Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verla««""1-*--* ■ - ■ a(j 9020 Klagenfur
TiskonnaJJoS^
Verlaocnnr*"-* ■ - - ad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464

loto** osrednja knjižnica
"dr.France Sušnik
Na gradu 1 Koroskero - SLO
2390-Ravne na Kor_______________—
rltr. 16.	A-502“ Celovec
SLOV15HS K1
NIK
aLOvcHO“*
I Lelovec«četrtek« 7. februar 2002

Kancler Schüssel naj
m*
POŽAR UNIČIL KOČO - V noči med 26. in 27. januarjem je ogenj uničil lično Resmanovo lovsko kočo, znano med drugim po tem, da je tam vsa leta kontrolna točka za pohod Arihova peč. Slika koče je iz boljših časov.

SEJA SOSVETA
prepreči zaostritev vzdušja
Besedo imajo pravni strokovnjaki
1/ nujnih prizadevanjih za po-V miritev vzdušja v deželi, ki ga je sprožila gonja za referendum proti dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom, sta se osrednji organizaciji koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, obrnili na zveznega kanclerja Schiissla.
V posebnem pismu sta ga seznanili s trenutno politično situacijo v deželi in z možnimi posledicami referenduma.
Organizaciji uvodoma opozarjata na napade deželnega glavarja na ustavno sodišče in napoved, da se bo proti razsodbi boril s sredstvi politike in da ne bo dopustil dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov.
Organizaciji izražata pripravljenost koroških Slovencev za pomiritev in kanclerja ob-veščita da bo v sosvetu tekla vsebinska razprava o razsodbi.
Ne glede na to pa organizaciji ugotavljata, da seje vzdušje v deželi zaostrilo prav zaradi gonje vodilnih svobodnjaških funkcionarjev za izvedbo referenduma proti ustavni razsodbi. ZSO in NSKS poudarjata, daje že referendumsko vprašanje, ali »naj koroška deželna vlada soglaša z dodatnimi krajevnimi napisi na osnovi razsodbe ustavnega sodišča«, samo po sebi protiustavno in zato nedopustno.
To vprašanje da poziva deželno vlado, naj ne soglaša z izvedbo razsodbe ustavnega sodišča. Zato organizaciji opozarjata na to, da je takšno soglasje vlade popolnoma odvečno, ker mora deželna vlada že v okviru svojih pristojnosti skrbeti za izvedbo ustavnih razsodb.
Na drugi strani pa vprašanje poziva deželno vlado, naj prezira del avstrijske ustave, to je določila člena 7 ADP in pa tudi okvirno konvencijo Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin. Referendum o tem, ali naj vlada spoštuje ustavno, v pravni državi ne more biti dopusten, ker morajo vlade že same po sebi spoštovati ustavni red.
Kljub temu pa že sedaj pod masivnim propagandističnim pritiskom zbirajo podpise za referendum. Vsem južnokoroškim gospodinjstvom so razposlali letake s podpisnimi obrazci za
podporne izjave. Na eni strani letaka je dvojezična tabla s prekrižanim slovenskim napisom kraja in s pozivom »So wird's gemacht!«
Organizaciji opozarjata kanclerja na to, da je mogoče letak tolmačiti kot poziv k odstranje-
vanju slovenskega imena vasi. Po mnenju organizacij imamo opravka s »tafelsturmom v duhu«, ki mu kaj lahko sledi dejanski pogrom na napise. Organizaciji pozivata kanclerja Schiissla, naj prepreči nadaljno zaostritev na Koroškem.
1"^ anes, v četrtek, se bo na Du-LJ naju sestal sosvet za koroške Slovence. Edina tematika seje bo razsodba ustavnega sodišča z dne 13. decembra 2001 v zadevi dvojezičnih krajevnih napisov. Že sam sklic seje je na Koroškem sprožil žolčne politične reakcije svobodnjakov in tudi v vrstah ljudske stranke.
Predsednik sosveta Marjan Sturm je dejal, da ga Strutzeve izjave ne zanimajo, kajti sejo je sklical na podlagi sklepa seje sosveta v Bilčovsu, da bo prav razsodba ustavnega sodišča edina točka današnje seje. Sturm je za Strutzevo reakcijo zvedel iz časopisov.
Pozicija Slovencev v sosvetu je jasna: od razsodbe ustavnega sodišča ni odstopanja. Odprto pa je, kaj ustavno sodišče pojmuje pod formulacijo »daljše obdobje« pri upoštevanju podatkov ljudskih štetij. Ta »manevrski prostor«, kot to imenuje Sturm, je zdaj treba definirati in izmeriti.
Zato se bo seje udeležil pravni strokovnjak, univ. profesor dr. Kollonowitz, ki bo predložil pravno ekspertizo o definiciji pojma »daljše obdobje«. Pravna ekspertiza bo osnova za izdelavo konkretnih predlogov pri realizaciji razsodbe ustavnega sodišča. Te predloge bojo Slovenci predstavili na konsenzualni konferenci, ki jo bo meseca aprila sklical kancler Schüssel.
O nadaljnem političnem razvoju tega vprašanja na Koroškem Sturm pravi, da tako imenovane okrogle mize sploh ne zapaža. Ker izvedba ustavne razsodbe sodi v pristojnost zvezne vlade, sta za »nas Slovence pač zvezna vlada in zvezni parlament pogajalski partner,« določeno vlogo igrajo tudi deželne stranke. KHD in K AB pa nista pogajalska partnerja. F. W.
Na sveškem pokopališču je bila v nedeljo tradicionalna svečanost v spomin padlim partizanom in žrtvam vojne, hkrati pa so se navzoči poklonili tudi spominu na izseljevanje koroških Slovencev leta 1942 in na začetek organiziranega in oboroženega odpora proti nacifašizmu. Na sliki predsednik ZSO dr. Marjan Sturm in predsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuhar.	Več na strani 2.
PREBLISK
■ Verjetno je šlo že mnogim tako kot meni: vozim se domov, ob cesti plakati s smejočim se Haiderjem ob naslikani tabli Ferlach in prečrtanim Borovlje. Poziva na pod-pisno akcijo proti dvojezičnim tablam.
Prizadeta sem na smrt. Počutim se ponižano. Slovenščina nima mesta v tej deželi. Torej tudi jaz ne, ki živim s tem jezikom, ki me spremlja vse življenje, v katerem izražam vse, kar se izraziti da. Nisem dobrodošla v tej deželi in z menoj tudi ne vsi tisti, ki živijo ta jezik.
Kdo je sposoben take žalitve? Kdo si drzne jemati pravico, da ti zaveže jezik, da ti javno, na plakatih hudobno pove: tvoj jezik, tvoja kultura, tvoji
otroci, tvoji predniki nimajo pravice do tega, da so, kar so.
Tako peklenskih hudobij so bili zmožni v času nacionalsocializma. Danes, v opevani in široki Evropski uniji, pa načrtuje koroška URADNA politika jezikovni genocid. Slovenščina morda še doma,
Bolečina
za zapečkom, v javnosti je ne sme biti. V tem smislu je tudi vsa gonja proti dvojezičnemu šolstvu.
Ljudje, ki jemljejo drugim njihovo identiteto, so hudobni ali neumni ali pa oboje hkrati. Ta mešanica, združena z ob-lastništvom, nosi v sebi agresivni potencial.	S. W.
Qri partizanskem grobu na I sveškem pokopališču sta se v nedeljo, 3. februarja, dopoldne Zveza koroških partizanov in SPD »Kočna« svečano poklonila spominu narodnega heroja Matije Verdnika-To-maža in tam pokopanih partizanov. Ta proslava je po utečeni navadi prva v nizu številnih spominskih srečanj in svečanosti, ki jih v teku leta prireja Zveza koroških partizanov. Kot vsa leta prej je tudi letošnja udeležba bila zelo obilna, med navzočimi je bil tudi generalni konzul R Slovenije Jure Zmauc, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, predsednica Zveze slovenskih žena Milka Kokot in zstopniki slovenskih političnih, kulturnih, športnih in gospodarskih organizacij in ustanov.
Predsednik ZKP inž. Peter Kuhar je v pozdravu navezal na na dve obletnici, ki se jih letos spominjamo, saj pomenita zarezo v medvojni zgodovini koroških Slovencev: To sta 60-letni-ca pregona slovenskih družin in začetek partizanskega upora na Koroškem. Ta upor se je pričel s prihodom Kranjčevega bataljona na Koroško. Tu ni bil le prve boje z nemškimi silami v mejah nemškega rajha, ampak je zanetil iskro upora. Številni slovenski koroški fantje, mobilizirani v nemško vojsko, so se pridružili partizanom.
Partizanski upor in trpljenje pregnancev sta Avstriji prinesla državno pogodbo, koroškim Slovencem pa člen 7, našo magno čarto. Po vojni se je Avstrija na mednarodnih pogajanjih sklicevala na partizanski upor, danes pa hočejo določeni krogi Slovencem odvzeti zajamčene pravice, ki so sad tega upora, in razbiti enotnost narodne skupnosti. ZKP podpira skupno na-
PARTIZANSKA SPOMINSKA PROSLAVA V SVEČAH
V znamenju 60-letnic pregona in začetka upora
Dr. Tatjana Feinig, SPD »Kočna« Moški pevski zbor SPD »Bilka«
stopanje slovenskih osrednjih organizacij, odločno pa je proti temu, da bi na pogovorih in pogajanjih z vlado sodelovale tudi tako imenovane »domovinske organizacije«, ki so »bile vselej proti nam«.
Na pregon in upor je v svojem govoru spomnila tudi dr. Tatjana Feinig, predsednica SPD »Kočna«. Partizani so se uprli nacističnemu nasilju in dali svoje življenje za boljšo prihodnost, je poudai.ia.
Slavnostni govornik je bil Marjan Sturm, predsednik Zveze slovenskih organizacij.
