XfU
Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. -	
ŠTEVILKA 52.	JOLIET, ILLINOIS, MAJA 1014.	LETNIK XXIII
NEMŠKA LADJA
USTAVLJENA,
Izkrcala naklad orožja in streliva za Huerto ter prekršila zakone.
POSREDOVANJE USPEVA.
__ j, j
Predhodni pogoji v porav^kvo prepor-rC-.	nih vprašanj-.' /
šanj med Huerto.
Združenimi Državami
Washington, T)./<f., 26. nfaja. — O uspehu posredovalnih pogajanj v Niagara Fallsu se naznanja nocoj iz najboljšega vira, da so predhodne.določbe v Poravnavo mednarodnih sporov zaključene ter da goje upanje, da bo v kratkem mogoče predložiti zapisnik o tem zastopnikom Združenih Držav in -Huertove vlade.
V merodajnih krogih razširjeno optimistično mišljenje se je jasno izrabo po ministrski seji, v kateri je Predsednik podrobno razpravljal stanje položaja s člani svoje uradne dru-21ne. Kar je imel g. predsednik povedati, je vsekako ugajalo ministrom.
Bryan je zadovoljen.
Najupapolnejših eden je bil brez dvoma državni tajnik. Na vprašanja 0 Podrobnostih je odgovarjal sicer s Pomilovalnim skomizganjem in izja-v°> da ne sme ničesar izdati. Obenem pa je zagotavljal, da se ni nič pojavilo, "kar bi utegnilo zatemniti soln-ce miru".
Tudi vojni minister in pomorski minister sta poudarjala, da ni najmanjšega povoda za bojazen in skrb, vkljub dejstvu, da od Carranze še ved-n° ni ničesar slišati.
Huerta v škripcih.
Iz mehikanskega glavnega mesta Prihaja vest, da je Huertova vojna ^agajna pri kraju, in da nezadovoljnost med njegovimi pristaši vedno bolj narašča. Inostranci se boje re-volucije v glavnem mestu, in dasi bi ta ne bila naperjena naravnost proti njim, vendar bi bili izročeni početju "izdanih tolp.
» vladnih krogih so z dosedanjim Razvojem mehikanskega vprašanja za-r°vv°ljni, zlasti odkar so prišli troji Južnoameriški posredovatelji do pre-Pf'canja, da je vprašanje o zemljiški astnini smatrati za vzrok zadnje dr-2av'janske vojne, ki se mora rešiti.
Potem so se zedinili na zadovoljivo Podlago za poravnavo prepornih vpra-
Nemška ladja ustavljena.
Vera Cruz, 27. maja...— Nemški par-nik "Ba^aijia", ki je dospel semkaj v nedeli-6. bpčz na-sCcvedi, je bil ustavljen na ^ov.eije bpjgadnegau'generala Fun-stor.a. '	f /.:/*
."Bavaria" je pred kratkim -izlaTula.., . 1,800,000 nabojev streKva v luki Puerta ■"Mexico. Naklad jeAil prvotno name-njei>'V Vera'-"Cruz, a ko tso Američani zavzeli to luko, seje ladja obrnila proti jugu. -	j
Ko so kapitana ladje vprašali po manifestu ali napovedi,' je' izjavil pristan-skernu kapitanu, da so mu listino odvzela ameriška oblastva. Pozneje je priznal, da je naklad izložil, ki je obsegal tudi 3,000 zvitkov ostre žice.
Kapitan "Bavarije" je podvržen veliki globi po mehikanskih zakonih, ki jih izvršuje pristanski kolektor, kapitan H. O. Stickney.
TRINAJST NOVIH KARDINALOV.
I^nena cerkvenih dosrojajljtvenikov, i ki so bili zdaj odlikovani z fdečim klobukcrm.
IRSKe DOBI SAMOUPRAVO.
Položaj v Albaniji je prav resen. Franc Kossuth umrl.
ke nazaj v ljubljeno domovino, da ustsj-že želji svojih rojakov. Pogreb je bil naroden dogodek, kakor ga dote-daj še ni bilo zaznamovati.
V- poslansko zbornico ogrskega parlamenta je bil Kossuth prvikrat izvoljen. leta 1895. Bil je vodja radikalnega krila stranke neodvisnosti.
CM\ Theo. Roosevelt je posetil Kos-sutBuiv aprilu 1910.
