi
z ooxoidiHsfe^a ob*oöja.
Štajerski TEDNIK
DOM-STANOVANJE
VIR PRI ZADRU, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, prosto junij in od 23. avgusta. Telefon 031 742 714.
ODDAMO v najem stanovanje, 60 m2, popolnoma opremljeno, klimatizirano, v Gorišnici. Tel. 031 744 413.
ODDAMO opremljeno stanovanje v izmeri 64 m2. Telefon 041 798 793.
NEPREMIČNINE
BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662.
ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, 38 m2, in klet, 16 m2, v Gorišnici, menjam za primerno na Ptuju. Šifra »NA PTUJU«.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._
PRODAMO komplet otroško sobo s kotno pisalno mizo ter 50 m robnikov in 20 plošč 50 x 50 cm, debeline 3 cm. Tel. 041 286 099.
Ptuj • Obdolženi Volgemut tokrat grozil novinarjem
»Mafija novinarska, zaradi vas se me ljudje bojijo!«
Tokrat je bil nekdanji policist Milan Volgemut že ob prihodu v ptujsko hišo pravice in med vzpenjanjem po stopnicah do drugega nadstropja zelo oster in nesramen do novinarjev; ves razburjen je sodnici celo predlagal, da naj jih izloči iz dvorane.
Čeprav je imel roke in noge vklenjene v lisice in čeprav so ga spremljali trije pravosodni policisti, si je zakrival obraz s svojo mapo, novinarjema, ki sva ga fotografirala, pa je pred vhodom v sodišče jezno zabrusil: »Kaj spet slikate ... upam, da se bo kmalu kdo našel in vas obiskal, ko boste spali in bo naredil temu konec.« Po opozorilu enega od policistov je sicer utihnil, a umiril se še ni, kajti tudi med vzpenjanjem po stopnicah do drugega nadstropja je bilo slišati njegov prodoren glas: »Mafija novinarska, pišete neobjektivno, zato se me ljudje bojijo in spijo pri prižganih lučeh.« Pravosodni policisti so ga ponovno mirili, kmalu po prihodu v sodno dvorano pa je obdolženi Vol-gemut vstal in višjo sodnico Biserko Rojic zaprosil: »Gospa sodnica, ker novinarji ne pišejo objektivno o tem, kar slišijo v razpravni dvorani, vas pro-
Foto: M: Ozmec
Doslej je bilo zaslišanih že 86 oseb
V primeru umora Franca Klinca je bilo doslej zaslišanih že 86 oseb. Obtožnica bremeni Volgemuta, da naj bi v noči s 5. na 6. december lani v gostinskem lokalu Deta center na Ptuju umoril Franca Klinca tako, da naj bi s pištolo kalibra 9 mm petkrat ustrelil v različne dele njegovega telesa, zaradi česar je Klinc na kraju dogodka umrl. Ob tem naj bi si Volgemut prilastil 170 evrov njegovega denarja, poleg koristoljubja pa naj bi Volgemuta h kaznivemu dejanju gnala še želja po maščevanju, saj naj bi ga Klinc obtožil tatvine denarja in požiga lesnih sekancev. A višja sodnica Biserka Rojic je bila presenečena že na prvi obravnavi, saj ji je Volgemut namesto ustnega zagovora pomolil pisni zagovor, ki ga je morala prebrati kar sama. V njem Volgemut zatrjuje, da očitanega umora ni storil. Sicer naj bi Klinca dobro poznal. Priznava, da sta se včasih sporekla, zato ker naj bi ga Klinc po krivem obtoževal, a zavrača očitke, da naj bi ga umoril: »V času smrti Branka Klinca sem ležal doma v postelji, žal pa za to nimam dokazov, saj živim sam. Nisem imel nobenega razloga, da bi se mu za karkoli maščeval, od tatvine ali ropa Branka ni bilo pričakovati nikakršnega izplena, zato je nesmiselno razmišljati o ropu ali umoru,« je zatrdil v pisni izjavi.