Poudaril je, da brez oboroženega odpora ne bi prišlo do osvoboditve. Partizani za orožje niso prijeli iz osvajalskih namenov, ampak ker niso imeli druge izbire, kajti slovenski narod je bil obsojen na smrt.
Sturm je našel jasne besede za koroško debato o tako imenovanih »partizanskih grozodejstvih«. Formalno se je na evrop-
IZJAVA
INŠPEKTORJA OGRISA
Določanje narodnosti je nedopustno
IX lubski predsednik in pred-l\sednik stranke na Koroškem FPÖ Strutz je pred kratkim zahteval etnično priznavanje staršev oziroma otrok ob vpisovanju v dvojezične ljudske šole.
Deželni inšpektor za dvojezično šolstvo Tomaž Ogris ostro zavrača vsakršno kategoriziranje po narodnostni pripadnosti, kadar starši vpisujejo otroke k dvojezičnemu pouku. V izjavi poudarja, da ta pouk posreduje mladini večjo mobilnost v obmejni regiji; učenje jezikov je najbolj intenzivna oblika interkultur-nega učenja, ob tem pa sta spoštovanje in toleranca osnova obširne mirovne vzgoje.
S prijavo k dvojezičnemu pouku starši sprejemajo izobraževalno ponudbo. Preverjanje narodnostne pripadnosti
ni dopustno in tudi vzgojitelji ne smejo zahtevati kakega etničnega priznavanja. Dejstvo je, da samo del (zdaj okoli 40 odstotkov) prijavljenih obvlada ob vpisu slovenski jezik, priča o tem, da se mnogi enojezični (nemško govoreči) starši odločajo za dvojezičnost svojih otrok.
Ogris citira zvezni zakon, ki se (po smislu) glasi: »Pravica, da se slovenski jezik uporablja kot jezik v pouku ali pa da se ga uči kot predmet, je dana vsakemu učencu na veljavnostnem območju za dvojezilni pouk.
Nadalje: »Priznavanje k eni od narodnih skupnosti je svobodno. Nobenemu pripadniku narodne skupnosti ne sme uporaba ali neuporaba pravic biti v škodo. Nobena oseba ni obvezana, da dokazuje svojo narodno pripadnost.
Odlok Zveznega ministrstva za pouk iz leta 1993 pa pravi: Ob upoštevanju zakona o manjšinskem šolstvu se je treba ogniti vsakršnim izjavam o tem, da so prijave dopustne samo za pripadnike slovenske narodne skupnosti.«
skih tleh 2. svetovna vojna končala 8. maja 1945. Na Koroškem pa so se nemške in z njimi povezane kvizlinške enote upirale še po tem datumu in tako se je vojna na koroških in slovenskih tleh dejansko končala šele nekaj dni zatem. Sturm je zahteval, da je treba to upoštevati, ne pa pavšalno obsojati uporniško gibanje nekih zločinov.
Govornik je naglasil, da danes antifašizem pomeni prizadevanje za sožitje, za krepitev demokratičnih odnosov in pa spoštovanje človekovih pravic. Odprta družba potrebuje osveščen odnos do zgodovine. Sturm je v tej zvezi pozdravil spominsko literaturo partizanov in ostalih žrtev nacizma, pa tudi odškodninska plačila prisilnim delavcem v nemški vojaški produkciji.
Tudi danes mora družba biti budna za pojave totalitarne miselnosti, narodna skupnost naj se aktivno vključi v širša prizadevanja zoper nestrpnost in rasizem.
Kot viden znak spreminjanja miselnosti je Sturm označil razsodbe ustavnega sodišča, ki je v preteklih desetih letih sprejelo-
pomembne odločitve v korist narodnih skupnosti. To pot je ZSO vselej podpirala. S tem stvari še zdaleč niso rešene, a okvirni pogoji za delovanje da so se zboljšali, tako da »nas v šolskem vprašanju in zadevi napisov ne bodo mogli kar tako pohoditi«.
Sturm je ostro obsodil zlorabo verskih obredov in običajev v politične namene, kot npr. metanje štrucejev na Kamnu.
Spominsko svečanost v Svečah so s petjem in recitali olepšali MoPZ »Bilka« iz Bil-čovsa, Marija Sitar iz Jesenic, Kvartet iz Žirovnice ter Jernej Vouk. Med posameznimi točkami je popvezovalJože Rov-šek. Za udeležbo se je vsem zahvalil podpredsednik ZKP Lipej Kolenik-Stanko.
Franc Wakounig
Nov grb in zastava
R /I ed poslanci državnega IVI zbora je po razpravah o spremembah ustave Slovenije vse glasnejša pobuda za spremembo slovenske zastave in grba. V ustavi po novem ne bi točno opisali in podrobno opredelili oba državna simbola. Tako je še v Švici, Nizozemski, Danski in Finski. Poslanci menijo, da Slovenska zastava ni dovolj prepoznavna. Znane so kritike, ki pravijo, da je močno podobna ruski ali slovaški, grb pa podoben znaku slovenske zaveze iz leta 1942. Tako zastava kot grb sta plod odločitev v stiski časa ob
nastajanju samostojne Slovenije. Res je, da je bila slovenska narodna tribarvna kombinacija utemeljena v grbu dežele kranjske in bila prvič razvita na Dunaju po marčni revoluciji 1948. Je pa žal enaka kot ruska in slovaška. Loči jih le grb, ki pa po mnenju mnogih ne prispeva dovolj k prepoznavnosti.
V svet, ki je medijsko vedno bolj občutljiv, Slovenija naj po novem ne bi več vstopala z ne dovolj prepoznavnimi simboli. Do sedaj so znani trije novi predlogi za zastavo, med njimi tudi karantanska črno-belo-čma zastava s panterjem in nekoliko dopolnjena verzija rumeno-modro-rume-ne zastave Vojvodine Kranjske.	A. K.
ZLORABA STARODAVNEGA OBIČAJA V POLITIČNE NAMENE
Škof Schwarz upa na mirovno gibanje v deželi
R I a Koroškem očitno niti ver-IVski in cerkveni obredi in običaji niso več varni pred politično zlorabo. To dokazuje dogajanje okoli letošnjega metanja »štrucejev« oz.»krušejev» na Kamnu v Podjuni. Ta starodavni običaj, vpleten v verski obred maše, je počela sv. Liharda, da bi tako lajšala revščino in lakoto med prebivalstvom.
Letos pa so se svobodnjaki hoteli polastiti tega običaja. Hoteli so ga zlorabiti v propagandistične namene za zbiranje podpisov proti dvojezičnim napisom oz. proti razsodbi ustavnega sodišča z dne 13. decembra 2001.
Dneve pred metanjem so namreč vsem gospodinjstvom v bližnji in daljnji okolici razposlali propagadni letak z informacijo, da imajo ljudje priložnost, da v nedeljo, 3. februarja 2002, od 9. do 11. 30 ure na Kamnu v Podjuni pri tradicionalnem »metanju štrucejev« notar brezplačno overovi njihovo podporno izjavo proti dodatnim dvojezičnim krajevnim napi-
som. S tem da si prihranijo pot na občinski urad. Kot opolnomočenca sta navedena dr. Martin Strutz ter ing. Kurt Scheuch, oba vodilni osebnosti koroških svobodnjakov.
Kot prva je proti tej nameri protestirala Enotna lista. Njen predsednik Andrej Wakounig je dejal, da je zloraba tega običaja v politične namene in za nacionalno hujskanje nezaslišana. Pozval je tako kamen-ski župnijski svet kot tudi krško škofijo, da prepovesta to zlorabljanje.
V nedeljo je škof Schwarz skupno z domačim župnikom Mirkom Izopom bral mašo pri metanju štrucejev in je to priložnost izrabil za primerne be-
sede. Na začetku maše je škof navzoče vernike pozdravil v »jeziku, ki gaje marsikateri od vas prejel od matere in očeta«, to je v slovenščini in dodal, da predsodki ne smejo zakriti srca in da je vsak človek in vsak jezik vreden spoštovanja. Škof je izrazil upanje, da bo v deželi vzklilo novo mirovno gibanje, kajti »blagor tistim, ki se ne poslužujejo nasilja, ne v besedi in ne s plakati, in ki drugega ne žalijo in ranijo«.
Metanje štrucejev je potekalo nemoteno, občutiti pa je bilo nelagodje navzočih nad propagandistično akcijo svobodnjakov. Ti so svojo podpisno akcijo izvedli pred vaško gostilno.
Franc Wakounig
Sonntag, 03. Februar 2002 von 9.00 bis 11.30 Uhr
ln Stein im Jauntal beim traditionellen „Striczelwerfen
Faksimile letaka FPÖ
»IZVOLJEN OD MUZ ...«
Prenovljena Prešernova hiša ter muzej v Kranju vabita na obisk
II/lesto Kranj, malega brata IVI slovenske prestolnice, preveva marljivo življenje. Okrog Stare pošte in Prešernovega parka, kjer je pokopan velikan slovenske besede, se gnetejo učenci in učenke na poti od
šeren, saj je pesnil in pel vse svoje dni in nam izročil veliko življenjsko knjigo Poezij, z romancami, baladami, gazelami, soneti, hudomušnimi napisi ter sijajno povestjo v verzih Krst pri Savici (1836), kar nam je
Prešernov spomenik na Glavnem trgu v Kranju
šolskega centra v mesto, k Osrednji knjižnici ali pa v številne kavarne in trgovine. Na hrbtni steni starega fabriškega poslopja piše z velikimi grafitnimi črkami: »Če ni kulture, so droge«. Se pravi, če ni kulture, je osamelost, odtujevanje, beg, nesreča, kajti človek ne živi od samega kruha, temveč potrebuje knjige, filme, gledališke odre, prijateljevanje, glasbo in ples, skratka poezijo. Tega se je zavedal predvsem France Pre-
»nebeška mana« za vse življenje.
Prešernova hiša, ki stoji na glavnem trgu s hišno številko 3, pa je nedvomno magična točka kranjskega mesta.
Prenovljene prostore in razstavo te hiše so lansko poletje slovesno odprli v navzočnosti najvišjega zastopnika slovenske države, predsednika Milana Kučana, sicer pol leta po prvotno načrtovanem terminu, 150. obletnici pesnikove smrti. Vz-
rok zakasnitve pa je bil v tem, da so med gradbenim delom odkrili v hiši pod ometom prvega nadstropja dragocene freske in zato morali prenovitev muzeja preusmeriti in vključiti v delo tudi te posebnosti starega
France Prešeren
mestnega poslopja, v katerem je France Prešeren prebival zadnja tri leta svojega življenja, od septembra 1846 do svoje smrti 8. februarja 1849. Slavnostni govornik pri otvoritvi prenovljenega muzeja julija 2001 je bil prof. Jože Kastelic, odličen poznavalec Prešernovega življenja in dela. S prostim govorom je znal živo predstaviti Prešernove dneve v Kranju, kamor so pesnika 1846. leta »poslali«, da bi končno - po 14 letih čakanja - prevzel samostojno advokaturo. Kastelic je opisal Prešernov vsakdanjik pri delu in v družbi, leto revolucije 1848 in prebujenje narodne zavesti pri Slovencih ter dokaj širni krog Prešernovih prijateljev, s katerimi se je pesnik srečaval v gostilni pri Starem Mayerju. Od te oštarije je le nekaj sto korakov do hiše s Prešernovim tedanjim stanovanjem in advokaturo v prvem nadstropju.
Nad Galerijo v pritličnih prostorih muzeja je danes glavni del stalne razstave o pesnikovem življenju in delu. Kultno središče muzeja in spominske
meditacije pa je pesnikova smrtna postelja, ki stoji v osrednjem prostoru prvega nadstropja, v zvezi z njo pa tudi nekateri dragoceni predmeti iz pesnikove zapuščine. Življenjske dobe Franceta Prešerna (zgodnje otroštvo v Vrbi, šolanje v Ribnici in Ljubljani, študij prava na Dunaju, sodni in odvetniški izpit v Celovcu, delo odvetniškega koncipienta v advokaturi prijatelja Blaža Crobatha v Ljubljani, prijateljevanje z Matijem Čopom in Andrejem Smoletom, ljubezen do Julije Primičeve in Ane Jelovškove idr.) so predstavljene v dokumentih, slikah in opisih na stenah ter v muzejski knjižnici, ki vsebuje veliko zbirko Prešernovih izdaj, od Čbelice in Novic do Poezij iz leta 1847, ki so izšle pri Blazniku v Ljubljani.
Dalje najdeš tam vse sodobne izdaje in prevode, od sloveče Priest-lyjeve in Coo-perjeve sloven-sko-angleške izdaje, do priznane Olofove sloven-sko-nemške pri Mohorjevi založbi v Celovcu (to je Zbirka Prešernova pot v svet, ki jo urejata France Pibernik in Franc Drolc s podporo občine Kranj in celovške Mohorjeve).
Kakšen pa je bil ta slovenski pesnik? Človek strasti, jezika, uma, ljubezni, dobrote, prešernega smeha in črne grenkobe. To je ena plat moža. Po drugi strani pa je bil od Devetih modric vprežen za ogromno delo na področju vse- Prešernov kip v rojstni Vrbi pri Žirovnici, v ozadju človeškega čust- cerkev sv. Marka
vovanja in premišljevanja, od njih izvoljen za to delo kakor Ovid in Petrarka. Preživel je vso srečo in nesrečo, namenjeno človeku, da je lahko s strastjo upodabljal resnico in utopijo človeškega bivanja na svetu - med sivim prahom in bleščečim se Parnasom. Nekaj tega vidimo tudi v pesnikovih očeh, pa naj jih je kdorkoli že upodobil. Spreletava nas po celem telesu, ko se vživljamo v to usodo. Koliko ljubezni in odpovedovanja izžarevajo te oči!
Jozej Strutz, DSPPPA
Prešernova hiša v Kranju, Glavni Trg 3, je odprta ob torkih in sredah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob četrtkih od 10. do 12. in od 16. do 21. ure ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure (ob ponedeljkih je muzej zaprt).
SLOVENJ GRADEC / PREDSTAVITEV KNJIGE
Prebežniki - kdo ste?
Q tem naslovom je izšla knjiga Jz ugotovitvami treh raziskovalk s podiplomskega študija komunikologije na ljubljanski fakulteti, o problematiki migrantov oz. prebežnikov, ki so preko Slovenije želeli ilegalno potovati v zahodnoevropske dežele, a so se tu znašli v zbirnih centrih. Avtorice Marta Gregorčič, Petra Lesjak-Tušek in Mojca Kotnik, so v knjižnici F. K. Meška v petek, 25. januarja, podale nekatere izsledke z željo, da bi se z boljšim poznavanjem te problematike odnos do tujcev v Sloveniji izboljšal in izboljšale tudi razmere, v katerih bivajo.
Idejo za raziskavo so dobile lani med medijskim poročanjem o centrih za prebežnike v Sloveniji in dokaj negativnem odzivu ljudi iz soseščine do tujcev ter kritičnem odzivu predstavnikov civilne družbe do ravnanja s pre-
bežniki. V zbirnih centrih Ljubljane (Šiška), Postojne in Kozine je skupina štirinajstih anketarjev od aprila do maja opravila razgovore pretežno z ljudmi iz Azije in jugovzhodne Evrope z eno osnovnih hipotez, da gre za ekonomske migrante oz. ljudi, ki so se podali na pot zaradi brezposelnosti. Vendar ugotovitve govorijo, da temu ni tako in da so vzroki pogosteje politične, verske ali osebnostne narave, ali beg pred vojnimi spopadi. Prebežniki so praviloma tudi bolje izobraženi (80 % jih govori še en tuj jezik). Države zahoda jim pogosto predstavljajo družbo enakih možnostih za uspeh, šolanje, enakopravno in demokratično
okolje, medtem ko so kritični do prvotnega okolja, češ da pogosto ne dopušča vpliva na politiko, da
se poglabljajo razlike med revnimi in bogatimi, tudi zaupanja v pravni sistem marsikje ni. Najpogosteje so se za beg odločili na podlagi informacij prijateljev oz. znancev, sorodnikov in tudi medijev. Polovica jih je odpotovala takoj, nekateri so čakali od
nekaj mesecev do deset let, preden jim je uspelo. Najpogosteje nimajo dovolj denarja, vpliva tudi strah, nekaterim odločitev dozori v zaporu. Več kot polovica prebežnikov želi priti v Italijo, Nemčijo in Francijo.
Avtorice raziskave ugotavljajo v zadnjem obdobju določene pozitivne premike pri urejanju razmer v zbirnih centrih, vendar to ne bo zadoščalo ob ponovnem večjem imigrantskem valu, menijo. Zadovoljne so, ker je delo že postalo študijska literatura. Med udeleženci predstavitve se je izoblikovalo mnenje, da morajo mediji poročati o tujcih kot posameznikih z osebnimi težavami in dobrimi človeškimi lastnostmi, v nasprotju s prakso posploševanja in krepitve predsodkov. Tudi to lahko spremeni odklonilno javno mnenje o tujcih.	5. Š.
HIŠNA IMENA V ŠMARJETI	SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 8. FEBRUARJA
Zgodovina, ohranjena V pomenih in zapisih Dan spoštovanja Franceta Prešerna
I I išna imena niso važna le za n razpoznavnost na vasi, iz njih je mogoče razbrati zgodovino hiše in deloma tudi kraja. Pri svojem raziskovalnem delu se zgodovinarji opirajo na ohranjene dokumente kot so to urbarji zemljiške gospode, krstne, poročne in mrliške knjige župnij in tudi družinski arhivi. Seveda pa je po teh dragocenih virih možno seči le, če so res ohranjeni in razpoložljivi.
In prav to je ključno vprašanje pri raziskovanju zgodovine krajev in hiš južne Koroške, ki se mu z vso raziskovalno vnemo in znanstveno skrbnostjo posveča p. Bertrand Kotnik.
Konec tedna je na jtovabilo Kulturnega društva »Smarjeta-Apače« v šmarješki farni dvorani predstavil sedmi zvezčič »Zgodovina hiš južne Koroške«, ki je odmerjen šmarješki fari oz. občini. O arhivskih podlagah je dejal, da se je v glavnem opiral na urbar hum-perške gospode, ki je zelo dobro urejen, ter na šmarješko krstno knjigo, ki sega nazaj v leto 1674 in je tako ena najstarejših v deželi. Ker so nekateri Šmarječani svojčas bili podložniki vetrinjskega samostana, bi seveda njegovi zapisi in seznami bili še kako dragoceno gradivo za odkrivanje krajevne zgodovine. Na žalost pa se je vetrinjski arhiv po razpustitvi samostana skoraj v celoti izgubil.
Dodatno dragoceno gradivo se katastrski zapisi.
P. Bertrand Kotnik je vse arhivsko gradivo prepisal in ga potem v miru urejeval ter tolmačil. Pri tem delu, ki je dosti-
krat podobno kriminalistični dejavnosti in je važno, da so vsi čuti budni, p. Bertrandu Kotniku zelo koristi znanje obeh deželnih jezikov. Saj preneka-teri zapis, ki je v nemški obliki na prvi pogled docela nerazumljiv, pod drobnogledom slovenščine razgrne svoj prvotni in razumljivi pomen. Svoj*» raziskave in študije, ki zbujajo zanimanje in priznanje zgodovinarjev p. Bertrand Kotnik sproti objavlja v mesečniku »Družina in dom«, oz. v ličnih priročnikih pri Mohorjevi založbi.
Za izdajo knjižice o zgodovini hišnih imen Šmarjete ga je pregovoril župnik Janko Krištof, ki je napisal tudi uvodne
besede za to zakladnico krajevne zgodovine. Med drugim je zapisal: »Tudi pri nas v Smar-jeti doživljamo, kar se godi po
celi južni Koroški. Starejši rod še dobro zna slovensko narečje in po večini dobro razume knjižni jezik. Z mladostjo pa vidno pojema znanje obeh slovenskih oblik govora, vse tja do najmlajših. Za te rodove, ki niso in ne bodo sami krivi, da jim njihovi predniki niso posredovali materinega jezika, temveč so ga zamenjali s sosedovim, je ta knjiga dvojezična.«
Rozina Wernig, predsednica društva je med številnimi poslušalci pozdravila tudi župana Wolteja in zastopnika Mohorjeve založbe Franca Kattniga, domači pevci pa so olepšali večer v farni dvorani.
Franc Wakounig
P. Bertrand Kotnik, župnik Janko Krištof in Rozina Wernig, predsednica KD »Šmarjeta-Apače«.
PO
Mister Kočne v prijetni družbi
PUSTOVANJE V SVEČAH
Kočna ima svojega mistra
IX ončno ima SPD »Kočna« Ixsvoje mistra. Njegova svitla osebnost je bila izvoljena oziroma z ljusko voljo potrjena na pustu s Kočno v soboto, 2. februarja 2002, v plesnih sobanah Adamovega etablisementa. Že pozdrav predsednice Tatjane Feinigove in uvod v plesno noč sta bila globalna. Ob zvokih meddolinsko znanih muzikantov iz Podjune, ki so od valčka do tanga, od polke do mazurk igrali vse, kar je količkaj zvenelo po glasbi, je ljudstvo plesalo,
da se je kar trlo in iskrilo.
Potem je napočil veliki trenutek izbire in volitve slavnega mistra. Za to čast se je potegovalo kar osem kandidatov iz globalne eventovske scene, same presvitle osebnosti, brez katerih si duhovno-filozofske veličine in razvoja ter globine v naši družbi sploh ne moremo predstavljati. Lok je segal od Hanzija Hintersejarja do Arnolda Sbarcnegarja, od Pavaro-tija do diži Ecija, vmes pa še Majkl Čeksn in drugi zvezdni mrki, brez katerih bi življenje bilo še kako mrko in mrzlo. Žirija, v njej so sedele izvežbane in strokovno podkovane osebnosti kot Smolejev Kori, Tatjanin Toma, Hanzijeva Micka in
druge, je po daljšem računanju na prste (ena, tri, osem pet) ugotovila, daje najboljši in časti mistra najbolj vreden prav »huspud« Pavaroti, po domače Pa faloti. Vidno ganjen in zadihan, saj takšnemu naporu še kdo drug ne bi bil kar tako brez težav kos, je zmagovalec dal od sebe nekaj taktov glasbe, potem pa je taktno molčal.
Fenomenalna je, kot vselej, bila tudi tombola, zelo cenjena je bila teka, za katero sta skrbela dva lovca - eden je to že, drugi pa šele bo.
Iz zanesljivih virov pa smo zvedeli, da Kočna tudi v prihodnjem letu načrtuje pustovanje. To ni grožnja, ampak vabilo.	jaz
Q mo v mesecu februarju, ko >3 Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik. Korenine tega praznika segajo v čas narodnoosvobodilnega boja. Takrat, ko sta nacizem in fašizem bila na višku svoje osvajalne moči ter nasilnosti in sta tudi naš narod obsodila na smrt, takrat so Slovenci oklicali poseben praznik slovenske kulture. S tem so zasužnjeni Evropi, ki se je tudi borila za svobodo, in ostalemu svetu, dali izjemen signal svoje trdoživosti, upornosti in volje do preživetja ter spoštovanja kulturnih dosežkov. 8. februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, ni bil izbran naključno.
Tudi na Koroškem se bojo te dni zvrstile številne proslave in prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Uvod v ta niz sta minulo nedeljo, 3. februarja 2002, napravila Slovenski generalni konzulat v Celovcu in Dom v Tinjah, so-prireditelj pa je bilo PD »Lipa« iz Velikovca. Med poslušalci so bili tudi predstavniki političnih in kulturnih ustanov koroških Slovencev.
Dr. Miha Vrbinc je svoj slavnostni nagovor strnil pod geslom »Prešernov in naš jezik«. Poudaril je, daje slovenski kulturni praznik dan spoštovanja, ko izražamo svoje spoštovanje pesniku Francetu Prešernu, umetnosti, kulturi in kulturnim ustvarjalcem. Govor-
nik se je, omenjajoč dileme Prekmurcev (isto bi lahko veljalo za Korošce ali za druge rojake), posebej posvetil jeziku Prešerna, ki se pri hitrem prelistavanju marsikomu zdi nerazumljiv. A Prešeren je ta jezik dvignil na ravan evropskega duha in svetovne književnosti, ostro je nastopil proti vsem, ki so kvarili estetsko plat jezika, najsi je to bilo s čudnimi črkami ali s slabimi pesmimi. Prešeren se je boril za samostojnost, za razpoznavnost slovenščine, za njeno identiteto in originalnost, ter proti temu, da bi se z drugimi slovanskimi jeziki pomešala v »neko slavšči-no, ilirščino«. Prešeren je svoj jezik ljubil čez vse. Pri tem ter pri ljubezni do »pripadnic lepšega spola«, ni trpel neumnosti in ne tiranije v literarno-estet-skem, političnem in v duhovnem smislu.
V imenu prirediteljev je vse navzoče pozdravila predsednica »Lipe« Zalka Kuchling, pevsko pa sta prireditev popestrila in olepšala zbor »Lipa« pod vodstvom Sonje Kuchling in pa oktet »Deseti brat« iz Črnuč pri Ljubljani in tako poskrbela za glasbeno vez skupnega slovenskega kulturnega prostora. To povezavo je z recitiranjem pesmi slovenskih pesnikov dopolnil Tonči Rosenzopf.
Franc Wakounig
Oktet »Deseti brat« iz Črnuč
PRAZNUJEJO! Marija Jer-lich iz Lobnika - rojstni dan; Marija Golavčnik iz Šentlipša
-	dvojni praznik; Hans Lut-schounig z Žihpolj - 63. rojstni dan; Robert Polesnig iz Podgore pri Globasnici - 30. rojstni dan; Jožica Olip iz Borovelj - 50. rojstni dan; Nadja Fugger iz Šentpetra pri Šentjakobu - 25. rojstni dan; Marica Sereinig iz Srej pri Šentjakobu - 80. rojstni dan; Meti Mak z Borovnice - rojstni dan; Urši Dovjak s Kota v Selah - rojstni dan; Mici Ogris iz Borovelj - rojstni dan; Marija Rožman s Kota pod Peco
-	rojstni dan in god; Franc Wrolich z Rut pri Podgorjah -rojstni dan; Mojcika Lepu-
schitz z Raven - rojstni dan; Renate Ogris iz Borovelj - 18. rojstni dan; Mihi Einspieler iz Zgornje Vesce - rojstni dan; Franci in Pepca Rehsmann iz Šentjakoba - rojstni dan; Marija Tonder z Grada pri Baškem jezeru - rojstni dan in god; Trezi Raschun iz Mlinč -75. rojstni dan; Albert Lipitz iz Lovank - rojstni dan; Jožefi-na Močilnik iz Šentvida - rojstni dan; Ida Steiner s Pustrice nad Grebinjem - rojstni dan; Flori Jug iz Sel - rojstni dan; Karolina Jernej iz Šentvida -rojstni dan; Zdravko Smrtnik iz Dvora - rojstni dan; Janez Buchwald iz Nonče vasi - rojstni dan; Eda Velik iz Celovca - rojstni dan;
ČETRTA PREDSTAVA NAVIHANCEV
Aplavz za »Sinjemodrega Petra«
Qamo pet dni za krstno pred-Jstavo novorojene otroške lutkovne skupine »Pika« Slovenskega kulturnega društva Celovec se je v torek zvečer izkazala njegova starejša otroška skupina Navihanci. Proti malčkom »Pike« so to že pravi »velikani«, verzirani igralci s tradicijo, saj je to že njihova četrta predstava.
Njihov stalni režiser Tine Varl se je tokrat odločil za živalsko povest o Sinjemodrem Petru Guyle Urban in jo dramatiziral, žena Breda pa je zanjo izdelala lutke. Zgodba se dogaja nekje v Ameriki. Psica po-vrže ljubkega kužka, ki pa ima to »odliko«, da je drugačen od njenih prejšnjih štirih otrok. Medtem ko so ti po pasje rjavi, je novorojenček sinjemoder. Ta različnost pri njih zbudi začudenje in odpor, poskušajo ga skopati, pa ne pomaga, farmar pa ga noče sprejeti v službo. Žalosten se odpravi po svetu kar naravnost proti New Yorku. Malopridni maček ga spravi v
zadrego, voznik avtomobila ga noče vzeti s seboj, policaj ga zapre in znajde se v druščini razbojniških psov, ki jih reši iz zapora, a ga tudi pustijo na cedilu. Ob vsaki neprijetni dogodivščini je on vsega kriv. Tako se človeku, oprostite, psu godi, če je drugačen.
Pa se vendar najde dobra duša, mornar Jeff, ki nesrečnega Sinjemodrega Petra vzame na svojo barko Veroniko. Na morju doživita vihar, Peter mornarju pomaga izmetavati vodo iz barke in pri tem postaneta prijatelja do smrti, kot vzklikne Peter. Srečen in pravšen konec zgodbe!
Zgodba je dramaturško napeta v pravilnem loku, kar mlade gledalce pritegne ves čas predstave. Izpostavljena je njena vzgojna poanta. Interpretacija vlog je že dobro zaznavna in ustrezna, nekatere pa izstopajo iz povprečja (Sinjemodri Peter, farmar, voznik avtomobila, mornar). Jezik je lep, konverzacija in poudarek dobra. Voden-
je lutk v množičnih prizorih ustvarja pravo dinamiko predstave, lutkovni oder je smotrno izkoriščen.
Mladi navihani junaki predstave so: Anita Florjančič, Natalija Hartman, Anton Hriber-nig, Julija Koban, Nejc in Taja Küpper, Milena Merkač, Mira Stadler ter Maja in Petra Zdouc. Vsem naj veljajo pohvala in čestitke!
Preprosto, a zelo učinkovito sceno je pripravil režiser Varl. Odlikuje se po funkcionalnosti, saj se le ob krajših zatemnitvah zamenja kar trikrat. Predvsem efektivni sta varianti mesta in plovbe po morju, ki kljub stilizaciji pričarata občutek stvarnosti.
Glasba Borisa Roškerja je zelo primerna, igralci solistično kot skupinsko dobro pojejo, kar daje predstavi še dodatno kvaliteto. Lutke so izdelane po otroških risbah, karakterno pa jih je odlično zadela Breda Varl. Posebej je treba izpostaviti posrečeno vključitev rib v prizoru z barko.
Luč ima v tej predstavi pomembno vlogo. Postavila in vodila sta jo Flori Krivograd in Tomo Millonig.
Glasbena spremljava - razpoloženjska scenska glasba in efekti - je doprinesla k celovitosti predstave. Z njo je upravljala Katarina Hartman.
Vodji skupine in predsedniku društva Tomu Millonigu se je odvalil kamen od srca. Pod streho sta dve predstavi dveh otroških skupin. Toda, ali ne obstaja še tretja, mladinska Mi smo mi?
Jože Rovšek
ŠENTPRIMOŽ
Beneški fler na jubilejnem plesu
Osebe na posnetku so se udeležile tudi 1. plesa »Danice«, ki je potekal v prostorih gostilne »Vogel«.	Foto: Štukelj
rk ruštveniki SPD »Danica« ne LJ znajo samo izvrstno peti in igrati, temveč tudi odlično organizirati družabne prireditve. Letošnji jubilejni 30. ples »Danice« so počastili obiskovalci in obiskovalke z Radiš, Celovca, Železne Kaple in cele Podjune. Prišli pa so tudi prijatelji in znanci iz sosednje Slovenije. Za ta jubilejni ples so se društveniki res zelo
potrudili, prijetna in posrečena je bila dekoracija prostorov z beneškimi motivi - pritrjene bele maske na črno platno z zlatim dekorjem so visele raz stene (po ideji predsednika K. Sadnikarja), pripravili so bogat srečolov, poskrbeli so za jedačo in pijačo in odlično plesno zabavo ob zvokih priljubljenega domačega ansambla »Alpe Adria sekstet«. Ob za-
sedenih mizah in šanku so se plesni gostje odlično zabavali, pomenili, smejali in si nazdravljali ...
Med številnimi obiskovalci so bili tudi osebe, ki so se udeležile 1. plesa »Danice«. Razveseljivo je tudi, da je bil delež mladih zelo visok, kar je zagotovilo, da bo ta tradicionalna družabna prireditev še živela in se dobro razvijala tudi v prihodnosti.
Tudi letos so dejavni in kreativni društveniki presenetili in razveselili goste s plesnim vložkom deklet in s skečem (Rado Marko in Nadja Mohor-Marko), ki je bil v znamenju trenutne diskusije o krajevnih napisih in narodnopolitičnem položaju.
Oba opolnočna vložka je pu-blika obdarila z divjim aplavzom. Plesa so se udeležili tudi častni gostje, med njimi: vodja EL A. Wakounig, predsedniki G. Brumnik, B. Hartman, M. Sturm, vodja GL Milan Wutte in drugi.	M. Š
KRSTNA PREDSTAVA V CELOVCU
»Debela repa« nadobudne Pike
eset malčkov, nastopala jočih v svoji krstni predstavi, je pretekli petek pritegnilo v Tischlerjevo dvorano Mohorjeve v Celovcu toliko obiskovalcev, da je zmanjkalo stolov, da je bila dvorana nabito polna. Menda jih je tudi to spodbudilo, da so Debelo repo zaigrali tako zavzeto, napeto, da nam je kar naenkrat minil čas. Seveda smo jih gledalci nekajkrat zmotili, vendar samo z navdušenim ploskanjem, sicer pa smo njihovi predstavi sledili z odprtimi usti.
Deset junakov: Stefan Florjančič, Nina Zdovc, Nina Sandrieser, Teresa Millonig, Jakob Stadler, Benjamin Küpper, Thomas Hribemig, Fabian Türk, Matjaž Dolinar in Alida Tolmaier se je zbralo okrog vodje skupine Marije Zdovc in se prepustilo skrbnemu peda-goško-režijskemu vodstvu Ti-
rasle tudi pike skupine Pika. Pike je sosedove siromašne otroke, ki so napol oblečeni in lačni prihajali po globoki snežni gazi po kos kruha h Kuharjevim v Kotljah, imenoval veliki pisatelj Prežihov Voranc. Tudi zaradi tega je najbrž njihovo ime tako pristno koroško, obetavajoče. Ne, teh otrok ne zebe in niso lačni, zagotovo pa imajo v sebi hrepenenje po ustvarjanju...
Kdor ima mladino, ima bodočnost, glasi staro pravilo. Slovensko kulturno društvo v Celovcu jo ima. Z zdaj že tretjo skupino usposablja vrsto mladih kulturnikov, kar se bo pri bodočih generacijah zagotovo odražalo pozitivno. Le pravočasno jim je treba zbuditi lakoto po kulturi, jih podpirati, moralno, materialno ter tudi strokovno in organizacijsko.
Pravljično povest o debeli repi in medsebojni pomoči pri njenem ruvanju najbrž vsi poznamo. Tokratno varianto je po motivih Libuše Titelbacho-ve priredil režiser Tine Varl. Dramaturško cilja v solidarnost, medsebojno pomoč in je s
neta Varla ob kreativni pomoči njegove žene Brede.
Kot običajno za otroške in mladinske igralske in lutkovne skupine so odrsko umetnost začeli spoznavati v gledališki delavnici v Fiesi, združevali prijetno s koristnim, potem pa jeseni in pozimi pridno vadili, starši pa so jih vozili na vaje, jih čakali ali prihajali ponje. Torej vse priznanje tudi njim in seveda de-dijem in babicam. In nastala je debela, debela repa, zrasel je prekrasen plod in potrebno gaje bilo pravočasno spraviti, izruvati iz tal, da bi ga predelali v sladkor za sladice, v še večjo dobrino. Z repo od semena do plodu in nadalje so
tem vzgojno zelo dobrodošla. Zelo prijetne in duhovite lutke je spet mojstrsko izdelala Breda Varl, glasbene vložke kompozicijsko Boris Rošker in Tatjana Tolmaier, ki je igralce tudi živo spremljala na kitari. Sceno je z obrtniško natančnostjo izdelal dedej enega od igralcev Wilhelm Grundnig, luč pa je vodil zdaj že kar dolgoletni mentor celovških lutkarjev in predsednik društva Tomo Millonig. Nikjer ni napisano, a čutiti je bilo, da je v ozadju vsem prizadevanjem spet stala ravnateljica dvojezične Mohorjeve šole Marica Hartman.
Vrtci, ljudske šole, društva, povabite celovško Piko v goste!	Jože Rovšek
Gledališki abonma 2002 k & k Šentjanž
K & K CENTER: Pripravljen nov abonmajski program!
Vljudno vas prosimo, da naročite abonma
po telefonu na štev. 0463 514300 22 ali 0664 2620042.
Sreda, 27. 02. 2002, v k & k centru v Šentjanžu:
Werner Schwab »Predsednice«
gostuje: SNG Drama Ljubljana, režija: Bojan Jablanovec, igrajo: Polona Vetrih, Marijana Brecelj, Nataša Barbara Gračner
PRIREDITVE
ČETRTEK, 7. 2.________________
BOROVLJE, pri Cingelcu -Glasbena šola
18.00	Nastop učencev GŠ, oddelek Borovlje
DOBRLA VAS, kulturni dom -Glasbena šola
18.30	Nastop učencev GŠ, oddelki Dobrla vas, Galicija,
Šentprimož, Žitara vas
ŠKOCJAN, turistična dvorana občine - KD Škocjan
19.30	Koncert ob 100-letnici rojstva Milke Hartman. Nastopajo:
MePZ Obirskega pevskega društva, vokalna skupina Trem, MoPZ Franc Leder-Lesičjak, vokalna skupina Nomos, Oktet Suha, PIS KPD Drava
ŠENTJANŽ, k & k - vaška skupnost Šentjanž
20.00	Pustna seja
PETEK, 8. 2.__________________
PLIBERK, kulturni dom -Glasbena šola
18.00	Nastop učencev Glasbene šole, oddelek Pliberk
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana
-	SPD Zarja in ŠPD Valentin Polanšek
19.30 Prešernova proslava; sodelujejo: Marjan Smrtnik (tenor), Erhard Oschina (bas-bariton), Andrej Feinig (klavir), učenci Glasbene šole, MoPZ Valentin Polanšek, MePZ Zarja, Jerica Mrzel (slovenski šansoni) in recitatorska skupina SPD Zarja; slavnostni govornik: Andrej Kokot
ŠENTJANŽ, k & k - vaška skupnost Šentjanž
20.00	Pustna seja
SOBOTA, 9. 2._________________
SELE, farni dom - KPD Planina
14.00	Otroški pust
ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU, v dvorani zavoda šolskih sester -PD Lipa
14.00 Pustna prireditev za otroke
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica
14.00	Otroški pustni ples
LOČE; pri Pušniku - Otroška skupina Jepca, SKD Jepa-Baško jezero
15.00	Pustovanje za otroke
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
20.00	Pustni ples: Igra trio Pavlič
CELOVEC, koncertna hiša - ZG in ZRG za Slovence
20.00	Gimnazijski ples. Za ples igrata Ansambel Rosa, Carinthian Combo in DJ Ronny
NEDELJA, 10. 2._______________
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana
-	SPD Zarja
14.00	Pustna prireditev. Ponovitev ob 18. uri
ŠENTJAKOB V ROŽU, farna dvorana - Društvo upokojencev Šentjakob
14.00 Pustovanje upokojencev
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
14.00 Pustovanje za otroke
RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše
14.00	Otroški pustni ples
SELE, farni dom - KPD Planina
15.00	Pustovanje. Za ples igra Trio Drava
PONEDELJEK, 11. 2.
GORNJA VAS, gostilna Hafner -KPD Drava
19.30 Koncert ob 100-letnici rojstva Milke Hartman. Nastopajo: MePZ Obirskega pevskega društva, vokalna skupina Trem, MoPZ Franc Leder-Lesičjak, vokalna skupina Nomos, Oktet Suha, PIS KPD Drava
PLIBERK, kulturni dom -Enotna lista Pliberk 19.30 Pustni večer
TOREK, 12. 2.
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
14.00	Otroški pustni popoldan
DUNAJ, SZI - SZI Dunaj
18.00	Srečanje z opernim pevcem Janezom Lotričem
PETEK, 15. 2.__________________
ŠENTJANŽ, k & k - Slov. planinsko društvo
19.00	Otvoritev razstave »Planine v sliki«
DUNAJ, Slov. kulturni center Korotan - SKC Korotan 19.30 Otvoritev razstave »Ljubljana na starih razglednicah«. Razstava je odprta do 19. 3. 2002.
SOBOTA, 16. 2._________________
ŠENTJANŽ, k & k
16.00	Otroški program. Mali bober in odmev. Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana
RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše
19.00	Razstava fotografij Branka Orascheja ter koncert MoPZ »Valentin Polanšek«
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
19.30	Lutkovna igra za odrasle »Sonce je bilo zeleno jajce«. Gostuje gledališče Labirint iz Ljubljane
PETEK, 22. 2.__________________
ŠENTJANŽ, k & k - SPZ
19.00	Diskusija »Napadi na pravno državo ob razsodbi ustavnega sodišča o dvojezičnih tablah«. Diskutirajo: univ. prof. dr.
Dieter Kolonovits, ustavni pravnik; mag. Theresia Stoisits, govornica Zelenih za pravna vprašanja v dunajskem parlamentu in dr. Hannes Jarolim, govornik SPÖ za pravna vprašanja v dunajskem parlamentu
NEDELJA, 24. 2.________________
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
11.00	Lutkovna igra »Stotisočnoga«. Nastopa mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel
NEDELJA, 3. 3. ___________
CELOVEC, Dom glasbe - K KZ
14.30	Koroška poje ob 60-letnici
pregnanstva, ob 100-letnici rojstva Milke Hartmann in ob 100-letnici rojstva dr. Joška Tischlerja_____________________
OGLAS UGODNO prodam gradbeno zemljišče, 2 km zapadno od Celovca, sončna lega, pribl, dve parceli po 750 m\ po 28.342.-evrov (390.000,- ATS).
Tel.: 0664/7687015
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 1. 2.118.00 Zrcalo kulture: Koroški koledar/ SPZ; Wallas: Einführung ins Judentum 18.45 Poročila 19.00 Proud To Be Loud 20.00 BBC News 20.06 Global Loops
22.00	Rdeči Boogie / glasbeni magazin
23.00	Sto decibelov 24.00 Soundtrack tedna 01.00 Zrcalo kulture (pon.) 02.00 Glas-ba - jazz/world 05.45 Na današnji dan
SO 2. 2.118.00 Svet je vas 18.45 Poročila
19.00	Special: Europa von unten 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23:00 Siesta
24.00	Glasba - jazz/world 05.45 Na da-
našnji dan______________________________
NE 3. 2.118.00 Nedelja drugače - življenje in delo Janeza Puha / I 18.45 Poročila
19.00	Musič For The Masses / glasbeni ma-
gazin 21.00 Glasba 22.00 For Those About To Rock 24.00 Sto decibelov (pon.) 01.00 Nedelja drugače (pon.) 02.00 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan________
PO 4. 2.118.00 Zdrava ura: dr. Inzko 18.45 Poročila 19.00 Ta mera / ženski magazin
20.00	BBC News 20.06 Oklahomo 21.00 Take The Jazz Train 23.00 Context XXI 24.00 Forum: Bildungschance - Frühkindliche Mehrsprachigkeit 01.30 Glasba - jazz/world
05.45	Na današnji dan__________________
TO 5. 2.118.00 V pogovoru: Janez Balažič
18.45	Poročila 19.00 Schülerinnenradio:
Bezirksmedienzentrum Spittal 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Svet je vas (pon.) 22.00 Special (pon.): Europa von unten 23.00 Vešča 0.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.) 01.45 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan________
SR 6. 2.118.00 Literarna kavarna: Johannes Lindner zu Ehren: Klaus Demus und Michael Guttenbrunner 18.45 Poročila
19.00	Voz Latina 20.00 BBC News 20.06
Ruff Radio / Hip Hop 22.00 Mad Force / Hip Hop 24.00 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan_________________________
ČE 7. 2. I 18.00 Po Koroškem: Kantavtor Hans Triebnig 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Izven zakona 22.00 Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.) 24.00 Glasba - jazz/world 01.00 Po Koroškem (pon.) 01.45 Glasba - jazz/world
05.45	Na današnji dan__________________
Čestitki
Okroglih petdeset let praznuje 13. februarja Joži Hribar iz Kort. Čestitajo mama, sestra Neži, brata Hanzi in Gabriel z družinami, prijateljica Andrea in sin Štefan z Dunjo. Želijo mu obilo zdravja in sreče v nadaljnjem življenju.
Dunja Wutte je v Celovcu zaključila študij psihologije in pedagogike. Mladi magistri čestitajo prijatelj Štefan in sorodniki.
22. FEBRUAR 2002, OB 19. URI K & K CENTER ŠENTJANŽ V ROŽU
DISKUTIRALI BODO
univ. prof. dr. Dieter Kolonovits,
ustavni pravnik
mag. Theresia Stoisits,
govornica Zelenih za pravna vprašanja
v dunajskem parlamentu
dr. Hannes Jarolim,
govornik SPÖ za pravna vprašanja
v dunajskem parlamentu
NAPADI NA PRAVNO DRŽAVO OB RAZSODBI USTAVNEGA SODIŠČA O DVOJEZIČNIH TABLAH
Prireditelj: SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 7.1.118.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 8. 2.118.10 Utrip kulture_________
SO 9. 2.118.00 Od pesmi do pesmi, ...
NE 10. 2.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel 18.00 Glasbena_______________________
PO 11. 2. | 18.10 Kratki stik________
TO 12. 2, | 18.00 Otroški spored_____
SR 13. 2. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3
13.00	Klub Radio dva 15.00 Lepa ura
17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem____________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini_________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne
12.00	glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v
enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant___________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend_________
Gostja v oddaji Zajtrk s profilom bo znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega instituta Urban Jarnik Martina Piko-Rustja. Z njo se bo pogovarjal Franc Merkač.__________________________________
SPORED RADIO 2 NAŠA PESEM________________
PO, 11. 02. 100-letnica Milke Hartmann pesnice z libuškega puela________________
TO, 12. 02. Pustne pesmi za nasmeh in dobro voljo______________________________
SR, 13. 02. Iz naših vasic: Prelepa si Podjuna vsa______________________________
ČE, 14. 02. Prišel je postni čas ..._____
PE, 15. 02. Pel je za vse - spomin na Pavleta Kernjaka_________________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 10. 2. | 13.30 ORF 2 • Zasedanje narodnostnega sosveta: kljub napovedani odsotnosti svobodnjakov so se spoprijeli z vprašanjem razsodbe ustavnega sodišča o dvojezični topografiji. • Slavnostna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v počastitev 100-letnice Milke Hartman. • Gimnazijski ples maturantov slovenske gimnazije prvič v koncertni hiši v Celovcu. • Kostumi, maske, krofi, ples: čarobni pust pričara lesk v otroške oči.
PO 11.2.14.20 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lah-ko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://volksgruppen.orf.at
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig............................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ...................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba..............Milka Kokot (-40)
Prireditve ...............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
---------------------VSI -----------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA
9020 Celovec, Prof.-Janežič-PI. 1
Kaj je potrebno za vpis na dvojezično TAK?
■	uspešen zaključek 8. šolske stopnje;
■	znanje slovenskega jezika (prosti predmet ali dialekt);
■	v nekaterih primerih je potreben še sprejemni izpit.
Pouk poteka v nemškem in slovenskem jeziku. Poleg tega
sta na programu še obvezna angleščina in italijanščina ter hrvaščina kot prosti predmet. Šola nudi splošno trgovsko izobrazbo; v gospodarsko po-slovalnem centru vodijo učenci sami svojo učno firmo in uporabljajo teoretična znanja tudi v praksi. Tudi v drugih predmetih poteka projektno delo. Poudarek je tudi na izobrazbi v informacijski tehnologiji s tehniko omrežja, telekomunikacijo, razvojem Software in WEB design.
Z uspešnim zaključkom dvojezične TAK imate: zrelostni izpit, obrtne upravičenosti (možnost ustanovitve lastnega podjetja), možnost študija na visokih šolah. Prijavite se lahko do konca februarja 2002. V izjemnih primerih tudi pozneje.
Za nadaljnje informacije pokličite po tel. 0463 / 38 24 00 ali e-mail direktion@hak-tak.asn-ktn.ac.at; spletna stran www.hak-tak.asn-ktn.ac.at
Mag. Maja Amrusch-Hoja, ravnateljica
ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE
Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec/Klagenfurt
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se začne v ponedeljek, 11. 2. 2002, in traja do srede, 28. 2. 2002. Uradne ure so dnevno od 7.00 do 15.00 ure, ob petkih od 7.00 do 12.30 ure.
2.	Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
3.	V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole sporočilo učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 3. 7. 2002.
4.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je mogoč.
5.	Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 2002/2003 vodenje Kugyjevega razreda s slovenščino, nemščino, italijanščino in
angleščino (1. C). V 1. b razredu bomo ponudili kot težišče angleščino.
6.	Informatika bo integrirana v prvih razredih v predmete nemščino in slovenščino, v Kugy-jevih razredih pa tudi še v italijanščino.
7.	Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na zgornji naslov.
Prof. mag. Anton Malle, vštsv., prov. vodja
PLANINSTVO
Primorska planota Nanos
Tokrat bom Korošcem predstavil manj znani primorski Nanos. Vsak, ki se je že vozil proti slovenskemu Primorju, je tik ob naselju Razdrto videl mogočni gorski masiv Nanosa. To ie 10 km dolga ter povprečno 900 m visoka kraška planota med Razdrtim in Vipavo. Najvišji vrhovi so Suhi vrh (1313 m), Debeli vrh (1301 m) in Pleša (1262 m). Ker pa je Nanos tudi del slovenske planinske poti, ga pozna vsak njen pohodnik.
Najbolj priljubljeno izhodišče na Nanos je naselje Razdrto. Velika množica parkiranih avtomobilov tik ob avtocesti nam ob lepih vikendih
kaže, koliko pohodnikov se spravlja na Nanos. Na vrh Pleše vodita iz Razdrtega dve markirani poti. Strma, zahtevnejša pot se najprej dviga skozi strme gozdove. V drugi polovici poti pa preidemo v skalnati svet, kjer je na nekaterih izpostavljenih mestih pot zavarovana z jeklenimi vrvmi. Čez dobro uro hoje stojimo na položnem vrhnjem delu Pleše, kjer zagledamo velike televizijske oddajnike. Še nekaj minut hoda naprej pa stoji Vojkova koča na Nanosu, tik pod vrhom Pleše. Tod pripelje tudi makadamska cesta iz Vipavske doline. Pod seboj v dolini gledamo na Postojnsko
in Vipavsko dolino. Ker je Nanoška planota kraški svet, je tod večje število brezen, med njimi tudi dve ledeni dvorani. Pohod lahko podaljšamo še do naslednje točke slovenske planinske poti proti severu, k Furlanovem zavetišču pri Abramu, do koder je še uro in pol hoda. Od tam se lahko direktno spustimo v Vipavsko dolino. Če pa se hočemo vračati v Razdrto, se moramo spet vrniti po isti poti na Plešo. Za sestop v dolino pa bomo ubrali lažjo, položnejšo pot.
Za daljšo varianto bomo potrebovali 5-6 ur, za krajšo pa 3 ure hoje. Nezahtevna opisana tura je prehodna za vsakogar z malo kondicije skoraj skozi vse leto.	mami
Pismo bralca
Sehr geehrter Herr Redakteur Franc Wakounig!
Ich habe mich gefreut, dass über meine Projektpräsentation zum Thema »Bildungschance frühkindliche Mehrsprachigkeit« berichtet wurde. Kritisch anmerken möchte ich allerdings, dass Sie meines Erachtens nach nicht ausreichend zwischen Bericht und Kommentar trennen. Da diese beiden Ebenen vermischt werden, entsteht oft der Eindruck, ich hätte etwas gesagt, was eher Ihre Meinung bzw. Interpretation ist. Ihre Erfahrungen und Ihre Sicht der Dinge stehen oft mit einer gewissen Bitterkeit formuliert (z.B. I. Absatz) im Vordergrund. Dadurch gehen wichtige Sachinformationen
zum Projekt verloren. Ich versuche in meiner Arbeit die positiven Chancen zu betonen und einer oft wahrnehmbaren Resignation und Bitterkeit entgegen zu stellen. Die Kinder, die Slowenisch lernen, sollten auch etwas Positives und Zukunftsträchi-ges damit verbinden. Ich denke, dass die Leserinnen zuerst über diese Aspekte des Themas informiert werden sollten, damit sie sich selbst ein Bild machen können. Selbstverständlich können Sie dann jegliche Interpretation bzw. Kommentar anfügen, es sollte nur klar werden, dass es Ihre Meinung ist. Ein Beispiel: Sie schreiben »Combos stellt fest, dass diese Umstände (niedriger sozialer Status des Slowenischen) natürlich auch die Erzieherinnen beeinflussen, die dadurch nicht immer eine ungezwungene,
gleichwertige Einstellung zu beiden Landessprachen haben.« Dieser Satz ist korrekt wiedergegeben, der nächste jedoch ist Ihre Interpretation: »In diesem Land gilt noch immer die Regel, dass jene, die beide Sprachen beherrschen, weniger wert sind, als jemand, der nur Deutsch kann.« Das habe ich so nicht gesagt und würde es auch gar nicht so sagen wollen, denn: Dieser Satz schreibt die dahinterliegende Abwertung fest. Ich würde eher sagen, dass es in diesem Land eine Tradition der Abwertung von Zweisprachigkeit bzw. zweisprachiger Menschen gibt, der man entgegen treten sollte. Viele Eltern tun dies auf ihre Art, indem sie ihre Kinder in zwei- oder mehrsprachige Kindergärten schicken, d.h. den Wert einer zwei- und mehrsprachigen Bil-
Ne žalujte, da je šla, veselite se, da je bila ...
Tiho je odšla naša ljubljena mama, draga babica, prababica in tašča, plemenita
Terezija Prusnik-Mira
Od naše drage se bomo poslovili v soboto,
9. februarja, ob 13. uri na pokopališču v Kotmari vasi. Pokojnica bo ležala od petka, 8. februarja, od 10. ure do slovesa v mrliški vežici v Kotmari vasi.
Kotmara vas, 2. februarja 2002
Rezika, Joško in Danilo, otroci; Brigitte, snaha; Julij, zet; Peter, Nataša, Tomaž, Tanja, Simona, Marko, vnuki v imenu vseh žalujočih
V	globoki žalosti sporočamo, da je umrl v 92. letu starosti moj ljubljeni mož, naš oče, tast, stari oče, brat, svak in stric, gospod
Bogomir Lumbar
Našega ljubljenega rajnega bomo pospremili k zadnjemu počitku v petek, 8. februarja, ob 11. uri na pokopališču Celovec-Šent-peter. Nato se ga bomo spomnili s sveto mašo zadušnico v Slovenskem pastoralnem centru Celovec (I0.-Oktober-Str. 25/1)
Celovec, Dunaj, dne 4. februarja 2002
V	ljubezni in hvaležnosti: Waltraud, žena; Boris, Gabriele, otroka; Ingrid, svakinja, Jan, Ken, vnuka; Helene, sestra
VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE
zavoda šolskih sester - Šentpeter pri Šentjakobu v Rožu
razpisuje prijave za šolsko leto 2002/2003
a)	Višja šola z obširno splošno izobrazbo v dveh jezikih s težišči na prehrani in gospodarstvu, tujih jezikih in turizmu, prezentaciji in komunikaciji.
Kvalifikacija: v Evropski uniji priznana matura in diplomski izpit, pravica do študija na univerzah in pedagoških aka-denijah, takojšen vstop v zanimivo poklicno življenje v gospodarstvu, turizmu in upravi.
Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov, zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vpisa tudi s sprejemnim izpitom.
b)	Enoletna strokovna gospodarska šola nudi atraktivno alternativo za 9. šolsko
leto, splošno izobrazbo v dveh jezikih, gospodarsko izobrazbo, kuharsko kreativnost in design.
Kvalifikacija: zaključek obvezne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na gospodarski izobrazbi (računovodstvo, informatika) in praktičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprava na nadaljnjo izobrazbo. Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov.
Informacije in prijave: VŠGP Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob, tel. 04253/2750, faks 04253/275015.
Prijave sprejema ravnateljstvo do konca februarja 2002. V primeru tehtnega razloga tudi pozneje!
Prof. mag. Štefan Schellander, vodja šole
düng sehen. Viele dieser Eltern sprechen selbst nicht mehr Slowenisch zuhause, aber offensichtlich möchten sie ihren Kindern die Sprache ihrer Großeltern den Kindern weitergeben. Ganz abgesehen von diesen Eltern, gibt es auch jene, die entweder schon seit Generationen assimiliert sind, oder überhaupt keine slowenischen Wurzeln haben
und dennoch die »Bildungschance Mehrsprachigkeit« für ihre Kinder sehen.
Zu den Politikern: Haben Sie wirklich erwartet, dass sie zu einer derartigen Veranstaltung kommen? Ich nicht, und ich glaube auch ihre Leserinnen nicht.
Mit freundlichen Grüßen,
Dr. Georg Gombos
SKAKANJE: 36. ZILJSKI POKAL
Tomaž Druml zmagal v kombinaciji
lyijub pomankanju snega v Ivdolinskih predelih so bili pogoji na tradocionalni skakalni prireditvi za Ziljski pokal sorazmeroma odlični. S po-
maž Druml. Šef sodnikov je bil Heinz Kuttin, tekmovanje je vodil Franc Wiegele ml., mo-deracijo prireditve pa je v obeh deželnih jezikih opravil Ludvik
Solarji I (70 m): 1. L. Tschuschnig, 81/79,5 m (248,1), 2. Th, Morgenstern, 76,5/76,0 m
(238.0)	, 3. Ch. Steinwender, 72/72,5 m
(215.0)	, 4. M. Druml ($D Zahomc), 69,5/70,5 m (203,3), 5.St. Innerwinkler (SV Beljak),
Župan Josef Tschikoff, Adi Ressenig, Siegfried Mörtl, Christian Lems in Srečni zmagovalec v kombinaciji Heinz Kuttin	Tomaž Druml	FofeSwkeij
močjo snežnih topov so marljivi organizatorji SD Zahomc že meseca decembra ustvarili dovolj umetnega snega in vse skakalne steze, ciljni prostor ter tekaška proga sta bila pokrita s snežno odejo.
Skakanja in kombinacije se je preteklo nedeljo ob krasnem vremenu udeležilo okrog 60 atletov iz Slovenije, Štajerske, Salzburga in Koroške.
Najdaljši skok dneva je zabeležil 15 letni Beljačan Lukas Tschuschnig z 81 metri. Tudi domačini so osvojili kar nekaj stopniških mest, v kombinaciji pa je pri mladini I zmagal To-
Druml. Tudi za pijačo in jedačo v ciljnem prostoru je bilo odlično poskrbljeno.
Razglasitve rezultatov in podelitve nagrad so se udeležili župan Josef Tschikoff, poslovodja koroške smučarske zveze Adi Ressenig in predsednik ŠD Zahomc Martin Wiegele.
Rezultati: skakanje (50m)
Šolarji 1:1. Ch. Lems (SV Beljak),49/ 49,5 m (224,6 točk), 2. S. Mörtl, 48/49 m (219,7), 3. M. Godec, 46/47m (208,3) oba ŠD Zahomc Šolarji II: 1. St. Innerwinkler, 50/50,5 (224,8), 2. M. Pleschberger, 49,5/48,5 m(220,3), 3.D. Katzian, 46,5/46,5 m, vsi SV Beljak, 4. T. Druml (ŠD Zahomc), 48,5/50 m (204,6)
68,5/71,5 m (202,5), 6.M. Godec, 69/68 m
(197.0)	, 7. F. Zavodnik, 69/68,5 m (183,0), T. Druml, 61,5/63,5 m (165,0), vsi ŠD Zahomc Mladina II: 1. Ph. Höher (SV Beljak), 75/73 m
(220.1)	, 2. S. Walluschnig (ŠD Zahomc), 73/72 m (218,5)
Splošna skupina: 1. M.Knabl (SV Beljak), 67/64 m (185,7), 2. F. Riefenthaler (ŠD Zahomc), 65,5/65,5 m (177,2)
Nordijska kombinacija:
Šolarji 1:1. Ch. Lems (SV Beljak), 2. S. Mörtl (ŠD Zahomc), 3. P. Reichmann (SZ Vrba) Šolarji II: 1. T. Druml (ŠD Zahomc), 2. M. Pleschberger, 3. M. Jonnach (oba SV Beljak) Splošna skupina: 1. M. Knabl (SV Beljak), 2. S. Walluschnig, 3. M. Druml (oba ŠD Zahomc)
M. Š.
Dunja Lukan se je morala zadovoljiti z remijem F«o:SMnn
1 #7. krogu koroškega šahov-V skega prvenstva v podligi je ekipa iz Celovca v napetem
ŠAH
SŠZ je zmagala v derbiju s SSK Obir
boju premagala šahiste SŠK »Obir« Železna Kapla s 4,5:3,5.
Zmagovalno moštvo si je z zmago ohranilo možnosti za osvojitev drugega mesta na lestvici in s tem podvig v koroško ligo. Za SŠK pa so bile osvojene točke izredno pomembne, saj se je ekipa na lestvici spet nekoliko izboljšala. Katastrofalen poraz pa je utrpela ekipa ASKÖ Bekštanj II, ki je v gosteh izgubila dvoboj proti SG Hypo Wolfsberg II z 0,5:7,5
Dvoboj na derbiju v Železni Kapli med slovenskima legionarjema je dobil komaj 20-letni Žiga Zvan proti izkušenemu Dušanu Jokoviču, na drugi deski pa je Hans Wolte (Obir) iztržil zaslužen remi proti slovenskemu mojstrskemu kan-
didatu Blažu Kosmaču. Zanimive so bile tudi ostale partije skoraj pet ur trajajočega dvoboja-
Posamezni rezultati na deskah: D. Jokovič - Žiga Zvan (0:1), H. Wolle - Blaž Kosmač (remi), J. Polanšek - G. Živko-vič (1:0), R. Meier - D. Lukan remi), J. Wolte - J. Amrusch (remi), K. H. Waysocher - A. Lukan (0:1), J. Hanschou - R. Reichmann (1:0) in J. Joschtl -I. Lukan (0:1).
Na lestvici vodi po sedmih krogih SG Hypo WAC Wolfsberg II, 44 (21 match-točk), 2. je SK Gospa Sveta, 36,5 (16), 3. Sahmaty, 34,5 (16), 4. SŠZ, 33 (18) in na osmem mestu je SŠK »Obir«, 25,5 (9).
I. L.
PODEN-SMUČANJE
Prvenstvo L$ Bilčovs
LŠ Bilčovs je pretekli teden pod vodstvom ravnatelja Eriha Užnika v Podnu izvedla tradicionalno šolsko smučarsko prvenstvo. Na startu je bilo 70 šolarjev, vozili pa so veleslalom.
Rezultati:
bambini: 1. M. Kuess, 2. M. Partl, 3. S. Zellinger šolarke I: 1. P. Gasser, 2. M. Hallegger, 3. M. Beschta šolarji I: 1. R. Haberl, 2. A. Kruschitz, 3. M. Steiner šolarke II: 1. L. Stangl, 2. A. Wieser, 3. V. Kruschitz šolarji II: l.Ch. Srienc, 2. M. Meierhofer, 3. R. Izsak
M. Sablatnik zmaguje naprej
Odlične uvrstitve je v preteklem tednu spet zabeležil Mihi Sablatnik. V Radstadtu je bil v superveleslalomu v svojem letniku prvi, v Wagreinu je bil v slalomu drugi, v veleslalomu pa tretji. Na Ravnah je vozil dva slaloma in bil dvakrat prvi v svojem letniku. S temi uvrstitvami je Mihi spet pridobil po-memebne FIS točke. M. š.
ODBOJKA
Gladka zmaga
V zadnji tekmi avstrijskega odbojkarskega prvenstva so Dobljani brez težav premagali goste iz Feldkircha s 3:0. Tekmovanje je trajalo komaj eno uro. SK Zadruga Aich/Dob se je z zmago uvrstil na 4. mesto.
V play off tekmovanju, ki se bo pričelo že prihodnjo soboto, morajo varovanci treneija Pridala nastopiti proti dunajskemu Sokolu, ki je tesno podlegel Salzburgu s 3 : 2. Srečanje z Dunajčani ne bo enostavno, kajti moštvo je pred tednom dni iz Pliberka odneslo nepričakovano dva niza in bo nastopilo zelo motivirano.
Dob II je na domačih tleh prepričljivo premagal Jen-nersdorf s 3:0 in se uvrstil v 2. zvezni ligi vzhod na odlično 5. mesto.	M. Š.
KOŠARKA
KOŠ spet drugi
Članska ekipa slovenskega košarkarskega kluba KOŠ je v 13. krogu prvenstva koroške deželne lige izgubilo vodstvo na lestvici. Varovanci trenerja Grzetiča so v gosteh podlegli sofavoritu za naslov koroškega prvaka SG Pasut AL V II s 60 : 90. Be-ljačani so z zmago prevzeli tudi vodstvo na lestvici.
Zmaga Beljačanov je bila zaslužena, saj igralci KOŠa tokrat niso našli svoje igralske linije. Gostitelji so od vsega začetka diktirali igro in bili odlično razpoloženi. Trener Bojan Grzetič k porazu: »Nasprotnik je bil boljši, naša ekipa ni našla tistega dostopa do tekme, ki je potreben za zmago.«
I. L.
Franci Wieser (desno) je brez težav premagal svojega nasprotnika Fot» sum
BOKSANJE
F. Wieser je suvereno zmagal
NIovo ustanovljeni boksar-IMski klub »E & S« se je pretekli petek uspešno predstavil širši javnosti v hotelu »Trigon« v celovškem mestnem predelu Šentrupert.
Na prvem boksarskem mitingu so se pomerili atleti koroških klubov, nastopil pa
je tudi večkratni avstrijski prvak v težki kategoriji Franci Wieser.
Predsednik kluba Peter Müller je dejal, daje cilj kluba ustvariti spet pogoje za mlade talente po zgledu nekdanjega legendarnega boksarskega odseka KAC.
Višek mitinga pa je bil nastop Francija Wieserja, ki je v drugi rundi suvereno premagal svojega nasprotnika M. Riegerja iz Beljaka. M.Š.
ŠAHOVSKI OREH Št. 184	Silvo Kovač
Problem Sam Loyd / mat v treh potezah!
Ameriški problemist Sam Loyd (1841-1911) je eden najboljših in inovativnih kompo-zitorjev problemov. Sestavljal je predvsem tripotezne probleme, čeprav mu niso bile tuje tudi dvopotezne sestavljenke. V problemsko šahovsko ustvarjalno misel je prvi uvedel

tudi humorne teme. Pred vami je Loydov problem-polna šahovnica belih figur na izhodiščnih poljih in nasprotnikov kralj na polju h4. Naloga se glasi: beli matira črnega kralja v treh potezah.
Rešitev oreha štev. 184
Z napadom na damo 1 .Lg7! je beli tisti, ki narekuje tempo v partiji. Slabo je vabljivo
1.	Td8? Lf2+ 2.Kf2: Tb2:+
3.	Kgl Del+4.Kh2 Tg2:mat! Črni sedaj ne igra l...Dg7: ker odloči 2.Td8+, ampak l...Lf2+
2.	Kfl / Na 2,Kf2: Tb2:+ s prednostjo črnega. 2...Lb5+ /2...Db8 3.Le5!/3.Kf2: De2+
4,	Kg3 Ddl: 5,Lh8! Dd6+/ne 5„.Kh8: 6,Df8 mat/ 6.Kf2 in čmi se vda!