Roosevelt in njegovi pristaši.
Washington, 25. maja. — V znamenju slavnega losa (bull moose) bo stalo jutri spet enkrat zavezno glavno mesto. Na večer je sklicana konferenca med kongresniki progresivne stranke in g. Rooseveltom, ki se je on-dan vrnil iz Južne Amerike. Bivši predsednik želi v svrho uravnave svojih kampanjskih načrtov dognati moč svoje stranke. Pred konferenco bo imel g. Roosevelt predavanje pred deželno geografično družbo. Razun tega bo posetil predsednika v Beli hiši in obiskal Smithsonian Institute, tako da bo imel ves dan dovolj opraviti.
Streljali na zavezne čete.
Trinidad, Colo., 26. maja. — Prvikrat, odkar so zavezne čete prevzele nadzorstvo v štrajkovnem okolišu co-loradskih premogovišč, so snoči streljali nanje. Streljanje se je pripetilo v nekem rudarskem kempu pri Segun-du blizu Trinidada. Dvajset strelov je bilo oddanih na obhodno stražo z griča nad kempom, ko je neki vojak, ki se je izognil nekemu metalu, vrženemu proti njemu skoz okno, odgovoril na strel iz teme.
Zli duh.
New York, 26. maja. — Sodnik Ben Lindsey iz Denvera ima tukaj izza ne kaj dni na velikih shodih govore o pre-mogarski stavki v Coloradu, o krvoli-tju v Ludlowu in o resničnih vzrokih "vojske". Prav ostro obsoja Rocke-fellerja ml., katerega označa kot pra vega provzročitelja.
Z zadnjim se namerava Sestati in podrobno razgovoriti o slučaju.
Rrff)? 25. .maja. — V tajnem konzi-Sjtorjju danes dopoludne v Vatikanu je papež-T^I imenoval trinajst novih kardinalov,*in sicer so bili imenovani:
Monsignor Louis Nazaire Begin, nadškof v Quebecu, Kanada.
Mgr. V. Quisasola Y Mendez, nadškof v Toledu, Špansko.
Mgr. Domenico Serafini, asesor kon-gregacije svetega urada.
Mgr. Delia Chiesa, nadškof v Bo-logni, Italija.
Mgr. Ivan Csernock, nadškof v Esz-tergomu, Ogrsko.
Mgr. Franc von Bettinger, nadškof V Monakovem, Bavarsko.
Mgr. Felix von Hartmann, nadškof v Koloniji, Nemčija.
Mgr. F. G. Piffl, nadškof na Dunaju, Avstrija.'
Mgr. Hector Irenee Sevin, nadškof v Lyonsu, Francija.
Mgr. Philippo Giustini, tajnik kon-gregacije sv. zakramentov.
Mgr. Michaele Lega, dekan sodfsča de Rota.
Mgr. Scipio Tecchi, asesor konzi-storijalne kongregacije.
Right Rev. Francis Aidan Gasquet, predsednik angleških benediktincev.
Sveti oče je bil obdan od vseh članov svetega zbora, živečih v Rimu in tistih, ki so zdaj tukaj, vštevši kardinale Gibbonsa, Farleya in O'Connella.
Konferenca je bila zaključena s sijajno slovesnostjo.
Papež je imel genljiv nagovor, v katerem je zaznamoval ohranitev miru za najvišji cilj katoliške Cerkve na zemlji.
Stavka na "Vaterlandu"?
New York, 25. maja. — Stewardi in kurjači semkaj pred nekaj dnevi do-<pt-k.i . nemškega velikanskega par-nika *Vaterland" pretijo, da bodo za-stavkali, če se jim ne poviša plača.
Korzadnji čas za dovolitev zahteve je določena 10. ura jutri dopoludne. Ce >l^pag-družba dotedaj ne privoli v zahtevo, potem ni izključena možnost, la ho moral parnik-velikan odložiti povratek v Hamburg.
Število stewardov znaša 430, šte-ilo kurjačev 600. Prvi dobivajo me-ečno plačo $12 do $14.40 in zahtevajo $19.29; zadnji dobivajo $19.92 in zahtevajo $26.40.
Hrup v nemškem parlamentu.