»Kaj spet slikate, upam, da se bo kmalu našel kdo in vas obiskal, ko boste spali in bo naredil temu konec,« je med skrivanjem obraza zabrusil Volgemut novinarjem.
sim, da jih izločite. Naj zapustijo razpravno dvorano, ker mi povzročajo hude psihične bolečine in zgražanje sozapor-nikov. Samo naslove preberite, pa boste videli, kaj pišejo, jaz sem šokiran.« Sodnica je sicer obdolženčevo pripombo narekovala v zapisnik, a je ni upoštevala. Ker pa je bil Volgemut očitno preveč razburjen, saj je bil med govorjenjem ves bled in se je tresel, mu pazniki ob začetku zasliševanj z rok niso sneli lisic, kot je bilo to doslej običajno. Opaziti je bilo, da so mu jih sneli šele pozneje, ko se je vsaj na videz pomiril.
Kaj so posnele
varnostne
kamere?
Sicer pa v tokratnem nadaljevanju glavne obravnave od vabljenih prič ni bilo slišati nič novega in pretresljivega. Zanimivo je postalo le, ko je pričal ptujski podjetnik Dušan Kuhar, ki je sodnici povedal, da je dan po umoru Franca Klin-ca samoiniciativno pogledal vsebino posnetkov varnostne kamere, nameščene ob vhodu v njegovo poslovno stavbo v neposredni bližini gostinskega
Napoved vremena za Sl ove ni jo
Veliki traven moker, rožnik pa mlačen, kmet bo to leto žejen in lačen. 10/19 ^^Vi 3/1
7/15
lokala, kjer se je zgodil umor. »Na črno-belem posnetku sem opazil, da je tisto noč, ob 1.24, pripeljal neki avtomobil iz smeri Puhovega mostu in zavil desno na mojo deponijo, nato pa čez kako minuto zavil spet nazaj na cesto in zapeljal dalje proti krožišču v smeri Deta centra. Kolikor vem, so si kriminalisti iz Maribora posnetek sicer ogledali, a so mi pozneje povedali, da iz njega ne morejo nič razbrati, saj je bila noč preveč temna. Videl sem pa, da je šlo za neki malo krajši osebni avtomobil.«
Sodni proces se približuje koncu
Obdolženega Milana Volge-muta naj bi povezali z umorom na osnovi podatkov o gibanju njegovega mobilnega telefona in sledeh smodnika, ki so jih preiskovalci našli na Klinče-vem truplu ter na Volgemuto-vih strelskih rokavicah. A obtoženi trdi, da naj bi bile sledi na rokavicah od strelskega tekmovanja. Zavrača tudi, da naj bi pred časom policijskemu sodelavcu ukradel pištolo Be-retta, pri čemer je poudaril, da med več kot 1000 naboji, ki so mu jih zasegli, ni bil niti eden takega kalibra. »Iz vsega srca upam, da bo pred sodišče enkrat stopil človek, ki je Branka umoril in da bo za to prejel zasluženo kazen,« je dejal obdolženec na prvi obravnavi. Tudi Volgemutov zagovornik Matic Klemenčič je prepričan, da je dejanski morilec še vedno na prostosti in da njegov klient umora ni zagrešil. Trdi celo, da tožilstvo nima neposrednega dokaza zoper Volgemuta in da sodijo napačni osebi. Tožilka Diana Šeruga Sagadin še ni predlagala kazni, saj Volgemut ves čas trdi, da je nedolžen. A neuradno se je razvedelo, da mu v primeru dokazane krivde preti do 30 let zaporne kazni. Kakorkoli že, na sodišču, vsaj do sedaj, ni bilo slišati trdnih materialnih dokazov za storjen krut umor.
M. Ozmec
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - H)
OKNA-VRATA-GAR.VRATA
I\A. I
Hardek 34g. 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO
Danes bo sprva pretežno oblačno, zjutraj in dopoldne bo rahlo deževalo, le na vzhodu bo povečini suho. Popoldne se bo delno zjasnilo. Predvsem na Štajerskem in v Prekmurju bo zapihal severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, ob morju 15, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem do 23 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo dopoldne dokaj sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. Pihal bo severni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja.