Izhaja vsak pcmdeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se ============= naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. ..
V Trstu, v petak 23. Julija 2920
Geslo današnjega proletariata bodi: Bo] proti vojnim pustolovščinam, boj proti ogrski reakciji, pomoe sovjetski ljudoviadi I
GkflSILkO SOCIAIilSTiČfiE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Leto 1. « Štev* 29,
Ob priliki, ho se vračajo če škoslov-erejk e dejte iz Vfctfdtivostcina čez Trst domov, ije primera*©, da določno OMačtmo Ofth žaio-stao otajjo, M so jo igraie Da ruski zemlji. Predvsem je tnefca potudairitti, da je ime legijcnariev *a aajAt še daieč iprečaslno-; brez oporekam^ so sc gasjfožili naskrv oe &k »slo 'v eneka kon-trarevotudja- in sicer — kar -;ie »atm v veliko zadoščenje — dejansko raz<bita in duševno pohabiijeaa 'luomtraa-evokrcija.
(jehi so si' saa -časa c&rsaroai organizirali precejšnjo armado, ki je štela -okofe 60 - 70 tseoč vojakov. Dolgo časa je carska -vlada orvirala njeno organizacijo in z neza^vpoosrtjo odklanjala njieno pomoč; prvič ' ker se p je pri svoji reakcionarnosti adei češki ele-meTJi preve>č raevut in dnugiuč ker se je .bala še večjih zap&eitljajev. Po drugjr strani so se češki vodije trudili, da ibi si piridoibilii intjeao naklonjenost in' ibili so slitčaji, da sw se 'če&ki svoibodomasLeoi in socijal-patrijo/tije podvrgli vsem- žegnoaii, sanno da -fcd se prikupili. Ko je -posftad položaj 16 leta. za Rusijo težak, so češko /pomoč ibrez predsodkov sprejeli. Po paderu carizma je prišel Kerenski, pazneije kod vojni tnimi-ster, na površje. On je sta vel na Čehe največjo nado. Eotentoa diplomacija, češko in reaikcijonamo rusko oiicinstvo so zvaibifc 'br-ezprograannega Kerenskega zopet v krotg eotentnoh vicjmii maortorv in opiranoč se na Čehe ?e pričel julijsko orfenzšvo. 17 leta, ki se je pa nesrečno komčaia. Ta ofemrira je trtacSla mctralno moč Ibod/SevTkov. Na severni {r.omti pri Rigi, kjer so bili fikoizioKikoz boljševiškd .potki, so se v ogni;ta jn-nažke držali, adsi so se -oni s politično zavestjo naj-cdk*6nei;še upirali tej oderazivi dn so odkrito iiz.jaivd:li, da branijo le socajaMstično revolucijo' pr bi germanski reakoiji in nomaijo- nič skupnega z errtentao politiko. Trudi Krcmštadoi, ki so v predjbdjnem- okJkiu adSofcMi zavrnili Kere-njkega kot kukavico, so lj trtam ikciju iz>gu!bnfc nalive ojo -oklocpirmco br*meč Nemcem prihod pred revolucionarni Petrograd. Od «te ■ofenzive je šla Kerenščina k hiitreimr komam; Kerenčiči je zeipnrrii vsako moralno podlago in gotovo ga še daind.'ines ofolrva ruiiečica pri spornimi na Kor-ndova, kjer je igral dvoSiko igro. Zoprn miu je bil boljševističen Petrograd, pa je valbil Komnilova, naj ga zajsede; a v poslednjem* njomemtiu se je zibal svoje igre in je htel nastopita kot njegov braneteJj. Takrat so fcotljševikii pokjontčaili Komilov upor in pozvali Kerenskega na obračun.
Po oktobrski revoiiuci$, ko so boljševiki prevzeta vlado, je bila češka- armada) zeflo poparjena in oli-oirstvo ije sikalo- od jeze, ikalkor sploh vse reakaijo-namo, naci^cnalistično rosiko in ententno oficinstvo. Ko so se .borili boljševiki v zoani 18 leta proti ukrajinski »radi« in njenem zaveznikom Nemcem, so (češke čete, kd so idtržaie nekaj posltoljarak pred Kijevom*. ,le-te 'brez boja pus*'le Nemcem, v neke. V Kaijevu sa-meim s« je češko vojaštvo bojevalo na strani ia .jalske »rade« ipreli boljševikam, Ko so boAjševiiki 'zavzeli Kinev, so se Čehfr le z nizkotnimi moledovanjem in potvccaana rešili bojjševifkega maSčevairsp. Češka airmade, v kaiteri je bila večina -narodnih »očija! istov in sac'';3ipa‘tiriji0<tov si ni nncigla najiti več mesta na Rimskem, V pogajanjih z boS^eviki so dosegjiii, da čd»pC4t'ujei/o četz Sibirijo na francosko fronto in pred 'izibmhcm- upora so se naihaijaSe češke čete že po po-stajah cib železniški .progi Penza - Čeljabinsk. Ker “e bila vožnja čez Sibirijo za boljševtike veliko breme, an nis>o bili tudi viamni preidi ententno - japonskimi spletkami na vzbo*du, kjer bi' se jim češke čete gotovo ushižile, so precHiagali prebod čez Arhangelsk. Anglija1 je imela (dostaviti ladje za- prevoz a se j« obotavljala in tako rte prehod zastajal. Še par dtot o.red izbruhom uipora so govorili češki konnumssbi., da .pričakutjeijo, idla stopi vsaj del vojjakov v sovjetsko vojsko. Pa: kar naenkrat izlbruhne iupor; (bilo je v raisjju 18 leta. OftioVstvo je trosilo med vojaki, da se bo-Jjševr.ki pripravljajo .jih izdaitd Nemcem v roke kolt ■cdiku.p zia — Brestlntovski mir. S tem topim blebe-.tamjem so skušali zakriti pravi povod upora. Zagovorili so se nič meinj kot — strmoglaviti sovjetsko vlsdo '"n s pomočjo iruskih nacirlonalisitov in entente r.3po:-itaw't'i zepet rusko - nemško ironto. Da so prišili c'o ta.ko \'isok:‘h ciljev, to je delo entehtne diploimia-c-V;e i<n Cahe je to v /njihovem slavaljublju močno lackolo, da se je ententa pri tem ob njih o-^ ’ %<n Tdfela. v n,iih svoje odrešenike. Boljševike je ta upor m-oSno aadel, ker so jim zagradili »Volgu kcrmiKc.t :jeku«, ki jim je bila najizdaifene^a apno-viizaoijiska pat. A tiuidi v voijaškeim oziru je bil polo-žaj m’u5en. Riudeča armada se r® takrat komaj orga-rizirala'; je imela kljub miru mnogo posla, na nemško-nkrjjinskt frcniti in s kozaJci; Čehi ka so imeli približno 40 - 50 tisoč voja/kov, so predstavljali v takratnem položaju precejšnjo moč. A kar jim je za-jamčtiiio — prepad, je bila osifcudniost 'tegai nastopa . proti e,?k emu ,proletan:ija!tu i.n sovražnost, ki jo je ••■Jojlo' ryIjtK&itvo posebmo fabrično delavstvo preti Čeouikivenicean. Čehoslovenoi so nastopili v Rusiji kr t ekfpcneint, ikelt zastopniki zaipadno evropske kvVi";-e. Še po driVaj resnih razmotrivanjih o bistvu r.ase kulture je lahko nazovemo — kulturo •kcmkvrenoe. kuituro tekme, ki ne vizgaja človeka za kulturna stremljenja, ticliko itz človeške notranje p-‘tebe n? sebi po kulturi, ampak glavni smoter
V	je pokazati se v zunanjem odnošaju. Še pri soci-,jaltistih nahajamo često zatrjevanja, da* socijafczem c-J.-/..-ani krvave boje med narodi in uvede nekako *kwlturao itekoto« med njimi. Pravo lodiurnost takih kulibatn-h pojmovanj opažaš, ko prideta v dotiko' dVe r&zlu&jii in kulhrmi plasti, kar se je dognalo tekom ‘vci|ne i pn nas, a še posebno z zapadnjaki v Rusiji. Tu občirtuš prav do globine našo — foftbaikulturo.
Pri fit/ku češkegai človeka z ruskčsn, ki je živel pač v drugačnem kuJtumem potožaijui, je vzbujalo v Čeh« talko kult/urno pc^movanje le preeiranje in ea-pcstavlisnte nuskega mežika, in se je tembolj večalo čim brfij je 'bil zaluibljen Čeh v svoj »českoj stat« *
' je videl v Rusiih 'tako slabe sobojevnike, posebno še ■izza časa rev.c.hiojie sem. Zaito so odklamiaSi Čehi (sevedla tudi dnuigi zapadnjaki) že naprej vse kar je bilo ruskega, ali sploh kar je .bilo na Ruskem. Tako je prišlo, da .je rusko revolucijo skono bolje poznal posledrjjli ruski mužik, kakor pa zapadnš paitrijoti in Cehi, ki so se tamiu orjaškemiu zgodovinskemu dogodku, dtcilgo časa le rogali. Označen političen načrt in duševno razpoloženje je od‘uševl;.alo Čebod®vene pri njihovem korrtrairevGlucijoriamem nastopu.
— To gadjio zalego je treba streti — ije bil bojni klic ruskega pmolehairijata.. Pri. izgiomu čehcs!o\'en-ske focnitrarevoluciije iz iPenze so se tnldii češki ko~ • nmmisti borili s skrajno odločnostjo. Vzdržala se je pa; koffiirarevelucija v Sizrani - Samari in na celi v progi do Čeljabinska. Vse nuske jbontnarevolncijo-canoe stranke: monadiisia, kadeti, socialni retvoAu-
ci.i-ojiar.ja in mjenševjki so sr zbrali Čehe za svoje zastavonoše. S prva so zavzeli nekaj krajev po Volgi navagor. V tern času se je boljševušika fronta že konsolidirala in .bi Čehe že takrat raevbeli, dai ni izvršil frentov kotnaridant soc. rev. Muravijev izdajstvo-. Bt Ijševiki so mu prišli še praviočasno na sled in Mu-ravjev se je v Si.mbarskem ustrelil še predmo so ga prijeli, a načrte so morali menjaAi in zarotnike odstraniti. Pri teh razmerah so Čehi zavzeli Sinabirsk Kazan in mesta ob Kami dio Iževslcega zavoda in od 'tu v čnti prioti Uraifo. Češko cficirstvo i;© že sanjalo .o popolni zmagi; po mestih so ibarinske frajlice pripenjale tmoibojne kokande nia p.nsa osvobodiiiteljev. Češka vojska je dobivala »buh'tički«, nudeči vojaki so za salo izhajali s črnim kruhom. Vse votjjne .ujetnike češke nanodnosti, ki so juh doibili v roke so šiloma rltatknili pod orožje.
V	Čistopclju je češiki komisar neki zidravmik (Maksa?) dal privezaibi dva Slovesna, ki nista hotela jim služiti, ob steber, da jim je pritekla kri iz usit in ušes piofenm jfh je dai v »tjunmu« in jim ziažugal, da jih bo s sltradanjem toliko časa moril, dokler ne stopita v armadio. Tudi naši slavni jugoslovanski j.u-\sajki k Odese, kjer so s palicami pobili stotino jugoslovanskih ujetnikov im jih pometali v morje, ker niso marali stopita v srbski korpus 90 jim pridno pomagali. Eden 'takih komisarjev je bil tudi neki Jesenko pisar tu z našega Krasa, doma! Ta se sicer ni upal direktno rekrutirati Jugoslovanov, a je zagotavljal, da (libbodo že rekrutirali v taborišču Troick v aSmarsfes gubernija, kjer preje zberejo vse skupaj.
Boji pri Kazami, Iževskem zavodu in Penmi so bili zelo hudi. Na kajz-anski fronti je bA Trodki ki navduševal viofjaike da osvobode Ktatz&n »ključ sovjets|ke Rusije«. On in štaib so se nahajali na pragi Katzan -K,rasni uzel. To so izvohali Čehi; soc. revoluciijionar Saoinikov, ki je bfi4 ž njimi je zamislil načrtt, da uja-mejia Trockega. Vsled taktičnih pogreškov boljše-viškega poveljnika1 so Čehi prodrli .prav do štaba. Poslednjih 30 mož, 'ki so še bdii pri fitabu so se zagnali v boj prtorta naslbopaijočam rojemi Čehov. In glej! Čehi so se jeli umikati. Ali se niso upali vzdržati srditega napada, ali so jih- tsplagile drruge vesti — rudeča armada ibd skotro zgubila svojega silnega Organizatorja! Na penrasku fronti, ki je bila nekako internaoijonalne vatanostii, ker so se hoteli’ združiltt Čehi e 'angleško kontrarevolucijo s svojo balzo v Arhangelsku, so se bo,1eya2fi interne/erjonalai loonaunisti Madžari, Čehi, Nemci, Snbohrvati pod ptaveljem Bdte Kasna. Grenka je bila ta bojna skušnja za Čehoskjvene. Iževski zavod, koijega mjenševistačno delavstvo se je pridružilo čehictm,, so bedjševiki zopet, zavzeli. Pri' Kazanu so dezertirali Čehom novomobiiiziratai rutki polki. Dejansko in moralno rasabiti so se morali s trebita iz Kazana in se .umikali na vzhod' proti 'Sibiriji. Kmetje ob Šamansko - Kaizanski meji. bodo za' vedno 'pomniiR kedaj so se omikale tolpe z zapadno - evropsko kulturo mimo njih sel. Vse slo 'jim omotpaifi, kair so megli se.boj vleči; kdor je .bil na siumu, da/ *e boljše vik ,je bil taikoj .ustreljeni. T<u ob Volgi iin Kami se je pravzaprav že končala čast in slava čebosilotveaiske kontranevolu-cjje. Čestfokrait se je potem slišala, da. so čehi izginili s fronte. Dejanski je a-es talkrat že prevzela ruska reakcrjjia viodgtvo te kontrarevolucije, dokler ni prešlo potem popolnoma v roke znanega Kdčaika. Se ne da roalbamčnta povedatti, kako ulogo so potem igrali Čehd, a eno .je gotorvo, da za ofenzivne nastoipe niso imeffi več mnogo kor.afže. Vlačili so se najtrajše v ozadju oikolo sklaidiišč in ugainjaJi politično policaj-stvo prati sovjetskim pristašem. Ko so ibolr]ševnki prodrli v Sibirijo in tam prodirali; umikali so se Čehi v Kolčaiktovih vrstah proti Vla.divoslboku. Da so se naposled deloma uprli, z generalom Gajidto proti Kol-čafeu, 'to ne znači preokreta v njihovem kontrarevo-luerljfcnarnem duhu, ampak je za njih grenka iposledica dejstvo, da so se sooi;talni revolutcijonarji prepričali v kako svobodk* jih vede—ententa pod Kolčakoro ko^niandto iin Čehi so se pm pirivesiila, hoteč se rešil ti popolnega pofoma. Upor so začeli z visoko gesto, da disciplinirajo ruski proletarijat .a1 končali so ga s tem, da sia se zatekli pod okrilje klavemih soci.jalnih re-voluoijonanjev in s tem zapečatili svoj popolen poraz
Kljub zatrjevanjem čeških soc. paltrijolfcov ne pustimo, da bi šli preko našega ozeonlja oiboiroženl. To bo ruskemu pnoietariijatu v z2(doščenje in odobravali ■bodo tudii mno^i iz čeških vrst, ki so dloi grla sili socijialnega' patrijotizma in nacijiomaJnega socijalizma. Razorožimo konitrairevosktcijfoi!	I. Sr.
ZKiSnskl nspad no „aoantl]evo“ tiskarno
Iz Rima prihajajo podrobnosti o zločinskem napadu lasbtov in njih priveskov na tiskarno gav-nega glasila socijalistične stranke v Italiji. Danes beremo že komentarje raznih časopisov o tem barbarskem činu. In skoro vsi časopisi se strinjajo v tem, da ta divjažki dogodek obsojajo. — Seveda ta obsodba ni tako odkritosrčna, kakor bi kdo meni!, primešan ji je dober odmerek strahu o tem, kaj bo temu vandalizmu neodgovornih raz bojnikov sled Io, Časopis se namreč boje, da ne b: tako kruto izzivano delavstvo odgovorilo z enako mero. Delavstvo je dosedaj mirno, ali vprašanje je, nili ta mir — mir pred viharjem.
V	Rimu je v protest divjaškim dogodkom proglašena splošna stavka; verjetno pa je, da se ta st vka razširi preko drugih velikih mest Italije, vsaj proletarijat se je v tpj zadevi brezpogojno stavil na razpolago strankinemu vodstvu.
Da nosi veliko odgovornost na teh dogodkih Giolittijeva vlada, je danes dognano. Ob demon-stiarijah fasistov po rimskih ulicah ni bilo niti enega redarja, ki bi bi! določen varstvu „Av>n-tijeve“ tiskarne. Poslanec A,odigl ani je naravnost izjavil, da se je pri teli dogodkih pokazala očito »krivde polna roka“ Giolitcijeve vlade, ki je s svojo pasivnostjo dovolila, 0a se užali ital. proletarijat po živega.
Sicer fk iša sedaj viada nekoliko popraviti to, kar je zagrešila. Aretirala je 25 napadalcev in plenilcev tiskarne. Pričakuje se tudi postopek proti pief .ktu in kvestorju v Rimu. Ali vse to p ihaja pozno, da prepozno.
Tudi so biii prepovedani vnovič naznanjeni shodi fasistov.
Med tem pa se je vršil uprav impozanten shod delavstva v Rimu. Po shodu je sledil obhod, pri katere n so nekateri fasisti prejeli pošttne batine.
Kakšfte posl^d ce bo vse to rodilo, tega ne moremo še predvrdjati. Obsojati pa je vsako na-silstvo, od katere koli strani prihaja. Obžalovati je tudi, da se je v Italiji tako si a ukoreninilo strankarsko sovraštvo. In krivdo za to dejstvo nosi tudi vlada.
Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!!
IZ SMJETJSE RUSIJE
Prinašamo danes povsem kratke vesti, ki po jasnjujejo gibanje rdeče Jjudovlade:
Krasin sprejema pooblaščenje, da se ob povratku v London p g?ja g’ede koncesij zi izkoriščanje pr rodnih bogastev Rusije. ^Manchester Guar-d an“ navaja že celo vrsto rudnikov in gozdov, ki jih Rusija baje ponuja izkoriščanju ptujega kapitala.
Anglija je predložila premirje med sovjetsko vlado in generalom Wrange!jem v Krimu, ki je svoje čete že potegnil Iz Krima.
Vorovski, bivši zastopnik sovjetov v Stokolmi, je imenovan za trgovskega zastopnika v Rimu.
V Kodanj je dospelo sovjetsko zastopništvo ko-vinarsk h sir dikatov na danskem kovinarskem kongresu Zastopstvo pojde potem v Švedsko in na Nemško.
Trocki je izjavil na sestanku poljedelskih delavcev, da so zadnjič zaplenjene brzostrelnice angleškega izvora, puškini naboji pa francoskega. Ententa i-ra tedaj dvojno igro: Na eni strani zatrjevanje, da se ru?ko-po'jske vojne enteta ne vdel^žuje, na drugi pa pošiijatev orožja n muni-cije protirevolucijenarcem.
Nemški neodvisni socijalisti do danes niso poslali delegatov na drugi kongres Tretje Infernaci-jonale. Njihovi izgovoii so naravnost snušni, ne sprejemljivi. Vpraš nje je le eno: Prisiopijo ali ne pristopijo Tretji Internacšjonali 1
Kongres Tretje Internacijon le se je otvoril dne 20. t. m. Otvoril ga je Zinovjev. Predsedstvo kongresa se je sestavilo sledeče: Len;n in Zinovjev za Rusijo, Serrati za Italijo, Dosner za Francijo, Levi za Nemško.	j
V _New-Yorku so začeli listi kampanjo proti ameriški vladi, ter zahtevajo povzetje trgovskih j zvez z Rusijo.
V Londonu se je ustanovila ruska banka.
RlmsKi dogodki e poshmsKi zbornici
Zbomiškai dvorana ijie precej žiivaihna; pričakuje se vladno izjavo glede protrded avskih izgredov v Rkniu.
Turati odločno ugovtarjai, da bi se bil kdaj izraz.il, da je bila nasuina resakcajat proti tramvajskim uslužbencem v Rimu povsem na mestu ter zakonita, kakor jie dejal Federzomd'. 'Nai;ioistr«ijše obsoja izgrede.
Federzoni popravka .svojo- trditev; cibsio^ai tudi izgrede in napad na tiskamo »Avantija«.
Dell a Seta, ki je interpeliral gled e rimskih dogodkov, zahteva od vlad« teilio; j šem cdlgovor. Trdi., da ije boi napad na- itEskarno »Avejntiija« promri^jen., in da nikakor ni umljivo, kako da vaTniostmi ongani tega niso moglu preprečiiti. Strpne im orožniki 30 se pnoti napadalcem obnašali povsem pasivno.
Podtapuk Coaradim v imenu vlade iskreno obžaluje divjaški čin izvršen pnoltli tiskarni »lAvantiijia«. Vendar ,je bilo naloženo redarstvu, da .brani »Avatnlti-,jeve« urade in fekamo. Podtaijnik ®e je osebno pre-.pmičal, da ije iadalia kvestura v tem poglodlu točna naivodSa svto^m podrejeneean. Rodi tega .je redar-gtvena. komisar odgtranjen iz Rima Iter podvržen idis-cipdiitnarnanrau postopanju, kara!binjersllci pomočnik je bil oddan svotjemu komandu; za demonstracijo odgovorni' ljudje 90 izročeni sodišču.
Proti divjaškemu napada goiviore še poisiancd raznih strank, tako klerikalec Tovinrt, Mlberalec Cocco Ontu, reipuiblikanec Mazaoiani, diaije GauMettii, La Pegraa, De G\iorv.anna, .Manes, Canoiti in dnugi. Pmi tej priliki govora socajalist Barberi« tudii o dogodkih v Tmstu in ia^avdija vladi, da ibi s lakam postopanjem prisšiila proletarijat, da se tudi on- posluži nasiistva. Micdttffeanfi' predlaga:	1. 2!bornica protestira prota
naistiatvu lizvršenim na organih, ki zaistopajo javno mnenj«, 2. radi tega odgodi sejo.
Prvi del predloga je sprejet z vsemi glasovi; nakar Modiigfeaai odtegne drogi diel istega.
Tako ije vlada in ye vsa- zbornica ožigosala barbarske napadalce na proletarski last. Seveda so to storili -vtsfod kočljivosti položaja, k-i se ,je ustvarS vsled tega na-padai, fci ga je povzročila naivno od' vlade negovana sekta lasrstov.
 X---------------
Protest GlGllttlJo zoper 0M0 soc.
poslancev
RIM, 22. V današnje, seji posiansloe zbornice je 'govorit najprej zbornični predsednik De 'N. Ni-oola zoper napad na s-ccijalistične .poslance od sltram naoi-,iona3cev. Zai n;im .je ,povz>el besedo mr-nistrski predsednik Giolitti, ki je dejal: Že zbornični predsednik ije tolmačil čuvstvo cele zbornice v obsojanju napada, ki je bii izvršen na sod.jalist.ične poslan-ce. Vlada obsojiiv najenergičneje tako obnašanje proti parlamentarnim preroigtftivam in iproti žalitvam na-pram izvoljenim ljudskim poslancem. Take napade ne more opravičiti nobeno čuvstvo, ne politično in ne človeško. Vlada bo iz svoje strani izvršila -svojo dolžnost čn bo delala na to, da dioibi resrfBčnie krivce, kakor tudi one, ki so te ljudi poslali, da- zvrše napad. Ne bomio gledali nobenemu v obraz. In -a(ko si mislijo nekatetmežiii, ki so si nagromadili miliijarde, da bodo imeli radi 'tega vplivati na javno mnenje v državi, se motijo. — (Nam se zdi, da se moti Giolitti. Oni, ki so si nagromadili, enako kakor oni, Id so že prej imeli miišjande, so vedno vplivali in -bodo vplivali na javno mnenje tudi nadalje toliko časa, dokler jih ne bo ljudstvo .odstranilo popolnoma iz političnega in socij-alnega površja.)
sli. To je morala priznati tudi italijanska vlada sama. Razgrajači, se končno niso zadovoijrii niti z napadi na njim neprijetna podjetja, marveč so se zagnali celo pnoti soc i-jaldsti £mm poslamcem-
V	zbanniai je moral izpr-egovoriti- tr.cikaj besed v tem otziiru tudi ministrski predsednik. In iz njegovih besed je bilo dokaj jasno razvidno, da sumi tudi vlada, da sio povzročitelji vseh teh dogodkov ljudje, ki so si .tekam vojne nakradli zlarta bogastva in si milijo, da imajo že radi te(ga pravico vpliva)ti na ),avno mnenje. Kdo so ti elementi, jih pozna cela Italija pratv dobtio. Kapitafeti so plačali vojne hujskače, kapitalisti so pJačaii liste, da jih branajo, kapjfcalislh so z eno besedo pravi pravcati- gospodarji vse politike, zunanje in notranje, -povsod kjer obstoj« kapitalistične države. Sedaj delajo v -Iftalrji kapitalisti to, kar delajo povs-od in ikar so povsod delaii vadino in kar 'bodo. delali toda v nadalje. To ,je njihovo orožje, to je -njihova naloga in logična posledica družabnega ustroja, ki je ustvaril največje nagrade za one, ki znajo v tej družbi nanbolje izkoriščati in nopalti.
iMjlnistjrskii pred»edn£i!4 se\'eda, mi- smel prezretti zadnjih dogodkov. Moral je izpregovoriti svojo besedo in je obdolžil plutokracijo ifbogataše), da so oni kravti vsega. Mož je- imel i.n ima nedvomno prav. Le to bi moral zraven še dodati, da ni dovolj a ko se to samo ožigosat, marveč da je treba odpraviti sistem, ki dopušča, nele, ki sili naravnost, da' mora piriti do takih in <e hujših dejanj.
Ministnske besede lahko zadovole idealiste m ljudi, ■ki bi radi videk, radi sebe in svoje 'komoditete, da ibd šlo vse naprej v majiepšem tiru pa bodSsi kakorkoli dn kamorkoli. Za nas nimajo njegove besede nobene vrednosti-. Tiudi tnxfitev, da bo energično .postopal protti razgraijaičem te njihovim voditeljem-, je vredna za nas 'le malo. Ne smemo verjeti ni# v možnost, da br zamogel in smel nastopati buržuazni minister energično pinoti buržuatziji. Saj ne more, ker bi gai 'končno počela buržuazija- bo^ootirati, on mora podleči takemu bojk-oltu in na njegovo mesto bo prišel drug minister, ki 'bo, ako hočemo., -lahko manj pošten, se bo mklondi popolnoma buržuaeni vodji. In se mara 'ukloniti, četudi' je pošten, ker .je država danes orožje kapitalizma, in ta kapitalizem ne more trpel ti državnih voditeljev, ki ne delajo njegovih koristi.
Odmevi rimskih dogodkov
Splošna stavka v Rimu, proglašena v protest za napad na »Avanti« je povsem uspela. Železničarji so sklenili, da iz Rima ne bodo prevažali nobenega časopisa, dokler ne išzide zopet »Avaavta-«. Po nimtakiih ■idicah setu in .tam vrše spcupad?. »Avaorta« se tiska v ti.skairni »Epocai«. FascnSti' so hoteli tudii na to navali td, ali odbili so jih delavci v tiskami. Pri tej priliki je bil poslanec Modčigliand- lahko ranjen s palico.
V Torinu so delavci v protest zapustili delo ter demonstrirali .po mestu, razanoževaii dn itepli varnostne organe, kjer so jfh srečali.
VšcJ se je o-Jronmio obiskan protestni shod. Nekdo je hotel medtem vreči bombo -proti Delavskemu 'Domu, pa se je predčasno razpočila in mu odnesla refco.
Zvečer so hoiteM nacijtonalisti prirediti pr-otid emon-Strsjoijo, ki se je pa ponesrečifa.
V Milanu so se vršili na trgih dn v sredini mesta protestni shodi. Bilo ije prisotnih .krog 120.000 delavcev. 'Nacijcanaldstične iprdtld.emonstracije so bile -po nastopu delavcev -udušene. Tudi v Bologni. in~3rugih mestih so se vršili impozantni protestni. sEodlL
 X-------------
Novi spopadi v Rimu
Konec splošne stavke
RIM, 22. — Danes zjutraj se ,je vršil tu na trgu Sami ta Marija shod, ki se ga !je udeležilo -nad 10.000 idlelavcev. Kmalu potem, ko se je shod pričel, je začelo redarstvo, ki je bilo pod komando generala Araeglio, manevrirati, da izpraznit trg. General ;e imel' na) razpolago tudi konjenico. Redarstvo so sprejeli demonstrant;e z žvižganijem in ka-nienjem. Žene so se vr^e na tla ipn*ed ikomjerfea. Vojaki -niso hoteli ilti s konji naprej,. .Kmalu je bilo vse nad meno razburjeno. Čulo se je mnogo strelov i::ziprožen-rh iz pušk in samokresov. Množica .je .otdlgovorila s streli proti redarstvu, med -tem ko so metale .nanje žene iz oken opeko in druge reči. Bi?o je nad sto ljudi aretiranih ki so bili pa skono vsi- izpuščeni. Na drugih krajih mesta soi bili .pa aretirani nacijionalietični elementi ki sio hoteli napasti delavstvo. Zvečer je vodstvo strokovnih organizacij skleiw'lo prenehati s splošno stavko. Poseben dekret prefekta prepoved«,je zaenkrat vsakršno zborovanje.
Konflikt v Benetkah
9 oseb ranjenih
BENETKE, 22. — Danes zvečer se je vršil na trgu S. Marija Fiormosa protestni shod proti dogodkom v Rimu. Shod se ,je izvršil povsem mirno. Po shod« so šli demomsitrantjie v sprevodu na trg Sv. Mamka, kjer je svirala godba. Ko ,je godba- končala so -zapeli demonstrantje pesem »Bandiera rossa«. Komaj so zač eli .peti so 'b:ii dtem onstran tj e napadeni o'd fas-oistov, ki so se nahajali v -bližnji kavarni. Prišlo je do spopadat Najprej se je čul strel iz samokresa in potem -pok bombe, ki je raimila devet oseb. Ranjence se je preneslo vse v mestno bolnišnico. Ob polnoči ■’e nasftopiJ zopet mir. Kdo je -vrgel bombo ni znano. 'Delavstvo je •zelo .razburjeno in se pričakuje, da pride do novih demonstracij-
hn opilia iiimii ills
DUNAJ 20. Iz dopisa iz Belgrada je ugotovljeno, da se kažejo v Jugoslaviji pojavi nove ori-jentacije. List „Jugoslavija“ stavlja pred svoje bralce zgled Poljske. Poljsko je nahujskala en te ita k vojni proti Rusiji. Danes pa, ko se je Poljska pri tem povzetju pošteno opekia, si ententa pere roke. Zgled Poljske, pravi časopi,«, naj nam služi v pouk. Varujmo se, da ne postanemo kolonija entente. Verjetno je, da se vkratkem Nemčija z ve; e z Rusijo proti žapadni, kapitalistični Evropi. Kakšna bo tedaj naša politika ? Ni treba mnogo premišljevanja: Italija nam ni prijateljica, Francija jo zaposlena preveč v lastni hiši in na vdor v Nemčijo in Rusijo ne misli resno. Preračunrjoča Angliji ne bo povzela tako dvomljivih korakov.
Brez dvoma bo ententa skušala nahujskal Jugoslavijo, di se vmešuje v rusko-poljsko zadevo. Ali mi se moramo že danes upreti tej nakani. — Naše politike ne sme narekovati Pariz. Po naravi se moramo nagibati proti vzhodu in ne proti za-padu. Rim in Pariz sta nas razočarala v tem pogledu, dasi je kakšna naših političnih osebnosti drugače sodila. Jugoslavija mora z vsemi silami pospeševati združit« v Avstrije z Nemčijo; le na ta način bo možno doseči sporazum med Nemci in Slovani.
Francoski častniki v poljski oolskl
ZURICH, 22. „Frankfurter Zf:itung“ sprejema iz Varšave, da so generali in častniki francoskega generalnega štaba, ki so se mudili tamkaj, odšli na poljsko fronto kot tehnični svetovalci. L;st izvaja iz tega, da podaja Francos a dejanstveno pomoč propadajoči Polj-kL
Vest iz Varšave poroča, da je mirsi trstvo odstopilo. Na njegovo mesto stopa koncentracijsko ministrstvo sestavljeno iz vseh strank v.ljučivši socijaliste. Ime ik ministrstva se objavi nocoj
(Op. ured.: Z bojnega polja rusko-poljskega že nekaj dni ne prihaja nobeno poročilo. Bržkone gre Poljakom žaltavo.)
Aneksijo ltolljl doloienlh pokrajin
RIM 22. Na današnji seji poslanske zbornice je predlagal Giolitti, ministrski predsednik sledeče zakonske predloge:
Sprejem mirovne pogodbe sklenjene na konferenci v San Germano In aneksija od mirovne konference Italiji določenih pokrajin.
Zakonski natri Slede S. Germalnske pogodbe
RIM, 22. Evo vam zakonski načrt za sprejem v ital zbornici S. Germainske pogodbe kakor ga predlaga vlada.'
Čl. 1. Prvi član kraljevega odloka od 6. oktobra 1919. št. 1804, se spremeni v zakon.
Čl. 2. Kraljeva vlada je pooblaščena, da udejstvi popolnoma mirovno pogodbo, ki je bila sklenjena med Italijo in Avstrijo v Saint Germain en Laye dne 10. novembra 1919.	•
Čl. 3. Pokrajine, ki so bile v tej pogodbi določene Italiji postanejo nerazdeljivi dol kraljestva.
Čl. 4. Kraljeva vlada je pooblaščena, da objavi v anektiranih pokrajinah državni statut, državne zakone in da u-krene vse potrebno, da koordinira, v kolikor je potrebno, omenjene zakone z zakonodajo, ki je bila dosedaj tam v veljavi.
Čl. 5. S kraljevim odlokom se mora naznaniti dan v ka-. terem bo prenehalo v vseh ozirih vojno stanje in bo določen način po katerem se bo prešlo iz vojnega v mirno stanje. (Ta predloga se ne tika v nobenem oziru Julijske Benečije).
lij
n m
Stara pesem
'Dogodki v Splitu, v Trsta, v -Puli, v Rimu in drugod ®o n-eiD^omrao- iboJf) važni, kakor H si jih spočetka k.clo predstavljal. Nele to. Tudi dejstvo, da so si uipa-Ji -ne.k:jier.i člc-.na gesipodske v&onuoe v Rimu p*rznati odkrito svoje rdfcikcijcaarae nazore iin dejstvo, da nfttcftf urarTiiiki jvoMsčne m jiediarstveffi® oblasti niso Kzvršili svcjšii de.'b.‘ «iK‘h nalog, nam -jwioa jasno, da-■'.e n-e-k(je skri-fca isujina reka, ki vedi «oe elemente, ki se .danes .zramižiijejo pod ital:.i-f5isko narodno zastavo, da vrše v -r.jeiK sonci to, kar delajo drugače to-lovaji •bolj jmiaJkio, -Cidkni-to in hrez vsaike patrijotič.ne mi-
Pred časom je določila ruska sovjetska vlada sodrnga Vosovskega, ki se sedaj nah ja v Moskvi, kot svojega poslanika v Ital ji. Seveda je zahfe-vala ruska vlada da se prizna njenemu zastopniku vse one prerogative kakor drugim' po-sl;m -kom t. j. da sme dopisovati potom šifrirane abecede in ekstrateritorjalnost. Ta zahteva sovjetske vlade je os a a neizpo njena. Sedaj v Rusiji se nadeči italijanski socialis:ifni poslanci so telegra-fično vprašnli italijansko vlado .za vzroke tega obnašanja. Nisn do ili niti oni no'enega odgovora Posla.ci Bianch in Dngoni, ki so se iz Rusije vrnili, so se ohrniii te dneve osebno do min strskega predsednika Gioiittija, da jim on pojasni vzroke. Po pogovoru s zunanjim ministrom je sroročil Giolitti poslancema, d je bilo zahtevi
Dokumenti belem terorju
D-UNAJ, 22. — List »Az Bmber« piše: Iiz gotovih’ vdnov smo izvedeli, da je Hejas, ipreidlen ije objavil -svoj ultimatusn vlakfi Soanionya Semadama), kad-eri je gro-zil z represalijami, Eiko sie ne ;bo držala strogo po k-nščansikem programu, ipiredložil ultiimait«m Horttyu. L e--ta se .je jzjatvii, da se strinja popolnoma, z id-ti-miaituon-oim- »m je naložil Hejasu, maj -ultimalt-um ofcjavf.
Lme-n-ovami iisit otojavlja Itmdš nekaj dokutmeoitor zek> -interesa-ntnah, iki igovKM® jasno, da je Horthy sirjm -urvedel kršoansiki 'teror na Ogrskem. Eden iz.med ■ teh doku-mientiov se glasi!
Št. 3227-1920
Budapešta 1. 3. 1920.
Uradno.
Oddelku poizvedovalcev lovskega bataljona v Albare-ale naznanjam, da oni dve osebi, koje se je iskalo, so bile dne 26. februarja spravljene v vojašnico Kelenf5ld odko- ■ der so izginile dne 23. t. m.
Podpisaa: Takacsi, stotnik.
(Beseda »so izginile« pomeni, da so bile umorjene.)
• • •
Drugi dokument:
Odiek poizvedovalcev 4, lovskega bat. v Segedinu.
Dodatek dnevnemu redu štev. 141.
21. maja 1920.
Doznavamo, da so se različni častniki poizvedovalnega odseka hvalili proti ptujcem in celo v prisotnosti civilnih oseb o svojih činih, kar je seveda sila škodljivo dobremu slovesu odseka, ker te vesti doznavajo inozemske misije, kar prejudicira naše poizvedovalno delovanje.
V	tem oziru moram grajati osobito g. poročnika Salma, | ki v družbi ital. častnikov ni znal varovati tajnosti ter j« s tem omogočil neljube konstatacije. V bodoče bomo izključili vsakega poizvedovalca, ki bo opustil potrebno previdnost.
Podpisan; Takacsi, stotnik
»lAffibeiter Zeiltang« dostavlja;:	Infonmtina se nas,
da so preko postaje Szob na Slovaškem ipr&šie ldjubi -bojkota velike mmc-žin-e losa za rudnike. Slovaški .proletarijat, ki zavzema tako radikalno stališče, bt moral mesto razidfaa-ti prazne fraze, vršiti svojo! | d-olžnosit ter preprečiti, da se -bojkot kazi.
ruske co jetske Rusije ustrežen
pon: eni,
je Italija dejanski in oficijelno priz!?a’a-*S Ru:;iio. Da bo imelo to ve ike posledice nadaljni potek od .oJajev enteaie do pa-j treba še posebej povdarjati.
Je pač tako. Rusija proletarska zm-guje :n zujacova' • DODolnoma tudi c-ri zae i m:zi.
ovjelsko na ves ni
bo
Draitvo socijalistlčnlh čmniKorjev
RIM, 22. 1— Vodstvo siooijaiistične stranke je odo- ; .fc-rilo naičrt sodruga Ouagl-ino, ikig re zatem, da spravi i vse sccšjalr s-t-i-čne časnikarje v emio samo socrjalis-tično .
ča-snikarsko društvio.	>
Potreba po tem društv« Je -bila nedvomno ve-Kloa že radi tega, da se spravi socijali-stičsie žomafete 1 tzp-cni vtpli-va sedaj obstoječih časnBkaffsklh drvžtenr.
Novemu društvu, Id bo ustamovijeno v kraitkeav želimo najboljši .uspeli.
DeSavcf! rier©ia!fe In širite „E> i L -O". To le vai list, lis« is-kar.^^ai%iEi m breiior&vnih.
s/
ICongras Lab@yr Party
V Londonu s« je vršil cine 20. t. m. kongres Labour Panty. Kongres fe razpravljal o irskem in rusk-eim vprašanju. F. Kodges, tajnik kovinarske zveze je predlagaj resolucijo:
»Kongres protestira prati vojaški vladi na Irskem in zahteva, da se čele umaknejo iz te dežele. Zahteva tudi, da preneha izdelovanje munidje, ki je namenjeno proti Irski tim proti Rusiji. Ako vlada odbije te zahteve, priporoča kongres splošno stavko. Zahteva tudi, da se navežejo vse kukaj zastopane organizacije, da sprejmejo potom referenduma to sredstvo.«
Resolucija je bila sprejeta z 2,760.000 pasovi proti 1,636.000.
Resolucija no Kitajskem
PEKING, 21. — Pristaši Huan - Fuja priznavajo, jla so bili .tepeni, Tuamg-Ki je potoudžl pogoje, iki so enakovredni 'kapihriiaiciji. Maršal Toarng je odstopa. Predsednik republike odstopa ni sprejet Kaprtula-dj«ki pogoji zahtevajo kaznovanje generala. Han -Ti - Tsanga, odpust čet Ttiang - Kija, razpust zbor-adee, preklic treh ministrov Han - Fuja in razpust krožka v Han-Fuju.
Slo^sRsHemu proletumofu
.(Nadaljevanje.)
Potop torpedovke, ki je spremljala ladle z roškimi ujetniki
RIM, 22. Kakor je bilo naznanjeno, so iz Mesine odpluli bije parniki, »Melpomene«, »Pietro Calvi« in še neki tretji. Ti parniki so prevažali bivie ruske ujetnike, ki so 'te vračali domov. Spremljala jih je torpedovka ital. mornarice »Ciceruacchio«. Južno rta Fontana v Črnem morju je torpedovka zadela ob mino in se potopila.
Poveljnik, častniki in podčastniki, kakor tudi skoro vsi mornarji so se reSili. Parnki so srečno privozili v Odeso, kjer so se ruski ujetniki izkrcali
Bojkot proti Ogrski
DUNAJ, 22. »A. Z.« poroča iz Ogrske o sledečih uspehih bojkota:
Mestnim konsumentom in osobito delavstvu bojkot celo koristi, ker so vsled njega padle cene poljskih pridelkov. Ker pa je notranji konsum omejen radi pomanjkanja denarja, trpe kmetje Škodo.
Vlada jim pa seveda zamolčuje, da je ona prepovedala izvoz produktov, ki se lahko pokvarijo, ter da se s tem protibojkotom oškodovala kmete. Nezadovoljnost kmetov pa- narašča posebno, ker na drugi strani razidno rastejo cene industrijskih izdelkov. Trgovci so blago poskrili, in ker uvoza ni, se dvigajo cene.
V industriji se že pojavljajo posledice bojkota. Mnogo mlinov ne more mleti novega žita, ker manjka premog, manjkajo deli strojev itd. Strojarnice so sklenile ustaviti delo, ker manjkajo kemične snovi za strojenje kož.
Zelo skrbi vlado, kako bo 9 trgatvijo, ki se bliža. Staro vino se ne more izvažati, ker je izvoz prepovedala vlada, primanjkuje tedaj sodov za novo vino. Tako se bo morala vlada odločiti za izvoz vina na debelo. Permanentni odbor za bojkot bo moral tedaj poskrbeti, da Ogrska z vinom vred dovoli tudi izvoz poljedelskih pridelkov. Na ta način se bo izvršil močen pritisk na ogrsko vlado in veleposestnike, ki najbolj podpirajo Horthyev režim.
PO SVETU
Stavka v Piacenci. 22. V Piacenci je sklenilo nocoj delavstvo, da proklamira splošno stavko, radi dogodkov v Rimai. Ni bilo sklenjeno koliko časa1 bo trajala stavka.
Odrin zaseden po Grkih. — LONDON, 22. »Da-ily Express« poroča, da so prispeli iz Carigrada tele-jjramur, ki pravico, da so grške čete (zasedle Odrin. Bolgarske in turške zrakoplove, ki so krožili nad OdrEnom, so gršjte čete prepodile. Več mostov je halo porušenih in Turki so baje zažigali mesto, preden so ga zapustili.
Sodra g Modigliani bo kanalu okreval. — RIM, 22. Scdr. Modigjlianiju, ki je bil ranjen nai ulici v Rimu od macLjonalcev, gre že 'nai bolje. Rana, ki je bila precej veliika, ni nevarna. 'Danes je sprejel več poslancev, katerim. je zagotovil, dal ga take reči ne prestrašijo.
Bojkot poroti Ogrski se nadaljnje. — Bojkot proti Ogrski se nadaljuje, kakor prihajajo pač vesti, energično in je povzročil Ogrski že občutno Skodlo. Vlada se pa noče še udati in se bo1 radi tega bojkot nadaljeval.
Kje je Bela Kttn? — O Bela Kumu, iki je odšel iz Atastrije pred kratkim in o katerem se je toliko pžaailo, se še vedtno niič ne ve, kje se vendarle nahaja. -Rasne vesti prihajajo; nekatere trdle, da jje bil aretiran v Neančnji in da bo aapet izročen Avstriji. Dnulgi trde, da je že prispel na Rusko. Gotovega se ne ve ničesar. Vendar bil bilo dobro vedeti, kako in kaj. Ako ima tu vmes prste ogrska reakcija, ji bo treba pokaaaiti zobe do dobrega.
Nov socialistični dnevnik. — V Bokmdji palične hhajalti v kratkem ooiv socialistični dnevnik. V to svrho prirede tamošnji1 delavci rdeči .teden, ki je namenjen, da dobi za list potrebna sredstva. SodrugOm želimo najboljši uspeh, ki, kdor pozna Balonijo, gotovo ne bo izostal.
mana
!!p
■■■■■BHBMamununBnMB
Proletarci vseh de2ei
združite se! !■■■■■■■■■■■
■■■H
!!
Razen v gcspodarski in financ: jalni zmešnjavi se nahaja Jugoslavija,' tudi v političnem kaosu. Ona je baje samo ena država, toda v njenih šesterih pokrajinah vlada; špst različnih zakonodaj. Tako torej ni »Ju^cisiaivaja ©ifkakor samo ena (država, aanrpetk je konglomerat nekoliko državic, ki za sedaj nimajo nič skupnega razen — vojaštva in orožništva. To sita dVa temeljna stebra, na katerih pačiva cela državna zgradba. Črao-trumend zakoni se niso še nikdar tako skrupulozno uporabljali v svojih naj-■čmejših odredbah preiti delavskemu razredu, kakor se to godi danes. Kar se godi v Vojvodini, kjer so celo naše gibanje postavili izven zakona, k>er naše sodrurge brez vsiakeiga vzndka ne samo zapirajo in preganjala, temveč jih pretepeijo in libijsko, prekata že vsa grozodejstva španske inkvizicije. V Dakna-oii ni nič bclše. Tudi tam so saispemdšinaži naše organizacije, strankine in strokovne; vsi funkcijonarji so bili ptozaprti in ležijo v ječah, brez vsake preiskave. Na Hrvaškem in v Slavonci iziganjajo iz občin zastopnike kcmunisltičnega proletariata in prepovedluijejo svobodne shode. A v celi idiržavi duše štraijke s sil in v krvi. Naijnavadnejšeiniu gospodar-skemu štrajku se pripisuje ne samo navadne politične, ampak trudi prekucuške, veležzidajailske tendence. Zato pcstiavija buržuazija proti vsenu našim štrsjkom celokupni aparalt brutalne državne sile in tako nam vsiljuje neenaki boj, ki za h teva jako mnogo žrtev. Zadoji železničarski in rudarski šrtirajk je pokazal v vse) svetlobi vse divjaštvo jugoslovenske fouržuazije. Vlada jiugaslo venske buržuazV e pripravila zakone, s katerimi bo pozakoniia vise svoje dosedanje nezakonitosti: pripravlja se na to, ida nam predvsem odvzaane pravico do stavke. Teda buržu-aizija pozablja, da r,e .pravica do stavke za proleta-rijat pravica do življenja in da se proletarijat ne bo obotavljal1 pred žrtvami, ko se mu boče odtegniti rtakšna pravica. Ravnotafco pripravlja ijut^orloven-ska bitrzmiazija odločilni našito k proti c&esiiuir&emiu delavniku. Toda tudi ta naskok se 'boi zlomil ob železni fronti ujedlinjenega kcoccoi-sAjSnega- ax*oieterf-jats Jugoslavije. Agrarno vprašanje stoji *e vediio odprto. Reakciijonairruc' - fevdefec; - klerikalni bu:k z naidkalči na čelu je cmeirjagoičil celo dein:-;gcške pizkuse rešitve tega vprašanja od strani •tonkekra-tfčne zajednice. Nezati'o-vo.!i;noat .med masami delavnega fijiudstva nai kmeub vsleid 'tetja vedno bolj naraščaj ona ®e ktopiSči in vre, medtem ko dobivajo iaige, begi, vielepcseatnidd in giroži vedno več vpliva na potek državnih zadev.
V takih okoliščinah, pri itakšciem ‘gosipodarsksm, Bnancijalnem en pcliKiičnem p,okža> je bil sklican, se je Vršiil in se z najplodnejšimi nezrailtati dokončal drugi kongres maša stranke. Položaj, v katerem se je vršii in reaultati.; s katerimi sc je iz&vršil, daf,e{io visclk .asgodovinski poimien temu kongres«. Potom svojih detegatiov je igovoril na kongresu ves organizirani proleltatijat cele države. In sMepi, 'kii jih je storil kongres, niso niič drugega kot resnični izraz razpoloženja in potreb celega diela^ega naroda v iteh .kiritrlioniih dneVih.
Xrf niič ni 'tol; naravnega, pc vsem tem, kakor da je kongres, z ogromno večino glasov, ofcSredil čisto .komuciistilčno cirijemtacijo stranke in z ravno Itako veJiiko večino prinesel čist ikcm(un?ist)’ičen program, 'koERtunistiičiao taiktiko in organizacijski Statut, 'ki omolgoča na[pcpcfe&jšo enotnost stranke v vseh manifestacijah njeniaga življenja. Čistost v teoriji, >asn0'st v pralksi, centralizacija in gibčnost organizacije z enotnim centralnim strankinim svetom, to so Osnovmi rezjuJtalti dela tega kongresa, ki pci svofem loomunsističneim diuihiu in po sadovih ' svojega dela pomeni dogodek zgodovinske važnosti.
Dcičiim ja bil toaka- koagres iiijedlnjenja samo mogočna masifestaci.ja žetfije jngcCjOvanskega proleta-rijiata za edinostjo v duhtu tretja intemactjoinale, ,je letošnji kongres v Vukovara sjpolnil tudi vse pC‘goi;e za! realizacijo te želje in je obsnem konkretiziral svoj pristicp k tretji internacijo,naK.
In Centralni Strankini Svet, kot neipoeredini iz-voljjienec in niepesredmi 'izraz razpoloženja Kctmgiresa', smatra kot svojo prvo nalogo, da :K svoje iprve seje po kongresu pošlje proletauifaitts Jir.gcsJa.vije ta manifest, v katerem se bodo, razen že četudi v najkraj ših potezah »opisane gospodarske, finaneiijelne in pclitiičnie situacije, v kateri- se idiržaivia nahaja, naglasile tudi najibliižje nafege, ki se danes nalagajo stranki za zaščito delavnega) ljudstva kakor v me-stili tako na kmetih.
Kiomunistiična stranka Jugoslavije bo z vso svojo močjo nastopila proti politični in sodjalni reakciji, ki je zagospodarila v državi. Kot zastopnik delavnega ljudstva in naravni zaščitnik 'Interesov ogromne večine prebivalstva te države bo komunistična sltranika poveidla na jciclcionejši ioj počiti tesserju združene meščanske reakcije, za svobodo 'tiska, shodov, dogovorov in združenja, za neiovirano izvrševanje vseh zakonitih in ustavnih pravic vsieh državljanov te države brez razlike spola lin narodnosti.
Zavedajoč se svojih grehov in l;,«dteke nezadovoljne siti, eo se vse mieščanake sitras.ke, 'ki so se črediise na vladi, izogibale tekom oeleg?.) leta razpisati' volitve in poklicati ljudstvo, da pove svojo &C(£to'. Jiuigcslatviija je edina dežefo v Evropi,, v kateri se po vojni še niso izvršile noibeaie volitve! Komunistična Stranka bo tudi nadalje napravila vse, da onemogoči vladajočemu riaizrediu to zločinsko odlašanje volilnega boja. Najbolj pa se bo bodla proti poizku-
■soan buržuazijskilv viapi, ki bobe^a uveljaviti reaikcl-jonarni molilni «a'kc.n, volitve falzaficiirsti, izigrati volilso svtcibodio, odvaseta volilno pravico celim družabnim vrstam in narodnostim te države, ustavo tn druge temeljne izalkone pa po svoji v ožji vriniti in prevamo irveljaviiti.
Pod okriljem mračne miiiitaiističirto - dvccske klike delajo vse meščanske stranke na to,- da onemogo-č$o Ijadistvu, da bd svojemu resmsčnemu razpoloženju dalo izraz v svcibcdnih vciitvah. Ker se 'boje rezultatov volilnega boja za ustavo tvorno s)kupšč)imo, so ravno zaradi tega v projektu volilnega: zakona tttcK dale pravico vladarjiu, da lahko tudi ne skliče ustavotvome skupščine, če se mu ta po svoji sestavi ne dopade. Tolško se torej jugoslovanska hiur-žuaziTa ‘bršga za voljo ljudstva! Tako terei razume buržuazija suverenost naroda!
iComnanristična stranka ibo angažirala vse svoje moči, da delavne mase obvesti o vseh teh nakanah, da te ma&rte onemogdči im dia z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga, nastopi preti pripravljanju 'izjemnih fposfa-v preti delavskemu razredu. Kctmu-•nistiična stranka bo vedla naiienergičcejšii boj za pravico do š!trai,'ka, za osemurni delavnik, za zeš-čiio mezde delavskega razredia vz mest kakor iz vasi. Z ozirom na veftfeo nezapCGlenost, ki ;o gospodarska anarhija povzroča in v pegiedu brechzirnega izktori^čafflja deiavniib mas, ki ga iburžuaeija uganja v svojem nagenu za plenom in dobičkom, bo ko'mi'i-nisttčnia strank.a zahtevala, da se izpopoloii in zatgo-tcvii izipolnj ©vanje idelarvske varat vene zafconiedej'® in dekivsko zavarovamje ipod1 izključnim vodstvom dela vskih ongaeišzaoij, tako, da vse breme aa'varen-a-4>a paide na 'kapataiisitično čezvredeost in na državo.
S protestom preti neprestaneimiu odlašanju rešitve agrairnega vprašanja m proti* politiki izralbianja žetve za kapitaiisItičBse in fiskalne koristi, bo vcidtla kon-iunistična stranka odločen boj za resnično rešitev agrarnega vprašanja in za nacijionalizacijo izvoza on uvctia ped' kcnitrofio delavskih organrV'a.cij. Vsa zemlja s celckit^pnim invectairjem mara bres: vsake cd:kispni&e pripasti onim, ki j® obdelujejo! S temi gosli mora atopiihi delavno ljudstvo iz vasi v boj proti kopitalistiičnemu plenjenju in pomo^a-ič koimsioiolačai stranki, da ude.jsltviije ta gesla.
V tem fcopu js za:iiate:ear*s» oelo delavna Vmisivo te države. Ksi/ii bmržu?;irija lvoče zvaliti vise bresn-ss idiraginja ;q isdtrževisnje nraogo.briofiaih žrtev: invalidov, vdov in vojnih sirot, izkjiiiično nai ramena delavnih ms«. DoilžaiCist vsega dela\nega ’i'udstva je, da se Zicipersitaivi ie;n ccakr/GO«! btiiržue.zije in c;iai pc c-
zob aJefto ljudstvo." — „Nsrod ima svof-> n'en-e 'S\'o duš 4, na kateri sloni njegova ku' i:ra, na podlagi te du^c	razvoj	dalev-
zvestih hlapcev, socj;aipai.-ij*tcfv', ■obrj ictovala navo ! cano stranko.
P.cid zastavo komunizma, v cbrarr.tb'0 sv«j»h pravteiša O in tioteresov, združi se Adavm nared mest In vasi! j no ti ‘.
Saano s snvi)o združeno močjo, som* gmpirtm po Ali j? mogoča te^fa imrr.He* >n »e.vS 5coto-gospodarskfli in političnih o^nkuaoijsh komumsti- | boei a. Le pač ne > or, l .-a „du;'tv:H>=t ‘ :iH dušeče e stranke si beš zvejeval svofo cevotcdltev iz: nega narodnega, učenjaka jc zm:*kna k;\ ta':ega!
Odkiania-iio komunizem alia■ Tun-.a-Gustiač e. Iz-
stižnosV, bede in nasilja!
Žirvela Kc.-miunisifiičina Stranka Jrugasilavije! Živekt Komunistična Iintiernaeij^cnala! Vukovar, 27. junija 1920.
Vukovarski kongres je sklenil pustiti v Centralnem strankinem Svetu 4 odborniška mesta za Slovenilo prazna ter jih spopolniii v sporazumu z organizacijami, ki sprejemajo vse sklepe strankinega kongresa.
Pojasnila v vseh stvareh daje vsak dan od 10,—12. in od 2.—4. Tajništvo Komunistične stranke Jugoslavije, Krekov trg, Mahrova šola.
(Konec.)
Dostavek
k članku IZ »JUGOSLAVIJE", ki je bil priobčen 16. julija v „Delu“, nam pošilja deber sodrug Glasi se tako-le:
»Clankar ni omenil, kar pa se ne sme zamolčati, da med „frakarji“, ki zatirajo svobodo v Jugodaviji so tudi. jagoslovenski socijalpatrijoti. Seveda potem niso socijalnL demokrati žrtve pre-
gan.anja temveč komunisti, ki so se v prvi vrsti zapirali. Kdor je izjavil, da je socijal - demokrat, tega so lakaj izpustili na svobodo.
Omeniti bi moral člankar tudi velevažno dej-j sivo, da sr. naši „stari“ v svojem lista BtJaprejuu sicer bolj postrani, ali jasno dovoli na miga vali, koga naj bi se še stavilo pod ključ, ali izgnalo i' d žave. Započeii so sramotno osebno gonjo proti našim sodrugom Golouhu, Vencajzu, dr. Lemežu in drugim. Nazadnje jih je biio' seveda vsega tega .'•■ram.
"„K--xt. delavska zveza“ ni mnogo trpela, saj
tak-i kakor je bila, ni bila nnevarr.a\ Pač pa so tembolj zapirali vsak lokal, ki je dišal po komunizmu.
Da se je vržila reakcija in' še v večji meri, kakor opisuje č!ankar, to je res. Reakcijo pa so občutili komunisti, a ne soc. patrijotie. Tb bi bilo treba bo je pribiti. Soc. patiijotje so — dosegli, kar so si želeli. A. Krbtan in njegova družba pi so prid bili, ker se je ljudstvo ustra-
de boj za to, d? vsa fca bremena, padejo izključno na j šilo. Onih 100.000 Kron h zaklada „Konsumnega ratEsi k'pitou\:t::čne;3a rsaredai in njegove držarve. | društ a“ V prid stavko jočiilt delav cem, je bil Ped zastavo koimunioiičriB stranke, za obrambo svo-Jle p sek v oči. Toliko sem hotel povedati, oziroma dostaviti omenjenemu članku, da se bo prav um el.	—i—c
upraviMUceh interesov, eaj v-se delavco
1
tudstvi'
l’rh
te diržave stopi na plan s pa^oiannfi:	Proti	draginji:
Za koninski?;c*j>o vojinih rVfciKtkcv! Pireti novim bre-menem in dicfijavcm! Vsa vejua bremena in vedirže-vanje vejrih žrtev naj psdojo ca kTritsJisiičri dobiček in na eikapžoe/tatiojve! Pinoti novim do.včrtim bremenom kakršeiiakloili vrjtiei Naj vsa davčna bte<-meria padejo na bo^Eltaše in ciosHoe 'kapiitaJistiSrie ^a ■odiracjja!
Da ftr, pe pa Jiiudetvu orooifs^Jot, ds pove svo?o soid^-bo 'O vseli teh perečih vprašanjih, ki se troejo njegovih življenskih iolcaresor, da se dežeii onrgt li, da sis epresti avsfcr-jske zakonodaje, adiauini&traciie m diuha mpraviljanja, da se otrese skaza, ki ji pravijo pacLamcnt, in 'd,a se osvobodi zakonodajme zmešnjave, zanheva hcmimisUiona,’ stranka, da se takoj razpišejo volitve za uatavolvorno skupščiinio in da oe pri teh, 'kakor tudi pri predhodnih občin iki h volitvah zagotovi pcpoina svoboda 'odločitve in izvrševanja polttiijčtaik pravic za v^e državljane ite države.
Kakor v riotraciVih, tako vTifu vfedajdča buržuazioa tud« v tZoanazfih 'Oirjcčrjih prctinaiivdno:, .-.eakcijonarr-no in kcisilTitrevoliuevjcrjerno p:£-'t*'kc. Ona gor.il dtr-zavo v vednio vetč.jo kolcnijailno sužnest in vedro globckejše v gos5wds.r^:o, frjmancijafeo in politične oJtomksI cd ve’ikih imip?rit!aKsl!čfeyh dežel, noi3a-
Oela^cl I
Msite la Mfe „Be!s“.
Je ssi Ilif, iiif m-Mirnih in impfmiii n
esadem s fiosfedciani marodt' 'in koarira-
i.eveL.uiciiVna.rnega co-varenja .pncii sovjot-kl Rusiji. Preit: teki protina! odni pciitiki povzdvjuje kiomu,
mtičoa tliraok-Ei svoj glas in zahteva v imenu celega ddtavr.aga ijadstva te države, da se takoj sklene mar s sovjetsko Rusijo.
Odzivljajoič se svefiim m^dnairodnim dclžnectim, se istočasno prjdirfai^e bratsktim strankam ois-ta&ih držav in razgiaSa bcjk-clt Ki0.rt-yjevi Madžarski, apeliira na delavce Jnigoslavije, v prvi vnsti nai proimetne in obrazne delavce, da stone vse, ker je v njihovi moči, da bi se ne lonemcigočitia oskrba te protidelavske države in da se podere eden isa(icdlurnejših režimov, kar jih :je fploh znano v z^cdicvimL
V teh težkih ramrnarsh, .v teh nevzd.ržlijivih živ-Ijerakih pofejih, v tej brezobzirni reakaiji, plenitvi in preganjani'®, ki iga itiaržiuazijta vrši proti našeaimi gitenju, 92 'isateres vseh izkoriitčanih delavnih mas, vseh etnih, ki so bnez pravic in ki so z,at ti. rasni, vseh izmi-čcffih. in nepreslarbljenih, dei se zberejo clkiolii s',.':0i;e 'koiinnr.iiii.ijčnie strsfnie in da skupaj z nje, pod »»eo zasita.vo, z njenim pnojcamom rm parolami aaripoono energičen bwj za nničenjc iz.rabljamra,, 'Cd,i-itcia in dilctatare peščice kaipitoiistov.
Ficcriravljajioš z c»vdi-š3njem kcnitmsifei slovenske 'pcoleitcfi jiait, k:, je fedi foill zastopan na našem kongresu v Vni-rov;iru, poiziiva 'Kioinituiniiisitiična srtranka Juigicisilavije tmai ostale, še zapeljane slovenske so-dnuge, da vstopijo v kannunislii.čne ciwganiizac:je in da se vpro izkisšnjiavani, zapeljevanju in o'b'reko-vanjit, s k*terinx bo JbttržtBazipa s pomočjo svojih
Pabrkl.
„V e	jL£^	.k^itr^Tako	»F»»>te^.Aila-
dika" in „Goriška Straža" da je baje razlagal vero sodrug Tuma na shodu v Medani. Zato je vera med ubogim slovenskim ljudstvom seveda zopet v nevarnosti. Na shodu v Medani pa je sodrug Tuma med drugim rekel: „ Stare stranke so prišle ob moč, o liberalcih sedaj ne govori nikdo več, f red vojna klerikalna stra ka pa ima toliko moči kot star t baba.“ Posvečeni teologi »Mladike" in »Goriška Straža* pa so naredili iz zastarelega klerikalizma „sv. vero*, in prid;gujejo križarsko vojno radi raižaijenja sv. vere.
Na shodu v Vipavi je sudrug Tuma reke! besede„Stara država nadlstva je upolni a svojo nalogo, mi in italijansko Ijud tvo moramo razrušiti to staro obliko italijanske kakor jugoslovanske države “ D pisnik vipavske inteligence pa je izpustil be-edico in ter pravi: „Dr. Tuma ni več do venec, sam se šteje med italijansko ljudstvo, je to raj Izdajalec 'šldve;T'Jke'-~tt-i’nmvHie.“ Ta je g ispodom i tcligentom okolu sloven kega „Pipi“ resi a polemika proti komunizmu!
No „Edinost“ si je proti komunizmu najela tudi filozofa-socijabga, ki modruje. »Kulturni temeij je potreben t, j. narod se mora nahajati že na kaki kut.mii stopinji."
Ta temelj Sl venci imamo. Paziti pa moramo, da se ta temelj razgibije in iz njega z a te košato drevo. Zato pa je treba kompliciran st or, zakaj sestoji \i volje in moči do razvoja. Volja sama pa ne zadostuje, marveč narod mora :mcti tudi moč. Nared mora „hoteti“ mora »moči-hoče naš narod to? Odgovor naj bo k atek „hoče“1
Ali ni to učen> poved mo, pa ob enem poljudno in razumljivo ? »Narod se deli v priprosto in izoi raženejše ljudstvo. Večina naroda pa je odvisna od kulture celokupnega naroda, preproste a in izobraženejšega. Med preprostim in izob a2e-nejŠim pa j - često prepad. Prepr sto Ijud tv * ne more zmanjševati tega prepada. V to je pekli-
li ja iz nazora ; bso! tn.gi mate ijali ma. Delavski agitatorji bi morali znati, da j? materij ližem stara lajna. Tudi Feuerbach je po^abl eno ime v resnem znanstvu. Moderni fdoiof se torej mate-rijali mi komunistov sočutno smehlja-.
»Marks je g-adil svoj sistem na maierijalizetn, a mu zgodo vi-a to še opro ti, ali kdor za n im jendje to staro šaro za osnovo socijalne reforme, ta je rekcijonar in starokopitnež '.
»Naši komunisti naj se torej temeljito pouče o stanju modernega modrosfoi ja, potem bomo mogli začeti razpravljati o temeljih socja'nega red?, z uma svitlim mečem“. — »Glede metode odklanjamo komvnizem, ker zah eva potom sedanje ci'ilizacije“. — Metoda je filozofu Edinosti polom.
„V taktičnem pogl du štejemo našim komunistom v zlo, da so zatajili našo narodnost in naš • narodne zahteve »Taktika je filozofu Edinosti narodnost. Ali ne vedo komuni-ti kako neizmerno visoko stoji naša narodna pesem nad laškimi kla-farijami? Prav lahko pogrešamo italijansko kulturo. Toraj „zuers' coilegium logieum". Tumov komunizem odklanjamo * interesu n 5 j višjih človeških idealov".
Ali je mogoče bolj bedasto in ignoranino pisati? O filozof, o fi ozof Edinosti! — Ne coilegium lo-gieum — ?e’e abc ti je treba! Ne veš kaj je komunizem, ne veš kaj je materijalizem, ne poznaš Mark^a in Feuerbacha, ne razumeš posameznih pojmov, ne veš kaj je taktika in italijanska in soverslta kultura ti je španska vasi
»Naša roba je doba -ocijafnih revolucij. Soci-jalna revolucija se je začela s popolno zrn-g> v' slovenski Rusiji. Od endot se polagoma šri in pripravlja pot v vseh • redobežnih smereh.. Jugo-saviji bo toraj dati tako državno oblico, ki bo odgovarjala duhu časa. jugoslovan-ka ustava mora toraj že naprej izključiti razredno borbo".
„T;sta državna osnova, ki {e izraz posameznih demokracij se kliče parlament. — Za evropejsko domnevno demokracijo pa se rabi beseda parlamentarizem. Moderni parlamentarizem je povsem, kar smo do sedaj našli na njem, negacija socijalne vrednosti, ki jo ima človek".
Toraj zasluga revolucije je slovenska Rusija, iz naukov ruske revolucije naj bi s ■ osnula jugo-slovens a ustava, — a zato se mora izključiti razredno borbo I O klepeta a slovenska praba-[ bica, :■ aj ne veš, da so rusko revolucijo izvedli Lenin in bo'jševlki? Kaj ni ruska revolucija naj-doslednejŠi razredni boj proletarijata proti inteligenci, meščanstvu in kapitalizmu I Pa slaviš Slovensko Rusijo" da ji odrekaš to, kar je danes vel častnega na njej, orjaški boj razredno zavedenega delavstva proti združenemu meščanstvu cele zapadne Evrope 1 Kakšna bi toraj morala biti |ugo>slovenska ustava, ako bi hotela i>iti res slovanska po vzgledu ruske revolucije? — Ustava 7, belgrajskim parlamentom, s kraljem, s korlfarjl in veržniki združene SHS inteligence? Ali ne praviš, da je parlament negacija socijalne vrednosti ? Ali kralj in car, < boje besedi tujki, nista negacija pradavne slovenske občinske samovlade ? Kaj pa so bili Sloveni, ko so stopili v zgodovino, ali niso bili priprosti delavci na rodni zemlji s svojimi več mi in svojo staro pravdo? A'i n slo/ens o Iju Utvo proletarec na sebi? — Razredna borba je za slovenske proletarce borba za osvoboditev na lastni zemlji, boj za stare svoje veče, za staro svojo pravdo !
Al ni uredn ka »Ed no->ti“ prav nič sram, sprejemati take gorosfame nezveznosti in budalosti?? Seveda ga ni sram 1
Pilili m R6I70 mA!
Naš list „DELO“ izhaja
trikrat na i@d@n
in sicer vsak pondeljek, vsako sredo in vsa kpetek.
NAROČNINA za celo leto znaša Lir „ pol leta . . . „
„ tri mesece . . „
30*— 15*—
7-50 2:80
Posamezne številke se bo podajalo tudi v nadalje po 20 stotink.
E
mesečno
ES:
3
Nande Urbanjakov:
ZAČARANA NOČ
Branislav iRcpek, potujoč ‘trgovski ajgenit, je dos-pe4 ravno v večernem mraku v gorsko .vasico Skalo, <8at ai prickM naklonjenost in teSf sledeča naročila ta-mošnjega kraimamja Unba Banteiča. Kam ne pridejo ti vedno tyubezam vsega spoštoivainjai vretkii učenci Mesnkurya dtairtdaine«7 Kod vato povsodt me bodiijo, da sledinjiič res srečno obesi)« >temu £n onemu par ducatov srajčnih gumbov na vrartl Res «iBi6udo\’aE7a vnedna je njibovia vsfcnaijnost. Da, da, iba ikoalcureračnl boj j« svojčas rodil ite lnpdne in jih teapal dan na dam. In Branštsiav Popek, dmuigaiče precej obaleni človek kratke Tasrtli, je danes res tepel in se tratpil po maj-iabšib gorskih pabeh, samo da fe oblezel tei vasa hi naprtal tremi kramarjem sledeče: Jožefu Čimovcu ducat aelenAh namaimnBc in veJč^e števšlo lasnic, Jaki Žvižgovou več škattelj .raiarmh guanbov, Urhi« Bartetču igel, 'bucik, trakov v večji meni in različni veličini. Za <fro je parabol ves popoJdatn.
Lep dan pa ,je bil. Sobice je sijal© z vedregal neba na divnso ktrasoi gorski svet, in risalo je čudežne lise po trikotni pokrajini. In fccMrice so pevale solncu slavo. In gotzdcvii so 'tajno zašumeli ter zadehteli sebičnim žarkeam rtaproH.
.	A.'1'i Branislav P'opek ni od vse 'te ptiredne poezije
občili til nšti fige. Kresal (je enakomerno po kamen.it! poit navzgor, vedno ie navzigor, in klel neumni ok>-veSki rod, ki rua itako aerazuml^v način tišči v gore gor, kjer niti poštenih krčem ni i. t. d. Ko se je spomnil na krčme, domislili' -si je ituidi, da je pošteno iejea, in da bi s« po božji milosti tudi ta prekleta vas Skala morala kmalu kje prikazati.
Pomladni dan jie gineval, Sofoce je (tonilo in e ^etdinjimi žarka, rdečilo visoke skaJnaite vršace. Iz doline gor je bilo čuti večerni smm, in poredne gozdinc V3e -so vztrepetale ob njegovem resnem glasu...
Za vse ito Branislav Pcpe*k zcpeit ari črnel ne <ušes ne oči. V sl batič je z resnim' licem pneračamil icd sftatke, ki onu od sprejetili n®jročil gredo od' njegove bvmdke in predevali zabojček z lutzoroi edaj iz desne roke v 'levo, izdaji mairebe, A kol je dospel na vrb, ko je zaigletdfal1 koče vasice Skale je vzdihnil:
»Hvala1 bogu, višje gor ne gre več! Mu, jutri bo pa lep 'dan, ko — pojdemo navzdol!«
Viidšte, da' je bil Branislaiv 'Pcpsk, kljubu svojemu krstnemu im^emui, prarv prakfrjčen, poivsean prozaičen mož. In vendar so miu, monda ravno raditega, na-ilgrale igonske Vile v noči, ki [p je .pretcIB v Skali prav ,poredno.
Ko je opravil Bramfelav Popek svoj polsel pri Urbu Bamtielou, in^sč »iiaim z žgainijem; in slamino privezal mtučenišiko duš'© ik okroglemu telesu, je vprašal za prenočišče.
Krčme ni Mio >v selu, kramar ni imel ležišča na razpolago.
»Bdlirio 'pni Polite,ju imajo eno posteljo presito. Pa vas tjakaj pcpdjem.« se ponudi Urh.
'.»Tiudi debro za nocoj!« ptitrdi Popek in jo ubere z Urhom k Fcilteju.
Tam so se spravljali že k počiitku, vendar so gosta sprejeli.
»Kar po S'to.pnioali gor pojdite, prve duri na desno. Pa kar motar v iabo, pa Milko noč.«
»L,?bko noč!«
Zaspane ženske, ki ga je sprejela, že ®d bilo več. Popek pa je stal s svojim kovčekom na temnih stopnicah in prva tnjegova misel ,je bila:
»Luči«
Iskal je po vseh žepih, dvakra/t, trikrat.
»Ti šmemt iti, žigice sem .pozabil pri kramarjuI Kaj pa zdaj? V hišii vsi že spe. E kaj, kar gor .počasi, počasi. Tako, to smo srečno prestali. Zdaj pa na desno, prva vrata. Ta bodo menda? — Nak, to ni kljuka, to je Ie nekaj kakor kavelj. Pa prav nič se ne vidi! V tej hiši menda niti oken ni, Pa fcd ne bilo
prav nobena čudo. Ti kraji.. . Aha, tu je kljuka! Res! Bobrcioco!«
Piritisml je na kljuko, ki jo je bil dctipal, in v prihodnjem bipu se je gostpod Pcpek vsedel iapo na tla v (težko najdeni, izbi. Hoiei je sicer vstopiti', ali ko j pri prvem koraku v iz.bo ,je že priletel na tla. Krivo temu tudi ni bilo kramtanjevo žganje, botg ne daj, Branislav Po,pek je bil zelo izmeren pivec. Ali koj pri vstopu v temno izbo se -m« .je nekaj malega, okroglega podložilo pod (nogo, in zdrk! Pcpek je bil na tleh.
»Da bi te! Kaj pa še bilo spet to?« se začudi Branislav in previl dno retaja, tipa iz nogo, da' sd za-vanu,je pribcidinji' korek, iprestoipi im — 'tresk, spet je na tleh. Orno .malo, okroglo mn je namreč zopet 'odl-nesil o nogo*.
'»Ta pa že vse neba! Kdo se pa 'tu z mamo igra? Na ta način bo moja postelja, predno se do nje .pre-tipsim, moja smrtna postelja'.«
Previdno zopet vstene, pnestepi in se z ropotom zopet vsede na tla. Kirivo je.bilo zopet ono malo, ckncglo, ki se m.u je tajmosftao ,predstavilo pod stopalo.
»Streha nebeška, to pai ne gre naravnim potoni. To so čarovnije! Se enkrat hočem skusiti', in če pojde zapet talko, pa kar obsediim do jutra makar. Tu se škrat norca brije z mano.«
In šlo je v četrtič navino »tako. Ono malo, okroglo mn. je spodneslo nago, BremisJav Popek je zavihtel reki in kovček v zrak ,in priletel takrat na cel kup repe, ki je bržkone prezimovala v izbi.
Začudeno potipa Pcpek krog se šir^pod se, potem se mu zjasni obraz.
»Aha, repa je! Raiztrešena po podu! In jaz bi skoro mislili, da nm kak gorski škrat odnaša noge.«
Vesel je bil (tega spoznanja in kar oddahnil se rje. Celo repo je vzel v roko in vgritznil vanjo.
.»Ali kako zdaj d!o posteljo, in kje je postelja splohi?«
Vam se zkiie ta vprašanja morda smešna, afc Branislavu Popku so bila vonem hipu eminentno važen pncblem, od katerega rešitve je bilo odvisno, jeli bo njegovo do amTti utrujeno teČSesce res prišlo do počitka. Po dolgem premisleku je sklenil sledeče:
»Vstal ne bom več, kar pc vseh štirih bom plazil do eeda in potem ob zidu naprej. Kmetije imajo postelje prrsčteejece običajno cb zid. Tefclaj pričnimo!«
Kakor je sklenil', tako je tudi storil. Po vseh šiiiri»i je lezel naprej, dokler ni zadela njegova glava ob nekaj trdega.
»Aha1 ito je zid! Sedaj pa ie počasi ob njem.«
In dalje je lezel, vedno -tipajoč ob zid«. Zdaj je otipal nek ogel.
»Oho kaj pa je to? Vdrtima v zidtu! Okno!«
Res, do okna je prišel. Ko je namreč ‘tipal malo višje navzgor je dotepal šipe. Branislav 'Popek je ‘Urno vstal, v 'hipu odprl šipe in vetentaici.
>Hvaia bogu!«
Prišlo je nekaj svitlcbe v izbo, ki je imela še drugo, ravna .tako skrbno z vetemicama zadelano okno. Tufdli 'to je Branislav, s pcltrebno previdnostjo odprl. Nu in zdaj je tudi že zapazil visoko postlano postelj v kotu. Njegovo veselje je bilo nepopisno.
Zunaj je vladala Madna, zvezdnata noč. Vas je spale. Le turstam je prek'milo to bajno tišino zamolklo cingljanje kravjega zvonca, iki se je plaho oglasilo v tem ali onem hlevu, a takoj zopet potihnilo. Bližnji 'go®d je šumel v lahnem vetričjui, ki j« zapihljal, noseč na svodih nevidnih kriLih zračno prozorne škrate, preko Branislavove pleše sl-:ozi okno v izbo. Ali Branislav Popek se za vse to ni brigal.
»Brrr, kako vlažen in mnzel zrak!« ge strese Popek, ki mu je blestel še pat prejšinjega napera na tolstem čelu. Zapre šipe; Veternike je seveda pustil odpite.
Hip kasneje je Branislav Popek že brezbožno smrčal pod odejo.
In sanjal je o Viiah. Prišla je Vila iz gozda in se mu nasmehnila, in vabila ga je v gore, da mu razkaže vse divje krasote temnih prepadov in nebotič-
nih »kalin.
»Kaj? Še višje gor?« se je branil Popek. »Tega
pa ne! Le sasni pojdite gospodičnam vas je itak malo
v telesu in pasu, aK .jaz — Ne, ne, ne! Hvala, niti za 50 od' sto provizije ne!«
»Ali človek, ne spoznaš li, da te ljubim, z vsem srcem ljubim. Ah!« se oglasi Vila milo.
»Kaaaj?« se je začudil prav na široko Pcpek. »Vi ljubite? Mene? Naik, nak. Kaj pa tudi na meni ljubile? ■to je- le past, ‘ki mi jo stnvlja konkurenčna tir m a.«
»(Ni past, oj ne! Ljubim te, ker vsaka Vila mora L;ufcdtii človeško srce. Človeško srce je tako 'teplo, toplo; a Vitino je tako hladno kakor gozdni izvirek. In zato s« Vlit emu srcu hoče človeškega srca, da se ob njem ogreje. Ah im tebe sem izbrala! Ves popoldan sem te občudovala, ko si 'tako zamišljen Iszdi v goro. Ah, kako mora biti tvoje srce tcpLo!« in ne izrečno milo ga pogleda.
»Seveda, seveda!« biti Branislav zan-edeno, »Toplo mi je, toplo! Srajca mi je bržkone še zdaj cd potu mokra na križu. Odtod menda moje toplo s-rce. Kar se pa vašega sroa tiče, pa ni prav nobeno čudo, da je mrzlo. Zsikaj pa hodite tako razgaljeni okoli po gozdu in v noči.«
»Razgaljena?« se začudi Vila in se jAme ogledovati.
>Razgaljena, da, .in s tem sem .pravzaprav še aia lo rekel. Vsaj to tančico, ali pajčevino, ki jo nesite preko ram. dajte si na prsih malce pripeti, č:;!:: Ie, jaz imam najboljše zaponke na razpolago. Ta-!:.s 'obav-Ija le naša 'tvrdkai in nobena druga v Evropi. P-cglejte uzorec tu! Praktično solidno, moderna izvedba in ceno, ceno, da, skoraj zastanj: Ducat 24 stot: ali, in ne zaslužimo niti 1 % pri njih, na mejo častno besedo. Koliko ducatov blagovolite naročita? Peitdeset, sto?«
Vila je bala presenečena.	(Dalje	prih.)
Bili! mt\fM
nmmmmmmmmmmrnmmini . m, m . i T »im. mt?« - rffBM
Naša beseda
2e doJgo časa knožijo po Trstu m drugod vesti, da se'Skamerava napasti naše proletarske institucije. Te vesti ®o se pomnožil e in utrdile zlasti po nacijo-nalistični h dogodkih, ki so se vpiuzioriil y Splitu in Trstu, pod -tajno toleranco državnih oblasti.
■Naše strankino gasilo je že povedalo v tem. oziru svoje mnenje in je v tem os&sra tolmačita prav doibro tudi naše splošno mnene* Kar je tal® napisano, pod-t pišemo z obema rokama in nič miaiaaao, da bi kaj dostavili. Mi nismo ne I-tala^ami, ne dijgosloveni, v oacijonalisrtičnem pomemu te besede. nismo proti nobenemu narodu, smo: le proti vsakemu nacšjoffia-Eosmti, naj bo ta na kateri si foodi strani.
Mi vem«, da .toliko časa, dokler iborno irn-eid na-dfm&ičziae, dokler bodo obstojali na eni in ctaugjj obali neodgovorni elementi, katerim iboda ustave obktliii dovolile, da smejo nemoteno nadaljevati svoie burke, da tedaj se bodo ved&o pomarvijsii dogodki, kakršni so se odigrala v Splitu m Tcsitu.
Naše stališče v tem ozirns je jasno in precizno:
Od*?trižimo kremplje c<beh nacionalizmov, in med «i>ema itu živečima narodoma pridte nedvomno dlo sporazuma. Ako ne pride do tega> sporaziuna in dasti š« dlo sporazuma) dveh držav, tedaj foo naša dolžnost, da se ravnamo po sklepih naših najvnSjih političnih in gospodarskih organizmov, ki so tudi že Izrekli tozadevno svojo besedo.
Toliko kar se tiče splošnega stališča v državi. Kar se tiče specifično lokalnih zadev z ozirom na prej omenjene govorice, bi radii povedali tole:
Mi smo pripravljeni 9>raniiti d» dna. in z vsemi sredstvi one naše politične in strokovne pravuoe, ‘ki smo si jih izvojevaii v doligih in težkih bojih. Na enak način bomo Jbranili vse naše politične, gospodarske, eadružrie, kulturne in časnikarske inštitute in cciga-nizme. Napram tem organizmom si prevza*-memc .vse ceg-ovoraos-ti in .jim pravimo:
»Ako bi se h.otelo na kak način spraviti v nevarnost življenje teh naših organizmov, ted?4 bo treba reagirati z vsemi sredstvi in sioer ‘bodisi v individualnem kakor Hudi v kol ek ti< vi sbičn e m ozir«.
Zob za zob, klin s klinom. V nobenem ozcjih ne moremo več prenašati nikakršnega nasilja od strani naših, več ali manj odkritih nasprotnikov.
IVobro vemo, da v boju proti gotovim neodgoivor-nim elementom, ne borno mogli računalti na pomoč, aiti ne na objektivnost ustavnih oblasti; tedaj nič ne de, Rai&unali 'bomo le na svoje sile im na svoje moči in bomo reagirali z vsemii razpoložljivimi sredstvi.
Tržaška delavska zbornica.
Tržaška socijalistična sekcija.
 X-----------
Pomagajmo političnim preganjancem
Političnim, strokovnim in kulturnim organizacijam v JuSifski Benečiji
Sogrug}, delavci I
Ona reakcija, ki divja že nekaj mesecev kakor vihar v teh naših nesrečnih pokrajinah, nima namena da bi pojenjala
Na sto in sro naših sodrugov ječi po ječah ker so zakrivili velik zločin, da so se izjavili za komuniste. To so sodrugi iz Tinjana, Pulja, Trsta, Krasa in mnogih drugih delov Goriške in Istre, ki že dolgo časa čakajo na razpravo, koja naj jih reši zapora. Mora jih rešiti, ker niso ni esar zakrivili. Toda v zapore prihajajo vedno novi sodrugi, vedno nove Žrtve. Naša dolžnost je, da pomagamo na vse mogoče načine onim, ki se žrtvujejo in trpe za komunistično idejo. Otroci in dru5ine onih, ki ječe po zapo ih in bolnišnicah, vprašajo po pomoči za svojce in mi smo dolžni, da jim jo damo.
Po incijativi političnih in strokovnih organizacij se je izvolil v Trsta „ Permanentni odbor za politične preganjance", ki si je prevzel tudi na togo, da poskrbi zatožencem pravovarstvo. Ta odbor bo pričel nabirati prispevke za preganjance. Nabrane svofe v denarju se bo objavilo v strankinih listih. Sedež odbora se nahaja v Delavski zbornici v Trstu, via Madonnina 15, vrata št. 1.
Nabirajte pridno in pošiljajte nabrane svote trdno na omenjeni urad.
Komunislifno posolilo
Dolžnost vs&kegs, ki mate je, da podpiše komunistično posojilo. Prispevke naj se pošilja po pošti aK osebno na naše uredništvo; Trst, via delle Z ud ec -che št. 3.
-x-
Železnlferl! prati nefilmski In nacionalistični reakciji
Sindakat železničarjev v Trstu je na svoji včerajšnji seji glasoval resolucijo proti meščanski re kciji, proti dogodkom, ki so se vršili v Rimu in v Trstu ter sklenil, da brani pravice vseh onih žeiezničarj'. v, ki niso pristojni v Julijski Benečiji Že misrl, da bi zamogli prenesti železničarji mimo tako postopanje je nevarna. Železničarji ne bodo izdali nikdar svojih tovarišev, pa naj bodo Isti katere si bodi narodnosti.
Proti lesarju ih griži
, Municipij razglaša:
Slednje tedne sta se pojavila v mestu in posebno v predmestjih griža in legar.
Zdravstvene oblasti se trudijo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, da omeje te nalezljive bolezni, potrebno pa je sodelovanje prebivalstva. Griža in legar sta nalezljivi bolezni, ki se preneseta z osebe na osebo potom izločenih snovij (blata in scanine), Bakcil prenašajo roke bolnika, roke bolnikovih strežnikov, umazano perilo bolnika, strcnižča in greznice, okužena voda, sadje, zelenjava, z okuženo vodo razredčeno neprevreto mleko, muhe, ki iz stranišč prenašajo bakcil* na jedila Ud.
Priporoča se tedaj prebivalstvu, da se tako! obrne do zdravnika, ko hitro se pojavijo prvi znaki bolezni (Pri griži: mrzlica, bolečine v trebuhu, krvavo sluzasti pojavi pri ipzraznjenju telesa.) Da more oblast ob pravem času odrediti vse potrebno, da zabrani razširjenje bolezni, je potrebno, da se ji, kakor je zakonito predpisano, naznani vsak slučaj, ki bi bil tudi samo sumljiv.
Bolnika treba izolirati ali na domu aK v bolnišnici, njegovo blato je treba razkužiti z apnenim beležem ali z drugim razkuževalnim sredstvom, da se stranišča in greznice ne okužijo. Priporoča se oajvečjo snago stranišč in greznic in razkuženje istih. Stranišča naj bodo previdjena * pokrovci. Uničuje naj se muhe.
Priporoča se zmernost v jedi in pijači. Naj se ne pije voda iz vodnjakov in neprevreto mleko. Sadje in zele njavo treba dobro oprali; sadje pred za uživanjem olupiti Kdor se bo ravnal po teh navodilih ne oboli na nalezljivih boleznih in tako tudi njegovi domači ne.
Me v apni si iiis Hi
PRAVI DELEGATI-.
Angelini Aleksander, kovinar
Augustincicli Viktor, uradnik
Babuder Franc, tiskar
Brad&isch Herman, uradnik
Budin Josip, uradnik
Bnttazzoni Karel, k les ar
Butiignon Anton, občinski uslužbenec
Canarato Marij, pristaniški delavec
Cecada Ivan, kemična delavec
Comel Marcel, tiskar
Concšoa Josip, tramvajski uslužbenec
Coesnt Alojzij, zidar
D’Ambroa Jakob, težak
Debtuz Pavel, itramvarjski uslužbenec
Furlan Franc, zidar
Gnestner Viktor, zidarski delarvec
Genta Anton, tiskar
Gervasio Fulvij, pak ■*
Gherianz Josip« zidar Giacoenini Ivan, pristaniščni delavec Hacker Henrik, delavski vodja Hvala Alojzij, tiradinik Inrag-T Anton, uradiroik Kervia Karel, ko-vinar Kiisaao?ky RejTiimd, kem delavec Klletsch Leopold, uradnik KnallHch Alc-jišj, težak La.uren.cich Anion, uradnik Loazach Angel, pek Marassovich Jakob, uradinik ■
Maffcnsa Raggero, ioofaiiška strežnik
Mareich Nazaiij, ikovkiaar
Maurer Gnido, slikar
Mžllig Ivan, pek
Mirk Josip, kovinar
Montebugnoli Avgust, pometač
Mulon Franc, pni-vtaniaki delavec
Mussel Peter, iuir<udndk
Narduzzi Dominik, trgovski «sl«žibenec
Norio Hugo, uradinik
Occliio Franc, 'bniv.ee
Padovan Josip, zidarski delavec
Pascott&d Viktor, ko vinar
Pascal ti ManEj, elek tr£ci®t
Pissek EesU, sstrc.jnšk
Puntar Alojzij, pristamfiski delavec
Rcssitto Jakob, krojač
Ruaeich Dionizij, lesni delavec
Sabadin Renat, kovinar
Saiber Resnigij, elefct lici siti
Schiemer Otom, mehanik
Slairich Viktor, ipek
Stella Lovrenc, zidar
Urbanatz Alcjzrj, težak
Ulcdgraa Robert, kovinar
Valenti Anton, loovinar
Visintini Ulrifc, čevljar
Visniker Vaško, uradnik
Vrabec Kasrel, čevljar
Vršen Karel, nraidniik
NAMESTNIKI!
Bat fig Ivan, ko v-inar BaitžMana Aiilif, čevljar Ckincšch Hektor, uraditik Comel Franc, xni:za;r Dell’Agnolo Peier, Mr.adniili Del Nel Rihard, nradnik Facckini Ivan, slikar , Haf ner Filip, tež alk Kaiser Rudoii, keanioni delavec Kri&che Josip, trgovski uslužbenec Luis Rihard, težak Ltapleri Hildebrsnd, knojač Okretich Anton, pek .
Periz Ivan, tapecirar Snssek Josip, uradnik TarozzI Locaild, oasnikair Valer&o Elija, knjigovez Visfniini Ivan, kovinar Zaaca Josip, zddarski delavec Zennaro Viktor, pek Zupajscicli Friderik, kemična) delavec * * * "*■
Volitve se vrše v nedeJijo 25. jiuliija v dopolidanskab uradi v pioslcpju bolniJike blagajne ml. Gelsi 15.
Vsako podjetje je sprejelo za svoje delavce dotočne izkaznice. Odi podljietija naj jih torej dtelavci, uslužbenci, uradniki zakftievajo.
Za.upmi'ki v tvoimiceb, podjetjih), trgovinah ti1, t. d., ali delavci sami, kjer zatuplnčfcov ni, poibeorejoi te izkaznice lin jih nesejo srveji orgamizacijii.
Organizacija jih nato izroči tajništvu Delavske Zbornice.
Na dan volitev jah tajništvo Del. Zbornice nese v volifai kraj,, ter jkn priloži sorazmerno število- tiskanih glasovnic, ki bedo nosile gorenji imenik.
Kdor volilne izkaznice ni prejel, gre osebno po njo v uradi bolniške blagajne, dlnevno od 9 do 14 ter od 17 do 19.
• • •
Zveze in federacije so naprošene, da čimprej dvignejo volilne izkaznice Bo!-niške blagajne svojih članov ter jih izroče tajništvu Delavske Zbornice.
Pogreb poročnika Cassiana, ki je bil ob znanih nemirih hudo ranjen na glavnem trgu, ter je vsied ran u-mrl, se je vršil v četrtek ob 9ih zjutraj ob obilni udeležbi vojaških in civilnih oblastni). Pri pogrebu ni prišlo
do nobenih incidentov.
-x-
Veselica izobr. društva »Karol Uebknecht« pri sv. Mar. Magd. zgor. je vsled oblastvene prepovedi prenesena na nedeljo 25. t. m.
Vrtna veselica škedenjskega izobraž. društva se vrši, kakor žc naznanjeno, v nedeljo 25. t. m. v prostorih go-sL.ne »KotaU, Začetek ob 16. Svirali bosta dve godbi pod vodstvom kapelnika Flego, peval bo zbor pod vodstvom pevovodje E. Cerocchija. Ples prične točno ob 19, pri plesu svira orkester pod vodstvom Miklavčiča.
Obljublja se lep pevsko glasbeni večer s prisrčno so-družno zabavo. Udeležba bo torej vsekakor ogromna.
Godbeno društvo »Lira« t sv. Križu javlja, da od prireditve (tombole) dne 11. julija ostali čisti dobiček L 306 razdeli sledeče: polovico za Šolske potrebščine, to je L 150, ostalo polovico L 156 za dobrodelne namene (za invalide.)
gantna mladeniča, ki sta ravno stopila iz menjalnice. E-
den teh je držal zavoj pod pazduho.
Vsled ukaza vit. Carusija je bilo izvršenih nekaj aretacij, med njimi tudi ona daktilografke, ki je uslužbena pri Davanzu, vendar se je slednja aretacija izvršila le bolj iz previdnosti
Značilno je, da sta dva zelo sumljiva človeka že dan prej prišla v menjalnico, ter se med menjavo 100 dinarjev ostro ogledovala po nji.
Vse pač kaže, da sta bila zločinca dobro poučena o navadah, ki so vladale v menjalnici.
Rdeli utrinki
-x-
-X-
D^lavci! Nfere^alfe' !w Sirita nDELO'VT& le ¥aš list, list iz« toriščanšii m brezpravnih.
Razširitev oblasti sedanjih komisarjev ▼ novih pokrajinah. Iz Rima prihaja vest, da je ministrski svet sklenil bolje opredelit oblast obeh komisarjev Jul. Benečije in Trentinskega. Ta oblast se jima bo razširila na način, da bosta imela isti vpliv in isto moč kakor bivši avstrijski namestniki. Postalo bosta skoro neodvisna od ko-mend. Salate in njegovega urada ter odgovorna edino Giolittiju in podtajniku Porziju. S tem se politična moč komend. Salate občutno zmanjša, ostanejo mu edino le upravni posli.
Za državne vpokojence. Društvo drž. vpokojencev v Trstu vabi svoje člane, da dvignejo tozadevne izkaznice v uradu ul. Olmo 4, II. nadstr.
Opozarjajo se istočasno vsi člani, ki bi ne sprejeli pen-zije ali bi imeli pritožbe, da se obrnejo na društvo, ki bo poskrbelo nadaljne korake.
Društvo je te dni predložilo centralnemu uradu za nove pokrajine in komend. Musconiju spomenico. Slednji je obljubil, da bo podpiral upravičene zahteve v spomenici.
Opozarjajo se člani, da jim je v društvu za vsak slučaj na razpolago pravna pomoč, in da se torej v danem slučaju obrnejo na društvo.
Trgovsko brodovie bivgs Avstro-Ogrske, Sklep konference v Spa je določil Italiji skoro vse trgovinske ladje bivše avstr.-ogrske države. To osobito, kar se tiče ladij tržaškega Lloyda. Angleška vlada je že nekaj zaplenjenih Lloydovih parnikov vrnila, druge bo v kratkem. Francoska vlada deluje v tem pcgledu bolj počasi Zavezniki so seveda zahtevali, da tržaški Lloyd dokaže italijanski značaj paroplovne družbe, ker bi se vrnitev ladjevja samo v tem slučaju popolnoma izvršila.
Na svojem generalnem zboru dne 20. julija je tržaški Lloyd tudi dokazal ta značaj, ker jc danes krog 70.000 njegovih akcij v rokah italijanskih državljanov in le 1,500 v tujih rokah.
Tudi paroplovna družba Cosulich je doprinesla isti dokaz; 75% njenih alccsj je v italijanskih rokah.
Ni 5c jasno kateri del avstrijske trgovske mornarice se odkaže Jugoslaviji. Njej ne bodo določile ladje, ki so brezdvomno jugoslovenske narodnosti. Ali mnogo paro-plovnih dražb dalmatinskega obrežja se v tem pogledu še ni izjavilo, zato danes še ni možno določiti točno visokost odmerka, ki pripade Jugoslaviji.
Rok ca oddajo orožja in manicije je podaljšan do 31. t m.
drosoifit il@slrs
MenfaSec cieitarla kleroformiran in zaklan
\ čeraj se je raznesla po Trstu strašna vest o umoru menjalca denarja Arduina Davanza, starega 23 let, ki ima svojo menjalnico v ulici della Borsa skupno s Tavello.
Medtem, ko krog poldanskega časa ni bilo razven Da vanza nikogar v menjalnici, sta prišla dva dosedaj še neznana zločinca v menjalnico ter ga napadla. Zavezala sta mu usta z robcem, ki je bil namočen v kloroformu, tako da je mož izgubil zavest. Potem sta mu zvezala roki in nogi, ga nesla v sobico za menjalnico in mu tam z ostrim nožem prerezala vratno žilo.
To sta bržkone naredila, da s smrtjo žrtve odpravita pričo, ki jih je morda poznala, ali bi ju spoznala pozneje,
Nato sta odprla blagajno in predalčke ter pobrala denarja in vrednostnih papirjev za 40.000 lir vrednosti, ter odšla.
Malo nato je vstopil Davanzov prijatelj g. Stafler v menjalnico, da po svoji navadi pozdravi menjalca. Ko ga ne najde v menjalnici, stopi v stransko sobico, kjer ga vidi ležati v krvi. Takoj zažene krik, in prihitelo je nekaj sosedov ter redarstveni poročnik Rossetti. Ti so telefonirali rešilni postaji in redarstvu. Zdravniku Zennaru, ki jc prihitel na lice mesta, ni preostalo drugega nego ugotoviti smrt nesrečnega Davanza.
Redarstveni organi in sodnijska komisija so tudi kmalu nato prispeli. Zločinca sta pa tako previdno izvršila napad, da skoro nista zapustila sledu za seboj. Našel se je le tramvajski listek iz proge Scussa. Jeli pa ga je izgubil eden izmed zločincev, ni še ugotovljeno.
Pač pa je neki gospod, ki je včeraj krog ene popoludne slučajno šel mimo Davanzove menjalnice, opazil dva ele-
Umorjenega moža so našli včeraj pri gostilni Tonda pri Sv. Alojziju. Neka punčka je baje videla kako ga je nekdo zabodel, pa se ne ve zakaj.
Poskus tatvine. Vsa ulica je bila pokonci, ko so pred-včeranjem krog 4. zjutraj iz nadstropja nad lekarno Marincovich odmevali klici:	»Primite	tatu!« Zaspani
meščani Istrske ceste so planili do oken, in nekdo je celo ustrelil iz samokresa, da privabi organe javne varnosti, t. j. karabinjerje, ki imajo svojo postajo nekoliko višje. Ti so takrat tudi prihiteli z vso naglico, nekateri kar v srajci in spodnjih hlačah z mušketo v roki. Žal, da ves ta hrup ni imel zaželjenega uspeha, ker tatiči, ki so hoteli okrasti omenjeno lekarno, so jo pobrisali v podstrešje in od tam, skozi neko lino, v neznane kraje.
Gozdna požarja. Predvčeranjem sta bila naznanjena dva požarja v tržaških gozdnih nasadih, eden večji blizu sv. Križ,, ki so ga ognjegasci udušili po peturnem delu, drugi manjši pri Barkovljah. Uzrok požarjema so bržkone iskre, ki so padle iz dimnika mimovozečih vlakov.
Uiidski oder
V nedeljo, dne 25. julija 1920 ob 9 H bo v veliki dvorani »Delavskega doma«
Izvenredni občni zbor »Matice«.
Dnevni red:	Pristop k »Višjemu kulturnemu
svetu« in sprememba! pravil v ito svrho. Poreča ievrševaini tajnik.
Vabijo se vsa člani Matice, da se zborovanja gotov«* rtdieleže, nvažuje tfočko dnevnega enda. — Isictako vabimo podlružnice, dia pošlrejo svoje delegate vsaikih 50 članov po eneiga.
Odbor osrednjega vodstva.	Nadzornišivo,
Podružnica Ljudskega odra na Sovranišču, V soboto 23. t .m. ob 20.30, seja veseličnega odbora.
Energična samostojna kritika ni le živijenska pravica delavskega razreda marveč je tudi njegova najvišja dolžnost. Na krovu naše ladje smo hranili največj ain najlepša bogatstva človeške družbe, ki so bila izročena v varstvo jproletarijatu! In med tem ko dirja meščanska družba, o-nečaščena in osramočena po petletnem krvavem plesu, v svoj neizogibni prepad, mora mednarodni proletarijat zdruiž.ti in bo združil, vse svoje sile, da dvigne na dan one zlate zaklade, koje je pustil v krvavem vrtincu svetovne vojne in v trenotku splošne blodnje, da so se pogreznili v blato.
Roza Luzemburg.
Dogodki v Vodnjanu
(Vojaško sodišče) .
Pred zasliševanjem obtožencev dvigne zagovornik Zennaro. ugovor radi kompetence sodišča. Pravi, da e-edino kompetentno sodišče je redno sodišče, ne vojaško, Tudi odreka vojaškim oblastim zakonitost.
Odgovori mu državni pravdnik, ki najde ustanovitev vojaških sodišč popolnoma v redu, ter smatra proglase kot zakonite.
Branitelj Cosattini se pridružuje ugovoru odv. Zen-nara, ker ta ugovor temelji na zakonu in morali Vojna je minila, in vojnih sodišč bi ne smelo biti več, tudi iz-vanrednih zakonov je prebivalstvo že sito. Vse to naj se odpravi v prid naše zasedbe.
Sodni dvor se nato posvetuje ter sklene odbiti predložen ugovor. Branitelj si pridrži pravico pritožbe.
Nato se preberejo zapisniki karabinjerjev, ki se strinjajo z obtožnico.
Zasliševanje obtožencev.
Prvi je zaslišan Josip Jursič iz Dinjana, star 52 let, ki jc bil po dogodkih aretiran na svojem domu, zakaj, tega danes ne ve. Telefonsko žico, ki so jo našli pri njem, je kupil z drugimi ropotijami vred cd vojaškega Genija, »Orožje,« ki so pri njem našli, le star meč, iz katerega je izdelal kuhinjski nož in popolnoma nerabljiv revolver, s katerim so se igrali otroci.
Vprašan po svojih političnih načelih, odvrne obtoženec, da je mednarodni socijalist. Kot tak je zahajal v sedež »Circola.«
Bran. Zennaro: Zahajati v »Circolo« jeli morda zločin?
Predsednik: Pazite gospoda, mi tu ne procesiramo idej, temveč dejanja, in če bodo ta dokazana, bomo sodili.
Obtoženec izjavlja dalje, da v društvenih prostorih »Circola« n: videl ne orožja ne bomb .Na tozadevno vprašanje branitelja pritrdi, da je podpisal 2000 lir ital. vojnega posojila.
Drugemu obtožencu, Francu Tommasiniju iz Dinjana, v starosti 27 let, se očita, da se je našel pri njem samokres, s katerim je streljal na karabinjerja Pescija. Obtoženec taji to.
Preds.: Zakaj ste tedaj bežali?
Preds, :Vsi so se bali,
Obt.: Ker so karabinjerji streljali in sem se bal.
Bran. Cosattini: Gotovo; Saj se je vršil naskok na Delavski dom s streli.
Preds.: Kje je bilo skrito orožje?
Bran. Cosattini: Orožje, ki ga je kdo tjakaj položil?
Preds.: Karabinjerji, po vašem!
Bran. Cosattini: To bomo šele videli.
Preds.: Orožje so imeli oni, in to je prepovedano.
Bran. Zennaro: Res je; saj niti fasisti nimajo orožja.
Občinstvo v dvorani vzklika: »Bravo!« — nakar zagrozi predsednik, da bo dal galerijo izprazniti, ako se kaj sličnega ponovi.
Tommasini je tudi obdolžen, da je vrgel eno bombo. Obtoženec to zanika, za bombe ni niti vedel.
Preds.: Vendar so bile bombe v društvu in oni so jih uporabili.
Bran. Cosattini: V lastno obrambo. Ih storili so prav.
Drž. pravd.: Gospod predsednik, tu se poveličuje zločin.
Bran. Cosattini: Kdor brani lastno hišo uporablja lastno pravico. To nas uči Rim.
Preds.: Ali pustite Rim v miru; tu smo v Jul. Benečiji.
Bran. Zennaro: Ki je izvem vsakega državljanskega zakona.
Preds.: Ne; obstojajo proglasi
Tretji obtoženec je Julij Tommasini, brat Franca, 18 let star, ki je bil pri dogodkih ranjen, od koga pa ne ve natanko. Pri njem So našli neporabljivo lovsko puško,
Četrti obtoženec, Anton Biasiol, se je nahajal slučajno v »Circolu,« ko se je vršil napad. Bil je ranjen v desno roko, ki mu ne služi več, medtem ko je bežal. Na sumu je, da je streljal. Obtoženec to zanika
Ivan Borri iz Dinjana, star 31 let, je bil zaposlen v neki smodnišnici. Nanj leti sum, da je prinesel bombe v društvo. Obtoženec zanika ter pravi, da bi bilo nemogoče, ker so v smodnišnici karabinjerji preiskali štirikrat na dan delavce. Sicer pa je on mehanik in z municijo ni Lmei nikoli posla. Na tozadevno vprašanje, kakšne slike so visele na stenah društvene sobe, odgovori, da so visele slike Ferrija, Garibaldija in Mazzinija.
Bran. Zennaro: Torej ne slika Franca Jožefa in niti ne ona srbskega princa regenta!
Šesti obtoženec, Ivan Civitiro iz Dinjana, star 26 let, je obtožen da je z oboroženo roko ustavil avto s kara-binerji Obtoženec zanikuje.
Atili j Rotta, star 25 let, iz Dinjana, je bil baje član »odbora batin.« Zasledovali so ga karabinjerji, zato se j^ skril v Circolo, kjer je ostal več dni. Ko so udrli karabinjerji v hišo je stal poleg usmrčenega Petra Benus-sija. Karabinjerski poročnik mu je naložil, da mrliča odnese.
incidentom se je nek Josip Biassini iz Palerma na galeriji neugodno izrazil o karabinjerjih. Bil je zato aretiran.
Ko se povzame seja, vpraša branitelj Cossattini za in-formac. glede te aretacije. Cossattini pripomni, da ni kaz-njivo dejanje, če kdo izrazi svojemu bližnjemu lastno mišljenje. Ako predsednik pristane na svojo izjavo, da se mišljenje ne preganja, pač pa dejstva, so take. aretacije enostavno nemožne.
Mi v Italiji — nadaljuje branitelj Cossattini — smo navajeni, da razpravljamo o vsem in o vsakem: o kralju, o senatu, o papežu, in celo o bogu. Torej bo dovoljeno razpravljati tudi o karabinjerjih.
Pretiš.: Ni mi znano, radi česa se je izvršila ona aretacija.
Vojaški odv.: Sodim, da gre za zločin, ki ni v nikakor-šni zvezi s sodnijsko razpravo, in ni primerno, da o tem še govorimo.
Izprašuje se nato obtoženca Riharda Benussija;. u^id-nika, starega 30 let, Bil je tajnik »Circoia«. Opazil je nekoč orožje v društvu in zahteval, da se to nemudoma odstrani, sicer da odstopi. Nato je orožje izginilo. Vršil je res propagando, ali socljalistično in ne jugosl.-ireden-tistično. Med slovenske kmete pa je hodil in jim je govoril, ker se je nameravala ustanoviti zadruga kot protiutež proti dinjanskim oderuhom. Delavski dom v Dinjanu so kupili kmetje potom deležev. V »Circolu« se je gojilo predavanje in pouk v pisočitanju za analfabete.
Preds.: V kakšnem jeziku?
Obtož.: V italijanskem; ker jaz drugih ne poznam.
Bran. Cosattini: Ali kje ostane sedaj ona jugoslovenska propaganda, o kateri govori obtožnica.
In nato bere poslanec Cosattini dotične odstavke iz obtožnice, ki govori o skupni akciji z jugoslovenskimi iredentovci.
Stebri obtožnice se majajo! —
Po izpraševanju glavnih obtožencev, je sledilo ono o stalih, ki se je vršilo precej enolično. Vsi obtoženci za nikajo, da bi se uprli z orožjem v roki. Zanimivo je zašli šanjc obtoženca Mirka Vimbraniča, starega 31 let iz Cresa, občinsk-iga tajnika v Barbani. Priznava, da je Hr vat, a da simpatizira s socijalisti.
Preds.: Ali ste nasprotni italijanski zasedbi?
Obt.: Ne, gospod! Prebivalstvo Barbane je celo simpa tično pozdravilo ital. vojaštvo. Dasi je občina hrvaška ni bilo sovraštva proti Italiji,
Bran. Cosattini: Torej rad bi vedel, česa je ta mož ob tožen?
Drž. pravd.: Značilno je, da moram pri vsakem obto žencu posebej povedati, česa se ga krivi, To si pridržim do zadnjega.
Bran. Zennaro: Ali ta način sestave obtožnice je ne umljiv; bral sem dovolj obtožnic, ali take še ne!
Dominik Biasiol izpove, da je bil Peter Benussi smrtno zadet od krogle, medtem ko je kvartal v društvu.
Vsi obtoženci pa se tožijo, da so jih po aretaciji ka rabinjerji tepli.
Predsednik pripomni ob taki priliki, da so karabinjerji pri tem zagrešili le prekoračenje lastne obrambe in drugega nič,
S tem je bilo izpraševanje obtožencev končano, sledilo je potem zaslišanje prič.
Prva priča je vojak Tassoni Henrik, ki je v avtomo bilu peljal komisarja dr. Canello iz Pulja v Pazin, a je bil od čete oboroženih delavcev ustavljen, ki pa sicer niso avtomobilu niti osebam v njem storili nič žalega. Izmed obtožencev spozna Tommasinija kot enega tistih, ki so ga ustavili, zato, ker je »tako debel.«
Razprava nadaljuje.
To življenje vagabunda mi ni nevšečno. Človek res trpi glad in mraz, toda pri tem vživa prostost, nima nobenih predstojnikov in je gospodar svojega življenja. Te dni sem bil lačen in jezen; sedaj mi je pa bolje in gledam nebo. Zvezde mi pravijo: to ni nič; le pojdi naprej pa svetu in ne pusti se premagati od nikogar.
M. Gorki.
• •
Kapitalist je napisal na svojo železno blagajno besedo »Domovina«. Sedaj zahteva od delavstva naj gre in naj »Domovino« brani.
Seal arini
Ako poveš meščanstvu, da v bodoči družbi ne bo denarja in da ne bo mogoče postati milijonar ti takoj odgovori. Tedaj ne bo več umetnikov, ne bo več znanstvenikov in izumiteljev. Zakaj naj bi se človek trudil, da bi kaj iznašel ali kaj lepega naredil, ako ne bo dobil za svojo iznajdbo posebno denarno nagrado. S tem priznavajo,- da v, današnji družbi ne delajo ljudje iz ljubezni do dela ali do umetnosti marveč iz hrepenjenja po proiitu. Pa vendar pravijo ,da smo mi čisto navadni materijalisti, ki mislijo le na svoj trebuh, oni pa da so veliki nesebičneži in idealisti. Kakšna laž.
Matvej.
Krast!®! pregled
Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu (ul. Raffineria 7), šteje danes krog 1500 (tisoč petsto)-organiziranih članov. Vsako delo pa rodi le uspehe, ako se vsak č!an zanima za zadružno delovanje. To delovanje pa se jasno zrcali v naših poročilih v „Kmet. pregledu" „DELA“. Zato priporočamo, da se vsaj večina naših zadružnikov naroči na „DELO‘% ki je naše društveno glasilo. Kdor nas podpira, podpirajmo ga tudi mi! Kdor pa nas zaničuje, omalovažuje, napada, onemu ne dajmo gostoljubne strehe. Zadružniki, naročajte torej ,,DELO“, ki nam v vsaki števiiki svoje trikratne izdaje na teden brezplačno in blagohotno daje na razpolago svoj prostor za zadružne objave in tako zadrugi prihrani lep denar.
NAČELSTVO.
——x-----------
ima KmstMli zadrug in drušo
V 26. številki našega lista cd 16, it. m. je bil Oibjav-ljen pod masl-evom: »Zveza kmetijskhd zadrug* članek, (kateremu je i*ostai pomotoma ipodpiis in komentar. .Tako je iz.gliedalo', ‘kakor dai še uredništvo s»trin.ja povsem z vsebino, s sklep.! in .predlogi omenjenega članka ali 'celo, da je ibil članek spisan direktno v„ ■ure-dniišitvu. Med tem je res, d>a članek ni ibil spisan v uredništvu in niti ni res, dai .bi se mi strin,j ali popolnoma z vso 'vsebino omenjenega članka. Kdor sledi pisaMi našega-lista, si (bio nedvomno svest takoj, da se loči imenovani članek pepclncma od n&čel in bojno metode, ki jim sledimo od. kar smo- prišli prvič na dan.
V članku zagsivairija pisec potrebo po ustanovitvi neke -nad-sliramksrske zveze kiaeitč-jskih zadrug, potem katere samo se lahko pride, po njegovem mnenju, d c nekega, skupnega delovanja brez razlike strank, s-ki edino nam more doprinesti oni suspeh, ki nam je ipcts-eben, da rešimo s tem gosipcdairstvo našem«, kmetu, našemu narodu.« Svoj predlog utemeljuje pisec s tem češ, daj živimo v narodno mešanih krajih, da smo v narodu manjšina in je vsled 4ega> po1-, trebno, id!a se združijo pri nas vse razpoložljive sile, ibrez razlii e strank.
Najprej -je precej neutemeljena misel, da -je položaj posameznih stamov v ttarodno mešanih kra,jii-H.
DMi m§M
Dogodki t ladjedelnici sv, Marka, V sredo se je prigodi! inženirju Cossutti neljub slučaj ,da ga je v ladjedelnici zadel kos železa, ki je padel z viška. Ranil ga je prav lahko. Ali ravnateljstvo ladjedelnice je sodilo, da gre za atentat ter poslalo po oboroženo moč, ki je kaj urno prihitela na lice mesta s karabinjersko četo in — oklo-pnim avtomobilom.
Dclavci so nato zapustili delo.
drugačen od ipoložajja v čisto enoniarodnih p.okrajil-nsth. V mešanem ali nemešanem okraju, povs-cd so razdeljeni ljudje na razrede. Povsiodi imamo na eni strani izkoriščane, na drugi izkoriščevalce. Narod ni nikakršna homogena en-cta in misel ali utp, da hc* vse prav kadar se združijo-v -nairodu vse -razpoložljive sile ,bnee razlike strank, neie n,i resna, marveč jo vedno tudi škodljiva izkoriščanimi slojem. Ako bi ibila sploh resno mogoča zdtnužitev na narodni podlagi vseh slovenskih ikmieltojskih zadrug, potem- res ne vemo, čemu se je ustanovilo- nove zadruge tataj', kjer so že obstojale. Ustanovilo pa se jih je, ker niso imele prejšnje, že obstoječe, dovolj energije in delavne sile v sebi in pa: ker nišo dovolj energično zastopale interese na,j'nižjih slojev. Ako je bila potrebna ustanovitev novih zadrug, tedaj (bi ibila »n-aid-strankarska« združitev nelogična, neresna in nedvomno škodljiva novim zadrugam, njihovi avtonomiji in. njihovemu; delovanju. Ako pa s-e hoče združitev in se izkaže ta kot resnično potrebna, tedaj pa res ne vemo, čemu se je ustanovilo nove zadruge in se nadlegovalo' po nepcilrebnem ljudi in javnost. Poleg tega ostane še to, da kdor hoče združevati maj narodni podlagi, loči kar je združeno na mednarodni podiagi in mesto družiti dejanski razdružuje, loči to kar resnično spada skupaj, t, j. loči malega poljedelca in vrtnarja narodno na način, da ibo med njima nadaljeval boj mesito, da hi naštelo skupno delovanje za skupne koristi.
Pa je še nekaj pri nas v modi že.,. :bl dejali, od pa-mtivetka. Vsakdo, ki hoče povedati nekaj zelo novega, nekaj s čimer naj ba se zadovoljilo ibo-ga in hudiča, nekaj kar naj bi' balo edino resno' zdravilo za vse gospodarske in nacijonalne itn politične probleme, tedaj izpregOvori čudežno .besedo:	*nad-
stranlcarstvo«. Biti nad strankami, beti izven stranik, to se zdi mnogim ljudem nekaj naravnost nadzemeljskega. Kaj stranke, kaj socijalisti, kaj liberalci, kaj klerikalci, mi nočemo biti nič in hočemo ifciiiti obenem vse. In v Trstu pomeni ta nič in to vse tržaško »nadstrankarsko« narodno stranko. Biti eiad-sitrankarski, pomeni biti slovenski tržaški narodnjak. Nobena gospodarska ali kulturna ustanova ni direktno strankarska. Saj se nobena taka institucija ne bavi s strankarskimi vprašanji. Vendar (ima vsaka takai inštitucija svojo oporo v eni ali dtotgi stranke, Kar imamo v Trstu in oko-liici slovenskih »nadstrankarskih« -ustanov, vse so imele in imajo še vedno iCpopo pri slovenski narodni stranki, lo oporo si bodo ohranile -tudii v nadalje, ker je to njihova nujna potreba. V toliko sos bankarske toda one inštitucije, ki so jih ustanovili naši sodrugi in ki se naslanjajo na nago socialisti«čno stranko, v kateri iščejo svojo
Ravnateljstvo ladjedelnice je nameravalo disciplinirati	.
nekatere delavce radi socijalisfične manifestacije o priliki j oporo. Na katero stranko naj bi se naslonila taksna splava parnika »Arse,« o kateri smo že poročali svojčas.j »nadstrankarska« zvez® kmečkih zadrug? Seveda, Medtem pa se je oborožena sila odtegnila. Delavci i feoste odgovorili, na narod,r» stranko, ki je nadsiran-so se vrnili na delo. Spor _ pa se bo poravnal med no- [	Zato bo torej postala) zveza prav kmalu,
tranjo komisijo & ravnateljstvom.	i	mora postati, orodje ene ali druge stranke in neha
Stavka čMccv strojev je končala v sredo 20. ju!i,a ^ nadstrar,karslca žc ob SVOljem	_	a)i	pa
Tekom zaslišanja lega obtoženca se vname med brani-teljima ir, predsednikom o star prepir, glede trditve zagovornika Zennara, ki Je izjavil, »da karabinjerji fearbar-*ko pretepajo aretirance.«
Nato je bilo zaslišanje prekinjeno, — Med zadnjim
ob 13ih. Delavci so doscg'; poboljške in od t. avgusta naprej stopi v veljavo nova pogodba.
Prometni delavci v Trsta, težaki, vozniki, kočijaži, v skladiščih zaposlene delavke so v sredo 2!. t, m. stopili v 'stavko. Izvzeti so oni, ki so zaposleni pri »Del. kon. zadrugah,« pri sanitarnih zavodih in pri ognjegascih.
Mizarski delavci v Trstu so predložili delodajalcem novo spomenico, kjer zahtevajo izboljšanja gospodarsko-raoralnega značaja.
ne more živeti.
Stranke so plod zgodovinskega razvoja. Kdor roče strank, ta mora nazaj in ne -najprej. V saka politična- stranica zase tvori središče v gotovo smer namenjenega gospodarskega, kulturnega in scrc^al-nega gibanja. Vsako gibanje je -in mora .bit: .po-liiščno, je in mora biiti v gotovi oblaki strankarsko. !adU strankarstvo je -prazeai nič in ne miore obroditi non
’ benih dirugih sadov razum kionfczije, ki je imamo pri
nas itak .preveč, raidir iprevelikega: strankarskega
nadstrankarstva.	.
Meid' tem ipa pravimo, da je pač mogoča in oelb ipotrebttai neka/ zveza;. In sicer z'veza ated vsemii za-dmu-g-fvmi, ki resn.i-čfflo streme po udejstvotvi zadarue* nega socijjalnetfa gospodarstva.
Taka zve^a 1r'o imela nedvomno one uspehe, Id jih vsi žel«, ker bodo v n*©) združene sile, kil bodo vse naperjene k gotovemu enotnemu cilju. In do (take zveze mor* priti v resnično splošno korist. Pa
10 tem več prihoiiajič.	•*	*>
 X ----------------
Kmet. in vrt, gospod, zadruga v Trstu je imela v nedeljo 16, t. m, sestanek v Gropedi, ki se ga je udeležilo veliko število kmetov iz Gropade in Padsjč. Zadrugo je zastopal cdvcyc>'-: Lovro Čok, ki je navzoče natančno poiičii o ciljih in delovanju zadruge. Razne želje članov so se vzele na znanje ter pridejo v pretres na prihodnji odborovi seji.
Kmetijska in vrtnarska gosp. zadrega v Trstu priredi sledeča zborovanja:
Dne 25. jr.iija 1920. Ustanovni občni zbor »Podružnice 0[)8a« v prostorih kocs. društva ob 5. pop. ter podružnice Šmarje pri Kopru v gostilni g. Tul-a.
Dne 1. avgusta 1920.: Ustanovni občni zbori podružnic: Babiči, Marezige, Truške in Boijonc.
Dne 8. avgusta 1920.: Ustanovni občni zbor podružnice Šempolaj in podružnice Štanjel.
Kmet. in vrt. gospod, zadraga v Trstu javlja vsem svojim članom, da j« pričela z vpisovanjem v »Zavarovalni odsek goveje živine.« Kakor hitro se javi 300 giav živine zavarovanje prične odsek poslovati.
HracH-.ii odsek »Kmet. in vrt. gosp. zadruge« že redno posluje; uradne ure od 8—1.2. Hranilne vloge se obrestujejo po 5%.
Dne 1. avgusta t. 1, se vrši seja nadzorstva »Kmet. in vrt. gosp. zadruge.«
PodruSni v. škoiije »Kmet. in vrt. gosp. zadruge« ima v nedeljo i. avguste sestanek. Sestanek bo zelo važen, zatorej je nujno potrebna navzočnost vseh članov. Sestanka se udeleži tudi zastopstvo osrednje maticp
Ustanovni občni zbor podruzui-e	»Kmet.	in	vrt.
gosp. zadruge v^jirstu se je vršil v nedeljo 18. t. m. na »Travniku« pri Plavjah, ob obilni udeležbi kmetov iz vse okolice. Matico so zastopali predsednik Zlobec in odbornika Sever in Švab. Zborovanje je otvoril zadr. odbornik Anton Babič ter nato podal besedo Zlobcu in Švabu, ki sta natančno razjasnila stanje in delovanje zadruge, obrazložila pravila hranilnega in zavarovalnega odseka. Podružnica Plavje je druga od nas ustanovljena podružnica, ki jo je vodil od njene ustanovitve zadr. Hrovatin Mihael (Sancin), ki mu gre tudi največje priznanje, da se je podružnica tako uspešno povzdignila. Ta podružnica je tudi največ pripomogla k razvoju zadruge. Izvolil se je sledeči odbor.:	Hrovatni Ivan (Miško')
predsednik, Hrovatin Avgust podpredsednik, Zordan Fran lajnik, Stokavs Ivan blagajnik; odborniki: Žerbo Lovrenc, Eordan Ivan in Eler Josip; cenilci gov. živine:
11 jvatin MiSiael in Eler Ivan; skladiščnik:	Hrovatin Mihael. Po zborovanju se je razvila živahna debata. Delavski pregled
Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga v Trsta »Podružnica Osizla-Klanec« je imela v nedeljo 11. t. m. svoj ustanovni občni zbor. Zborovanje se je vršilo v šolskih prostorih v Prešnici ob obilni udeležbi. Zadrugo sta zastopala predsednik Zlobec in zadružnik J. Grgič, ki sta obširno razjasnila pomen in potrebo kmetijskih za-•irug za kmeta, posebno pa še z ozirom na današnje go-,podarske razmere. K besedi se je priglasil tudi g. u-litelj Brce, ki je opozarjal kmete na koristi, ki jih imajo dd zadružništva, bodreč jih k pristopu k zadrugi. Ko se ,e kmetom po raznih govornikih stvar natančno razjasnila, se je izvolil odbor, ki se je pozneje sestavil sledeče: Ivan Pečar predsednik, Ivan Bernetič popredsednik, Ivan Pečar tajnik in Ivan Metlika blagajnik ter dva cenilca gov. živina, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Kmet. in vrt. gosp. zadruga v Trstu'je imela v nedeljo 11. t. m. sestanek v Riccianjih. Matico je zastopal zadr. odbornik Lovro Čok. Vnela se je živahna debata, kakor <0 jo vajene naše stare kmetske korenine. Z ozirom na križe in težave, ki tlačijo našega kmeta v današnjih časih ter se spominjal starih časov. Toda mi hočemo imeti Se boljše čase, kot so bili stari! Kaj ne Ricmanjci? In «ato na delo, ker edino z združenimi močmi lahko kaj dosežemo.
DOPISI
IZ SEŽANE.
Pri
se snuje podružnica delavskih zadrug. Najmanjše število članov (200) je že zagotovljeno, računati je pa, da pristopijo tudi še iz Povirja, kakor so pripravljeni iz Merč. Narflen teh zadrug je samopomoč, dobivati blago kolikor mogoče iz prvih virov, brez raznih vmesnih špekulacij in veriženja, da ostanejo cene krščanske. Ker nakupujejo Del. kons. zadruge lahko na veliko, dobijo boljše in cenejše blago. Tudi pri prodaji se ne gleda rin dobiček, zato dobivajo člani blago po prvotnih cenah, It je režijskih stroškov le malo. Če je kaj dobička, gre leta spet članom. Vsak član pristopi, kadar sam podpiše pristopno izjavo in plača delež ali vsaj obrok deleža. Delež znaša 100 lir, razen tega jamči vsak član še za 100 lir, druge obveznosti ni.
Važno je Sedaj vprašanje 'prostora. Vendar je upanje, Ju ss 'ro v doglednem času našel odgovarjajoč, dovolj velik lokal. Takrat bodo pristopili kot člani tisti, ki so se ali se bodo priglasili. Dotlej pa potrpljenja, ker ne gre tako hitro, kakor bi marsikdo želel.
GORICA.
Socialistično izobraževalno društvo v Gorici sporoča, da se ne vrši slavnostno razvitje zastave v nedeljo dne 25. t. m., kakor je bilo to pred časom naznanjeno v »Delu«, temveč se prenese na drugi mesec, kar bo že pravočasno naznanjeno. — Odbor.
BILJE.
Nedeljo 18. predpoldne ob 9. se je vršil v našem kraju javen shod komunistične stranke. Poročala sta sodr. Tuma in Kosič. Shod je trajal cele tri ure ter so delavci in kmetje z zanimanjem sledili izvajanju obeh poročevalcev. Gospodarski položaj v kraju je jako neugoden, zemlja je precej zapuščena, po vojnih dogodkih poškodovana in ne daje pridelka toliko, da bi se delo povsem izplačalo. Strokovnim delavcem primanjkuje posla, ker se nase ljujejo bolj in bolj italijanski delavci. Res, da je največja krivda domačih podjetnikov oziroma temelji brezposelnost domačinov v tem, da so vsa industrijelna podjetja v rokah Italijanov, dočhn so slovenski podjetniki poskrili denar v Jugoslaviji, sami pa se pečajo po deželi z ode-ruštvom. Dejanski položaj med slovenskim ljudstvom je tak, da o domačem podjetništvu sploh ni govora. Centralna italijanska oblast priznava pravico domačega delavstva na delo, kljubu najboljši volji pa podjetnikom ne more narekovati pogojev in edinole strokovne organizacije bi bile v stanu izsiliti od podjetnikov pravično razdeljevanje delavskih moči. Strokovne organizacije v Italiji se sicer bližajo vedno bolj položaju, da bodo v stanu narekovati svojo voljo gospodarjem. V zasedenem ozemlju posebno pa ker domače ljudstvo ni še splošno strokovno organizirano, je sila težko nadzirati gibanje delavstva.
Na shodu se je pokazalo, kako malo je še delavstvo poučeno o lastnih delavskih interesih. Še vedno ne pozna dobro svojih pravic iz kolektivne pogodbe in pri različnih zavarovalnih zavodih. To seveda gospodarji izkoriščajo in delavcenv dajejo manj, nego jim gre po zakonu in po pogodbah. Treba bo slovenskemu delavcu še mnogo pouka, da bo sposoben braniti svoje delavske in ljudske pravice. Ravno tako obžalovanja vredna je zanemarjenost kmečkega delavca in kolona, ki prav nič ne poznajo organizacije in se dajejo zapeljavati po brezvestnih agitatorjih drugih političnih airank, da cepijo svoje moči in si delavec na zemlji sploh ne ve pomagati. Dočim je vsa furlanska stran okoli 6.000 kolonov" enotno organiziarna, kmetje goriške okolice nimajo niti pojma o kmečki organizaciji. Furlanski koloni so se postavili gospodarjem v bran, in izposlujejo še letos kolektivno pogodbo. Slo-• venski kmetje pa tavajo po odvetniških in zakotnih pisarnah. Upamo, da je shod prinesel nekoliko luči med kmete in da se tudi oni organizirajo v veliko organizacijo kolonov v Italiji, ki šteje danes nad 830.000 članov.
Socijolni preobrati v prefefiiosfi
{Nadalje vanie,}
Okrog il«tai 597. ,pr. .Kr. je bil Solon airkon v Atenah.
O njemu pripovedujejo stani grSki pisatelji, dia je bil zelo moder, pravičen in dlobrega srva. Zasmilili so se miu sužnji iin bcstel jie pomagati izkoriščain-emu ljudstvu z novinK reformami. Začel .je revolucijo priciti bogatinom, ne pa proti pravicam privaitne lastnine, k> so bode takrat že globoko utrjene, Solon je uvedel zakone, ku- sc. ves začasno omejili izkoriščanje. Upniki so iiiGraJi oAtcipiMu mnogo pravic dolžnikom, dolgovi so. postali nepoata^vni in ljudje, ki go bili prodani v sužnošt zaradi dolgov, so ixili osvobojeni.
Solon je vodil revolucijo proti odenithiom v korist zadol ženim in obranil je .posestva zadmjah v škodo prvih. Od tediaj se vse" revolucije vrše v zsščsto lastnine ene vrste in proti lastnini druge vrste. {V veliki E ran o o« ki revoluciji je bila žrtvovana fevdtakia lastnina v kori sit nove, buržua^oe lastnine.)
V	s vrbo, da se zavarujejo Atenčani proti ponovni sužnosti, je Solon doknail v svoji novi ustavi, da upnik ne suje več imati pravice do cfnlžnikove osebe, &i dalje je odredM koliko zemlje sme imeti posameznik, .da ne bodo racgJi plemenitaši ugraibiti kmetom vseh polj. Sp-iton je šel dalje in pomnožil število se~ naJtorjev ati starešin na šiiuristo. Vsako pleme je volilo no sto starešin v vladni svet. Nadalje je Solon razdelil prebivaistvto v štiri razrede po količini žitnega pridelka. Kdor je pridelal 500 in več meuimnov (me-dim-ncB je bil n e,k a,j več kot današnji ameriški bušeij), je spaidial v prvi raz.redj 300 nsedimnov je minimalna mera z& drugi razred in 150 za tretji. Kdctr je pridelal mam,;, kicit !5Q -m edina/n c v ali kdor sploh ni imel z etnije, ve spadal v četrti razred. Prebivalci prvega r-atcrela so dobili pravico tdb nagvišjšh- vladnih služb, prebiralci dnugega .iin tretjega razreda pa 'do ostalih jav-niih služb. Četrti razred je imel le pravico debate in gl.asov.am.ja v javni skupščini.
Solonov eksperiment je biil zelo zna.ilen. On ni delil' ljudstva po poklicih kot Tezej, temveč po nepremičnem premoženju,. S tem je ipnizn.al piAvaitno lastnino zemlje in ji dal že tndSnejšo podlaigo. Nekdanjemu primitivnemu komumiizmiu je .bil zavidam smrtol udiarec. Obenem .je Solon priznal nekatera (prava »tare rodovnnske družbe s tem, da je doviolul voliti stairešine po plemenih. Nov kompromis med staro in novo družbo. Solen ja dal trem razredom, ki so posedovali najvpč zemlje, izključno (pravico do vseh javnih služb, četrtemu razredu, to je malim posestnikom .je pa dal vclilnto pr-arvioo v skupščini. Na videz, je ifašlo to kiiivično, air.ipa'k ljudska skupščina je še •vedno bila najvižja vladina oblast v Atenah. Tam so bili izvoljeni vsi javni uraidfaiikii- — četoti razred, ki je •bid po številu naijvečji, je imel v skupščini večino. Mlada ‘gnška anKsltokraioija, kateri so, bile peruti ne-klciiko pristrižene, je sicer imela še dovolj privilegijev, ampaik naivadno ljudstvo je isopet imelo odtoSitno moč v svojih rokah. Omenjeni Strne razredi so bili 'tudi pcdlaiga reorganizirani ammadi. Prva dYa razreda sta mtoraiia dai&i konjenike, #retji razred ,je moral skrbeti za težko pehoto (bojevniki <v železraih oklepih; in četrti razred je rekrutiral lahke pešce brez oklepov in bojevnike na ladjah.
Tukaj vidimo, kako so korakale pciskušnje za ipaskiiKŠnjo v prehodni dloibi grške družbe. Vsaka poskitšnja je bila boljša cd prejšnje, toda nobena še ni rešila velikega vprašanja takratnega časa. Solanova poskiušnja je bila najboljša od vseh prejšnjih toda bilai ,je le reformna, kti je trpela nekaj časai Političnega sistema, ki je sfiil'1 na dam iz stane družbe, še ns fcrlo. Selanova dciba se lahko imenuje (protirevolucija, ki je dala ljudstvu nekaj starih pravic naaraj, todla Ljudstvo je še vedno viselo v negotovosti,* Imelo je odločilno besedo v skupščini, ainup;k plemstvo je imelo odločilno silo v armadi, konjenike in pešče v oklepih. Lahko je torej spraviti 'ljudstvo v ponovno sužnoistl
Solonov® ustava je priiznala posestnikom zemljišč največ pravic. Pr.aiviee in dolžnosti posameznikov se uu&lej merijo po njihovem premožen,jtin. Kdor ima naf?eč zemlje, lahko sedi v senatu in je vojajk na konju; kdor nima zemlje, nima te pravice. L astninsko pravo je premagalo 'vsa druga praiva. Silo je ustoličeno in kronamo kolt temelj bodočega sfetemia.
Solonove reforme na>ra,vnio niso trajaite dolgo, špekulacije z zemljišči, ki- jih je mislil Stollcincdpraviti za »večno«, sokmalu podrle vse zakonite ovire in iz»t'0-nišoa.n.je z denarijem in blagom se je nadaljevalo še boli kot prej. Edikta razlika!, je bila, da so Atenčani zdaj rajši izkoriščali tuje narode namesto svojih lastnih rojakov. Solon jiih je toliko reic ;miiral. Nat tujih Ibflgih so kupovali sužnje za obdelovanje zemlje in oldirali so odjemalce v tujih mestih. Bogastvo v de-nairju, siuižnjih in ladjah se je kupioilo v Aitenah kakor še mikdair poprej.
Osemdeset let po Solonovi smrti se je videlo končni raizipad stare rodovin ske organizacije v Atenah. Zadruge so izgubile zadnjo moč. Solonova naredba, da se morajo javine službe meriti po premoženju, je sicer ■odpadla, aili zadrugam ni Ao poma.gaio. Ljudlje, ki jih (je spredla krvna vez, so bili razkropljeni po vsej Ati ki. in vslfedtega so bile volitve v skupščini več ne-•mtrigače. Vediko število Atemčanov je stalo izven za-dnrge.. Rili 90 priseljenci, k*, so bili sprejeti v grško ljudstvo, toda v zadnjice niso spadali. V tem časiu so boli v Atenah mnogi večji in manjši nem/iri ter revolucije radi zmešnjav, ker ni bilo nobene prave vlaiile.
Leta 509. pr. Kr. se fje pa pojavil v Atenah Kleisten, prvu grški državnik, Kleisten je bal žetnij, ki je uspešno končal dolgo prebodnlo dobo in socialno revolucijo. On ,je dal Atenčanom ustavo/v kateri je docela igraotriral Solonove postave in vse prejšnje eksperimente. Kleisten ni bol tel imeti nobenega kom-pnrinmisa s staro rodovinsko organizaoi^o, temveč je zasnoval 'pcpoinomiai novo organizacijo, kakršne do tedaj še ni bilo. V svoji novi ustavi je Kleisten razdelil prebivalstvo Atike, ne po plemenih, poklioih 9>li po premoženju, temveč po teritoriju. Nič več ni bil deljen narod, .ampak kraj, v katerem j* živel. Prebivalci, ki so bivali na označenem teritoriju občine, so volili glavarja icibčine (demark), blagajnika in po trideset sodnikov. Vsaka občina je dobila svo) tempel in božanskega varuha in smela je izvoliti svojega duhovna. Deset občin je tvorilo okraj, ki je bil zopet avtonomen in*smel je rekrutirati svojo skupino armade, obstoječe iz fconjen:kov*iim pešcev, in dalje je smel opremiti pet bc%pih ladij. Okra; je poslal petdeset poslancev — vsaka občina po pet — v atenski zbor, ki ,je zdaj štel 500 članov.
Stara nodovinska družba je umrla in rjeno mesto je prevzela politična država. Vprašan;® je bilo rešeno. Zadruga ni štela pri vlaldi nič več. Grki so postaiu državljani in glavno je bilo, v katero občino spadajo. Enota države je bila občima in vsi prebivalci toiboine so imeli volilno prarvioo brez (Otzira, če spadajo k za-ttJrug.i sorod »vlncev ali ne. Organi zadruge so se morali umakniti političnim organom. Zadruga je naravno še živela stoletja po tem preobratu, ampak le kolt privatna in verska institucija, dokler ni počasi umrla naravne smrti.
Tako je nastala prva politična 'država v starih Atenah. S tem velikim preobratom se je sevedla spremenilo vse javno življenje. Prišle so nove institucije ki jih potrebuje vsaka držaiva z.a svioje varstvo in obstanek. Prva je priišla ipolčcija, ki je 'bila prej nepoznana. Grki so prej imeli le armado za vojne z tujimi narodi, dočim so za notranji' red skrbele za-dnuige. Atenčami so tor.ej ct&unizhaV. potičko, pešce in konjenike, oborožene z lokom in puščicami. Prvi policisti so bili'— sužnji. Svbbcdtni Atenčan je smatral policijsko službo za nekaj 'tako nizkotnega in
sramotnega:, da se je rajši pustil aa-etirati cd sužnja, kaikoa- da bi bi! cm aratiiral koga in gnal v ječo. To je bilo znamenje enp.kcpravnasti iz čatsrV .prejšnje družb«, ki se ni dalo tako kiitro izbrisaJli.. Država je morala ‘mebi (policijo, a ker je bila še mlada, ni imeia dovolj moralnega spoštovanja med' ljudmi, da/ bi hala kar čez noč uvedla Bioivotainje. Iz tega razloga so Sužnji oprav^ali sl'užbo pr\iih policistov.
■Kako je bila držaiva velika opora starogrškim 'bogatašem fin kako; izvrstno je služila novim sicicžažoim razmeraim, je razvidno iz dejsJttva, da je takoj V prvih ietlh solino narastla moč posedujočega razreda: roKo-defetvo on trgo\'ina sta .hajno cveteli in denarno bo-gastvmi se je kopičilo. Razlika med razredi, na kateri so slonele socialne in politične instiituc!,je, ,ni bila več toliko med plemenitniki in pniprostim Ijudstviom, kot !n^^svobcd«iiim/i državljani in sužnji, med tujci in •dojnsiaR. V dobi največje pnaaperštete v Atenah je bilo odenag 90.000 svcbodnčh prebivalcev z ženami in otroci vred, 365.000 sužnjev obojega spola in 45.000 tujcev. Na vsakega svobodnega Atenčanai je torej prišlo po osemnajst sužnjev. To je bila doba, ko sto sužnji opravljali vsa d'ela na polju in v delavnicah, imeli pa niso nobenih pravic. Siromašni Grki, ki so izgubili premoženje, niso mogli' tekmovati s sutžm-škim delom, dasi so poskusiti.
Atiška ccržava je bila) izpnva demokraitična republika. Pozneje je P iz i str at utpurpiral vlado, toda doba -ijeigovega vladanja je bila tako kratka, da ni pustila nobenega aledu. Repi:blika je iproipaifliai kajpada, ampak »i propadla zairaditega, ker je bila diemiokratična-, kakor bi nas radi uverili gotovi zgodovinarji temveč ijo je zadarvilo bogastvo. Z državo, privatno lastnino in sužnestjo se je pojavila tudi mezda, momogaimiični zakon, degradiranje žene in pnastituoija; pojavila se e razuzdanost, samopašnost in moralna propc.lost. Vse to poleg tega večne vojne s tujimi narodi zagradi csvajanjni je bilo krivo, da je propadla) demokracija in končno thudi svoboda grškega .naroda.
Na približne enak način kot na Gršikem se je raz-viiri pciiuična držaiva iz staire nodloiviinske dr: žbe v stairem Romu.
iZigodtovina Rima prod časom 'republike je bclj temna kot Grške in zato manjkajo tiste zanimive po-drobnosti o raznčh eksperimentih v 1 prehodni diobi Rima, ki so se ohranile iz grške prehodne dobe. Zadovoljiti se moramo z drobci, ki siediadio izluščiti iz ■rimskih bajk, ki so 'jih zapisali pesniki.
Omenili srno že, da so Rimljani v zadnji peri.jodt svoje rodovin ske lOtigandzacije živeli v vojaški demokraciji. Njihova vklda selje celilai v tri vej,e: starešinstvo, ljudsika rkaipščina iin vojaški poglavar. Proti koncu te perij-cdle sio nastale kaoltične .raizmere. Rimsko prebivafctv« se je takrat delilo v rimsko ljudstvo sii\ 5-.1a.tri-d.je -in v plebejce. Prvi 90 spadali v zadruge, kurije in tri plemena in vsled tega so imeli vso vlado v svoji nckah, dočim. so bili' plebejci, brez zadiaug aa radubega 90 bili ibrez aastcipsfcva v ljudski skupščini 'in starešinstvu. Plebejci 90 bili veoinoma tujci, ki so se naselili v Rrimiu. Imeli so pravice dto posediovatnja zemlje in službo v armadi in. bili slo svobodni ket patrioiji, samo >cid 'vlade so bili rizltljučeni, ker niso spadali >v rimska plemena.
Ker je število plebejcev vedno bolj raistlo vsled priseljevanj?,, Je nastala nevarnost za. rimske paitnieije, da osltanejo v manj^ni, čeprav so oni sami 'vladali. In res je psššl-o to, da je b9 večji del bogastva — kolikor ga je že takrat bilo — kmalu v rokah plebejcev. To je prepričalo vioifiitolje Rimljanov, da na podlagi starega sisitema ni moglo več ati' dalije in iskali 'so pota za izhod iz zmešnjave.
Okoli leta 576. pr. Kr., je bil Sei-vij T ulij šesiti reks ali vojaški pci^avar v Rimiu in ob njegovem času je bil izvršen prehlad iz stare rodovinske družbe v politično d.ržcvio. Pravzaprav je Nurna Pornip-lij še pred Servjjem Tiul*jea» posikusr‘1 z reformo, ki ,je bila .precej pediobaat Tezejevi .re&irmi v Atenah. Razdeliti je h«.'tel rimsko prebivolsilvo v icsem razre-dlov po poklicih, ainupak stvar se rai ctbnesla.
Semj Tiudoj je uvedel politično komstiltucijo v Ri-asu brez malega JatoSasno, ko ,je Solan delal svoje eksperimente na Grškem in potiamtakem je prebiitel Kleivstena, vendar je pa bil Tulijjev sistem bolj podoben Sek**?venju nakar se je stopnjevaje izbolj-še-slo. Kleatenova .3rž,?nra1 je bila takoj -v začetku popolnejša in veliko boljjša cd Tulijeve.
Tnlij; je raadeKil vse moško ljudstvo v Ritmu, patri-cije in plebejce, brez osi ra na zadirutge, kurije in plemena v šest vojaških razredbv,, toda razredi .so se razlikovali po kcl!čini premožecja- Tu se vidi, da ,je Tulij ipicsnemai Grke in njihovo Sclotnovo reformo. V •prvem razredu so ibili -n~te.;&' možje, v dr-ugem mslnj premožni ,:n tako dalje. V šestem razredu šobili tisti, ki .90 imeli n,''nanj ali nič .in ti so bili oproščen7 vojaške službe in davkov. Prvi razred je moral dati 80 centurij ali stotnij (vojaških čet, ki so štele po sto mož), drugi razred1 22 centurij, tretji 20, četrti* 22, peti 30 in šeati eno samloi centurijo ali stoterje-, ker ije bilo tudi v item razredu nekaij malih posestnikov. Skupaj so vsi razredi imeli 193 stotnij pešcev. K tem je bilo še prišteli 18 stotnij konjšikov, ki jih je dal prvi razred.
Tulij je odpravil staro Ijrudisiko zbornico, v kateri je bilo rimsko ljudstvo zastopano po rodovinskih bratovščinah ali kurijah, in je u9tam0v.il novo skupščino, v kateri so bili zastopani ipatriciji in .plebejci po vojaiških 9tot»ijah. Vsaka- stotnija je štela' en glai;. Ker je mel prvi razred 80 cer.lturij .pešcev >in 18 cen-tuirj kon.jiikov, je lahko oddal v novi skupščini (00-mitiia oenturiata) 98 glasov in to je ibila albsclutnai večina nad vseani ostalimi .razredi-.
To je bila radikalna sprememba'. Razlike med p-a-trfciji in plebe,joi ni bilo več, kajti .bogat plebejec je 'bil lahko v prvem razredu, ki je vladal nad vsem," ostalimi, dočim je bil revni paitnicij v šestem razredu, ki je imel saimo eden -glas v skupščini. Nova skupščina je prevzela vlado rimskih kurij in stari zadružni s\-jtem je ipropadel. Zadruge 90 naravno ostale še dolgo časa, toda imele so le verski pomen,
Severij Telij s tem še ni za sni oval politične države Državna .oblika je prišla nekaj let pozneje, ko .je bi! teritorij Rimia raizideijen v štiri okrožja in vsako okrožje je dbbiilo svojo zbornico (comiiltša tributa). Okrožje je bilo politična enota rimske države, ki je fcila utemeljena na prarvm iprivatoe lastnine. Na ena.k način je ibila razdeljena dežela okrog Rima v okrožja, katerih je bilo z .rimskimi vred 31 in po .trditvi ne katerih 35.
Mlada država je bita takoj od za.čeltka miliitairi-stična in bogaibini so imeli armado v svojh rokah in so jo lahko izrabili probi sužnjem in 'onim revnim drža-vljanom, ki so bili v šestem .razredu ter 90 (Lmeli le eno stotnijo vojakov in en glas v skupščini.
Rimska politična 'Organizacija se je izboljšala, ko si je zadnji vojaški poglavar Tarkvinij Superb hotel prilastiti trajno vlado. 'Rimljani 90 'ga odstavili an na njegovo mesto izvolili dva poglavarja, ki so ,ju imenovali konzula. Vsa zgodovina stare rimske repub-like se suče v okvirju te -konstitucije', (boji med patri-ciji ki plebejci zaradi jaivnih služb in državnih zemljišč spojitev plemenitiih patrieije v z bogatnmd plebejci in denannmni mcigioitci, ki so se končno polastili vse zemlje; velike armade sužnjev, la! so obdelovali polja bogatinom 'in umirali kot gladijatorji .v arenah v zabavo rimskih velikašev; -velika vstalja sužnjev pod vodstvom Spartaka ,ki bi 'bil lahiko okupiral Rim., če ki bili njegovi bojevniki bolj složni; dolgotrajne krvave vojne s 'tujimi narodi v sv.rho1 .fopanja in osva-jaoia -— in končna prcpelost sijajnega Rana, ki sc je uklonil oesarskiim tiranom in naposled padel pod pribo barbarskih germanskih rodov.
'(Dalje prih.)
ARTUR BRISBANE.
Možgani - sedež misli
Danes hočem nekoliko spregovoriti o možganih.
Otrok bogatih staršev podeduje avtomobil, zapove šoferju, da ga goni, a zelo malo se zanima za njegov mehanizem. Človek, ki kupi avtomobil za denar pridobljen s težkim trudom, se gotovo bolj zanima za mehanizem, ki ga goni, in pregleda vso stvar.
Tako je tudi z nami in našimi možgani. Možgane že imamo, ko se rodimo, a koliko jih je, ki se zanimajo za ta čudoviti miselni stroj? Koliko jih je, ki vedo o možganih na stara leta pred smrtjo ravno toliko kot takrat, ko so se rodili!
Človek se mora zahvaliti za ves svoj napredek in slavo tajni sili, ki deluje v možganih. Kaj je ta sila, je li duša, kakor pravijo nekateri, da li je volja, kot menijo drugi, ali je samo kemični- proces po trditvah materijalistov tega ne vemo. Morda ne bomo znali nikdar. Lahko pa umevamo stroj pod našo lobanjo, ki prejema vesti in slike iz zunanjega sveta potom mreže živcev in daje povelja, katerim se pokore mišice in kosti.
Ljudje v starih časih niso znali, da mišljenje biva v možganih. V svetem pis^u ni besede »možgani«. Ko je bila ta »sveta« knjiga pisana, niso ljudje še slutili, da ima hladni, sivi organ, ki se nahaja v lobanji, kakšne zveze z mišljenjem.
Babilonci in kasneje tudi drugi so verjeli, da je sedež misli v jetrih. Njihovi duhovniki so prorokovali bodočnost az jeter zaklanih živali, ki so bile darovane bogovom.
Stari Izraelci, predniki Židov, so verovali, da se duša nahaja v srcu, um v ledvicah, plemenita čutstva pa v črevih. Zato pa pravi sveto pismo: »Njegove ledvice so njegov svetovalec v nočnem času,« dočim je Jeremija napadel hinavce, ki so imeli po njegovem mnenju »Boga samo v ustih ne pa v lcdvicah.«
Aristotel je prišel do zaključka, da možgani nimajo nič skupnega z mišljenjem, temveč da so le nekakšna delavnica, katera hladi kri.
Nekdo drugi po imenu Alemaeon, ki je živel na Grškem pred Platonom in Aristotelom, je prvi učil, da se poraja misel v možganih. Svoj nauk je utemeljeval z odkritjem, da nastane popolni živec, ki d#ži iz oči v možgane. Toda drugi modrijani so se smejali temu učenjaku, dokler ni prišel veliki Grk Galen, zdravnik Marka Avre-lija, ki je ovrgel vse stare teorije in temeljito dokazal, da je imel Alemaeon prav.
Broca, francoski učenjak, ki je umrl leta 1881., je prvi odkril podrobnosti človeške miselne mašine. Oni del ir.o-žgan, s katerim človek govori, se imenuje po njemu »Brokin zvitek.« Po njegovem odkritju so namreč možgani sestavljeni iz mnogih delov, oziroma udov in vsak ud opravlja svojo posebno funkcijo; kadar eden ud o-1 peša, ga nadomesti drugi. Broca je našel, da je sedež govorjenja v zadnjem delu tretjega prednjega zvitka možganov. Ko je torej ta znameniti Francoz preiskal možgane m spozr.ai, kako delujejo, je bilo njegovo odkritje večje važnosti, kot pa odkritja stoterih Pearyjev, Livingstonov in Stanleyev.
Kakor ima človek dve roki in dve nogi, dvoje oči in ušes, tako ima tudi dvoje možgan, ki so popolnoma ločeni drugi od drugih in vsak del opravlja, če je treba, mišljenje za vse možgane, kakor more tudi eno oko v slučaju potrebe opravljati vse delo gledanja.
Kdor je-desničnik ali desnorok, ima zvitek govorjenja v levih možganih, a kdor je levorok, ima zvitek govorjenja v desnih možganih. Ako se otroku pokvari ta zvitek možganov, se lahko nauči govorjenja z drugim zvitkom, toda pri človeku, ki je že prekoračil dobo petdeset let, to ni več mogoče in taik nesrečnež navadno izgubi sposobnost govorjenja za vse svoje življenje. To pa zato, ker možgani starega človeka postanejo trdi kot cement in ne sprejemajo več vase novih stvari. Iz tega razloga se stari ljudje težko nauče kaj novega in hitro pozabijo.
Človek se ne rodi z darom govora, temveč se ga mora naučiti. Možgani se morajo vaditi od začetka vseh stvari j I irr tako tudi govorjenja. Vaje se prično takrat, ko dete | g začne s prstom kazati in izgovarjati ime predmeta, na katerega kaže. Ako privežeš otroku levo roko k telesu in ga tako prisiliš, da kaže samo z desno, se bo njegovo govorjenje vsekakor razvilo v levih možganih. Privežite mu desno roko in pripravite otroka, da bo kazal samo z levo, postane levičnik in govoril bo le z desnimi možgani.
Vid, sluh, tip, vonj in vsi .drugi naši čuti imajo svoja odrejena mesta v možganih, kakor ima knjiga svoj prostor na polici v omari. Naj poči ena sama žilica v možganih in ponesrečenec ne bo več poznal svojih sorodnikov, dasi-ravmo jih lahko vidi; poškodba na drugem mestu možganov uniči vid in druga poškodba lahko odvzame možnost, da človek loči glaisove, ne bo na primer poznal razlike med pasjim lajanjem in petjem ptiča. Bolnik sliši glasove, ne ve pa, kaj pomenijo. Zopet druga poškodba na 'možganih povzroči popolno oglušenost. Kakor levičnik govori z desnimi možgani, tako tudi sliši in pojmuje zvoke z desno polovico možganov.
Nihče ne ve, kako deluje um in kaj je misel, ki omogoču-je človeku, da natančno meri daljavo do bližnje zvezde stalnice, ki se nahaja na biljone mil-j od nas, da tehta solnce in pove natančno težo zemlje.
Neka teorija pravi, da je um kako reolska harfa, ki proizvaja misel, kadar udarjajo ob njo zunanje sile — ka kor omenjena harfa ustvarja glasbo, ko veter udarja ob njo. Druga teorija primerja um z goslimi, ki dajejo godbo le tedaj, ko prične igrati na nje bitje.
Kaka sila deluje v možganih, kako in zakaj — tega ne ve nihče. Stari Grki so mislili, da sloni zemljia na plečih orjaka Atlasa in Atlas je stal na želvi. To je bilo za nje dovolj. Smatrali so, da je nepotrebno vprašanje: Na čem stoji želva?
Rekli smo, da očesni, ušesni, nosni, jezični in kožni Živci dajejo možganom glasove, možgani dajejo zavest, zavest napoveduje volj: in volja ukazuje telesu. Volja sama
 kot ista stvar, r.a kateri je po veri starih Grkov stala
želva — ostaja nerazjasnjena.
Možgani normalne velikosti so boljši od onih, ki so nenavadno majhni. Idjoti (bebci) imajo navadno majhne glave in lahke možgane. So pa izjeme. Helmholtz, zelo izobražen človek, je imel možgane, ki so tehtali okrog 1866 gramov. \Vebsterjevi možgani so tehtali 1710 gramov. Dollir.ger znameniti teolog, je imel možgane 1507 gramov težke. Dognano je, da med petimi narodnostmi — Švedi, Bavarci, Hesi, Čehi in Angleži — imajo Angleži povprečno najlajše in Čehi najtežje možgane.
Velikost lobanje in teža možganov ne gre menda paralelno. Možgani v velikosti pomaranče imajo lahko de belo skorjo. Majhna pila, ako je narejena iz dobrega je kla, more prepiliti debeli kos železa. Mali možgani sestavljeni iz dobrega materijala, so veliko večjega pomena od enostavne možganske mase. Povprečno so možgani žene manjši od možganov moškega, in ravno tako je lobanja manjša.
Delavska zbornica v Gorici
Hszpls službe
Do vštetega 15. avgusta 1920 je razpisana služba
tajniku - uradnika
z začetno mesečno plača lir 700'—. Po preteku trimesečne poskušnje bo plača lahko povišana.
Tozadevne opremljene prošnje je vložiti IZ VRŠE V ALN EMU ODBORU DELAVSKE ZBORNICE V GORICI, ulica G Carducci štev. 23, I. nadst.
Gorica, dne 18. julija 1920.
Izvrlevalni odbor.
prej „P?l PreMu"
se nahaja sedaj pri
l Štrausu
tik šole v Idriji
£
&
a»
3
St
G
Q
5fc
H
m
hm
n
«
s
&
HM 11IB1
M. Ferjantlž
VIPAVA
Mauufakturno blago, jestvine, južno sadje, že^znine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu v vipavski dolini
□ | Dnevno novi dojtgdl!
□
m
3
&
Si
č>j
??
6
S
Z?
S
i
m
s
#=%
o
□
Mm komno draftvo
v Idriji
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Ustanovljeno leta 1898 ima 1127 članov,
Lir 4,86i.i>9 rezervnega In Lir 7.333.62 društvenega sklada. Ima 9 lastnih hiš,
valicni mlin
z električno razsvetljavo, zemeljsko po" sestvo, gozde in travnike. — Ima centralno prodajalno opremljeno z vsemi potrebščinami, manuiakturnim, galanterijskim, kolonijalnii-% špecerijski U blagom ter vsa^e vrsle pijač in tri iilijaike. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje
PC 5 od ISO
ki so InveshVane v blagu katerega vrednost se rentira dočim denar malo velja. Hranilne v oge se lahko vlagajo osebno ali po nakaznici na zgorajšnji naslov, proti takojšni izdaji hranilne knjižice
VODSTVO.
Kii fcta sopi® airap
v Dobravljah na Goriškem
ima g zadružni kleti ueč slo Mi. noftolM nniroeja
VINA
po zmernih osakdanjlli cenah.
Daje od 56 lit. naprej.
LSITilCU UREDNIŠTVA
Gorica K. Na vprašanje glede tekstilnih delavcev dobite pismen odgovor?
Solkan S. Vaše vprašanje smo izročili kulturnemu svetu, ki Vam odgovori pismeno.
Radovednež: Vprašanje je je prišlo ra.vno prav. Izvrše-valni odbor stranke v Trstu je imenoval poslanca Cosat-tinija kot svojega zastopnika v vseh zadevah tičočih se naših pokrajin. Njemu je bilo te dni izročeno vse kar se tiče zlasti naših preganjancev
Bovec: Bodite le mirni. Za onadva nesrečna sodruga |e že poskrbljeno bodisi v zadevi pravovarstva kakor tudi
glede druge pmooči.
Trst 2X2. Za pisavo našega lista smo odgovorni samo stranki in nobenemu drugemu. Neuredniški članki morajo biti podpisani in si pridržuje uredništvo pravico da napiše, ako je potrebno, k vsakemu takemu članku svoj komentar.	________
Izdaja za socialistično zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
z dežele poučevala bi rada med UCIiSilJISil časom svojih počitnic šolske otroke pri kakšni slovenski družini tu v Trstu. - Naslov pove upravništvo „Dela“.
vešča slovenskega, nemškega, hrvatskega in nekoliko italijanskega jezika, išče mesta v kaki pisarni - Naslov pove upravništvo „Dela“
taMa ulm i Mirnu pri toki
vpisana zadruga z om. zavezo
M
domačega Izdelka
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
v doricS;
zadružn. prodajalna v hiši (centralne posojilnice —
Corso Giuseppe Verdi štev. 32,
v Trstu
====== 0
V Vipavi S trgovina S. Beltram
zadružna prodajalna v ul. dei Rettori štv. 1.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pff Gorici in sicer na drobno in na debelo. Ceniki se pošiljajo na zahtevo vsakomur.