Berlin, 20. maja. — V sklepčni seji državnega zbora je prišlo do velikanskega škandala, ki so ga povzročili socialni demokratje, kakor navadno. Pri čitanju cesarjeve poslanice, ki je naznanila sklep zasedanja, in pri vzkliku 'Hodi!" (slava!), s katerim je zbornica-počastila cesarja, niso šli socialni demokratje iz dvorane, kakor so to poprej vedno storili, nego so den^on strativno obsedeli. Po klopeh meščanskih strank je nastal vihar razgor-čenosti, in predsednik Kaempf je izrazil živahno obžalovanje nad tem, da so sodrugi tako nalašč razžalili državnega poglavarja. Socialni demokrati so napeli vso moč svojih pljuč in kakor besni protestirali proti tej graji predsednikovi. Slično nespodobnih pri-godkov doslej še ni doživela nemška državna zbornica, in po socialnih demokratih v sirovost izprevrženo podivjanost parlamentarnih običajev časopisje najgiobje obžaluje.
Samouprava za Irsko.
London, 25. maja. — S 351 proti 274 glasom, ali z večino 77 glasov, je bila v zbornici prostakov danes popoludne sprejeta irska homerule-predloga.
Po določilih parlamentarnega zakona postane predloga zakon po tem sprejetju, ker je bila že dvakrat sprejeta v zbornici prostakov v dveh ločenih zasedanjih ter nima "veto" zbornice lordov nobenega nadaljnega po-sledka.
Ko je bila predloga poslana v zbornico lordov, je šla z nosilcem predlo ge skupina veselih nacionalistov, pojočih "God Save Ireland".
Zbornica lordov je potem formalno prečitala predlogo v prvič.
Položaj v Albaniji resen.
Berlin, 25. maja. — Najodličnejši berlinski časopisi skoraj enoglasno ob sojajo nespametni ubeg kneza Viljema. Ubeg označajo kot čin nežna čajnosti. Pregnanstvo Essada paše smatrajo za neumnost, ker mu bode omogočilo nadaljnje hujskarije. Es-sad paša da spada v resnici za svoje izdajstvo v ječo.
Žalibog da del italijanskega časopisja poizkuša, dogodke v Draču izkoristiti v protiavstrijsko hujskanje. Berlinski časopisi odločno svare italijansko časopisje, naj s krivimi poročili ne vzbujajo nevarnega gibanja.
Na Dunaju in v Rimu smatrajo polo žaj dokaj resnim. Govori se na Du naju, da vojaška oblastva kar najhitre je pripravljajo mobilizacijo prvega re servnega razreda, da zasedejo Albani jo. Tudi Italija se pripravlja.
Verodostojnost (?)
"Clev. Amerike".
Cleveland, O. — Že več mesecev nisem bral "Cl. Amerike-', ker nimam časa, da bi ga tratil za smešnice. Le zadnji teden sem prijel zopet za "nepristranski list" in prva reč, kar sem videl, je bila zopet "Ameriki" zelo priljubljena precej smrdljiva godla o nekem "katoliškem" (???) "duhovniku" (????) Anzelmu Mlynarczyku. Angleški časopisi ga nazivljajo "ex-clergyman", iz tega pa "Amerika" naredi "katoliški duhovnik". "Amerika" mora biti res v zadregi. Ker ne dobi dosti slabega med svetom, mora že sama manufaktirati. Res zadnje čase je Cl. Amerika,veliko napredovala, tako da se prav lahko meri z "G. Svobode". Da bode lažje napredovala še zanaprej, zato ji hočemo pomagati. "Cl. Amerika" dobi lahko $200, čisto lahko, pri spodaj podpisanem, samo dokaže naj, da je, ali da je bil, omenjeni Anzelm Mlynarczyk res katoliški duhoven. To bode čisto lahko dokazala, gotovo. Samo do Mlynarczyka naj gre, ponudi naj mu $50 za posojilo njegovih skazil posvečenja od katoliškega škofa. Vsak duhovnik dobi pri posvečevanju od škofa listine, s katerimi lahko povsod skaže, da je v resnici posvečen od katoliškega škofa. Torej "Amerika" naj stori to. Za $50 bode omenjeni 'duhovnik" gotovo rad pokazal take listine in "Amerika" bode še $150 naprej. Čisto lahko in hitro zasluženi dolarji! Tudi bodo še morebiti zelo prav hodili pozneje, ko ne bode naročnina morebiti tako hitro letela skup. Drugim pa, ki so brali to "lušno" novico, pisano "milemu narodu" v pouk, bodi povedano, da Anzelm Mlynarczyk ni še nikdar spadal pod eno ali drugo škofijo v Ameriki, pač pa je skušal pri več škofih priti do kakega priznanja, a nikjer, kakor tudi ne pri našem domačem škofu, ni
Grozen čin.
Dunaj, 25. maja. — Po nekem prepiru v družini je v ogrski vasi Szipet kmet Lazar Petoj razparal svoji ženi in svojima dvema otrokoma trebuh in potem zabodel sebe samega.
mogel dokazati, da je v resnici duhovnik posvečen od katoliškega škofa. Ker pa tega ni mogel skazati, ga škof ni hotel in Mlynarczyk je začel na svojo roko nekako tako podružnico, kot jo ima župnija sv. Vida na vogalu E. 61 in Glass ave. To je torej vsa resnica, kar se tiče tega sleparja. Cl. Amerika pa je zopet napisala lep članek o njem, ki je posebno dober za izobrazbo vaših nedolžnih otrok. Quousque tandem! Kako dolgo še bodete, katoliški stariši, dajali vašim otrokom duševnega strupa?!
Hudo je obolel Anton Tisovec, 1009 Main St. Prepeljali so ga v Lutheran Hospital, kjer bode moral najbrže o-stati precej časa radi hude pljučnice.
Več malih otrok je umrlo zadnji teden radi navadne poletenske otroške bolezni. Tudi škrlatica se tuintam pokaže.
Na Binkoštno nedeljo bode zopet več otrok sprejelo prvo sv. obhajilo. Teden pozneje bode sprejelo približno 75—80 otrok slovesno sv. obhajilo in zopet teden po sv. Trojici bode sprejelo precejšno število otrok zakrament sv. birme.
Na soboto pred Binkoštmi ima dr. "Loška Dolina" veliko veselico in slavnost blagoslovljenja zastave. Boter in botra pri tej slavnosti bodeta g. Anton Mihelčič in soproga njegovega brata, ga Marija Mihelčič. To društvo ima že precejšno število članov in tudi drugače dobro napreduje pod predsedništvom g. L. Srpana in drugih odbornikov.
Pošiljam vam tudi $2.00 za naročnino. List pošiljajte na priloženi naslov, prosim. Ljudje spregledujejo, da sta "A. Slovenec" in "Ave Maria" edina lista v Ameriki, ki delujeta za duševni in telesni prid Slovencev.
J. J. Oman.
Drobtinice.
Tistim liston/, ki lažejo o sedmih milijonih kardinala Koppa, je zabrusil tajni svetnik Dr. Porsch kot izvrševa-telj kardinalove oporoke te-Ie besede v obraz: "Gospod kardinal, ki je za svojo osebo izvanredno skromno (as-cetično) živel, mi je kot izvrševatelju oporoke večkrat rekel, da po njegovi smrti ne bom našel večjih prihrankov, ker je ves denar, kar ga je dobil, takoj razdelil v dobrodelne namene, kar pravi, smatra za svojo dolžnost. To je rajni kardinal storil v obilni meri. De-| lil ni samo v cerkvene namene. V
Grof Berchtold o Albaniji.
Budimpešta, 20. maja. — Pred avstrijsko delegacijo je danes opisal gr°f j nekem "čla"nku imenuje ne kardinalov
somišljenik toda resnicoljuben mož Koppa po vsej pravici "očeta ubogih", "darežljivega pospeševatelja umetnosti in znanosti". Kar sem našel v njegovi zapuščini, je potrdilo moje mnenje. Niti enega milijona nisem našel, kaj še le sedem milijonov. So-odnikom je kaj malo zapustil, večino je volil za vsakovrstne dobrodelne svrhe. Sigurno pričakujem, da bodo listi, ki so drugače poročali, sedaj svoja poročila popravili. Dr. Porsch." — Radpvedni smo, če bo "Gl. N." tudi med tistimi listi, ki bodo dali resnici prosto pot.
Berchtold dogodke, ki so povzročili prijetbo Essad paše ter vmešanje mednarodnih žandarjev in mornarjev avstrijskih in italijanskih vojnih ladij. Minister je opomnil, da bi bilo prenagljeno, že sedaj sklepčno presojati dalekosežnost zadnjih dogodkov. Vmesnih prigodkov da je po novi o-mejitvi balkanskih držav kajpada vedno pričakovati, in da so se tudi brez izjeme primerili v pričetnih stopnjah vseh drugih balkanskih držav. Začasno pa da ni povoda, iz vmesnega dogodka v Draču sklepati na daljesežne neugodne posledice, kajti ta dogodek je bil zgolj albanska stvar in se ne tiče mejnih držav.
Slučaj Wallburg.
Dunaj, 20. maja. — V nižjeavstrij-skem deželnem zboru je poslanec Hel-linger interpeliral (vprašal) vlado za-stran ravnanja z gospo Szimies, vdovo nadvojvode Ernsta, in zahteval pojasnilo o kamarili, ki da vpliva na sodnika in zna preprečiti, da cesar ne izve resnice.
Obtožen umora.

0B bV Amerlc*n Pr*m Amocuuoo.
°ŽENl MORNARJI V MEHIKANSKI HOMOTIJI IN TOPOVI M	BOJNE LADJE "UTAH".
Cri'2i Mehik Zdlc *en''1 Držav so igr«l< važno ulogo pri zasedbi luke Vera tultaj. V vt ■ "pina mornarjev na krovu bojne ladje "Florida" je videti Zfff>rS-'	8 svojim orožjem in poslušajo poučila pred izkrca-
"""jeni "a v * S''ka kaže velike toPovc bQjne ladjc "Utah" ki 80 bili na"
»Oslo*; „f, 7?r*-CrU2 med zavzemanjem carinarske hiše in drugih javnih Po Združenih Državah.	......
Franc Kossuth umrl.
Budimpešta, 25. maja. — Franc Kos suth, sin velikega ogrskega domoljuba, je umrl tukaj danes, star 73 let. Bolan je bil več mesecev.
Koj po Kossuthovi smrti je njegova soproga poizkusila izvršiti samoumor z zastrupljenjem. Njeno stanje smatrajo resnim.
Januarja meseca, ko je hudo zbolel, se je Kossuth oženil z grofinjo Be-nyorsky, vdovo po svojem dolgoletnem prijatelju. To je bila želja pokojnega grofa.
Franc Kossuth je bil rojen dne 16. novembra 1841 v Budimpešti in je bil najstarejši sin Ludovika Kossutha.
Ko je bil 8 let star, so njegovega očeta Avstrijci ujeli, zaprli v požunski trdnjavi in po njegovi osvoboditvi poslali v Kutahio v Mali Aziji v pregnanstvo, odkoder je šla družina pozneje na Angleško. Mladi Kossuth je dobil v Londonu izvrstno izobrazbo, študiral inženerstvo in se obrnil 1. 1861. kot inžener v Italijo.
Ko je Ludovik Kossuth umrl, je sin prepeljal njegove zemeljske ostan-
Aurora, III., 25. maja. — Tony Pe-tros, 22 let star, je bil danes po veliki poroti obtožen umora Terezije Hollander.
Dekle je bilo umorjeno v noči 16, februarja na pokopališču, baje iz ljubosumnosti.
Zahvala.
Mi nižje podpisani se srčno zahvaljujemo našim botrom iz Jolieta g. Jos. Panianu in njegovi soprogi Margareti Panian. Nadalje se presrčno zahvalimo g. Antonu Nemanich, dobro znanemu bivšemu večletnemu predsedniku K. S.' K. Jednote. Hvala Vam, ki ste bili tako prijazni do naših otrok, ki ste jih prišli 20, maja, na dan njihove poroke, obiskat. Lepa hvala za Vaš trud in darila. Nadalje se zahvalimo vsem našim prijateljem in znancem za njih darila. In tudi srčna hvala našim cerkvenim pevcem in pevkam, ki so s svojimi donečimi glasovi peli med peto sveto mašo.
Novoporočencem želimo srečen zakonski stan.
Chicago, 11!., 25. maja 1914.
Martin in Mary Kremesec.
Zakaj pa ne obsojaš, "Gl. N.", Be-bela, ki je skoro celi milijon zapustil svojim sorodnikom, tisti Bebel, ki je učil "lastnina je tatvina"? Kje si pa tedaj bil s svojim moraličnim zdiho-vanjem?
tudi preko Bebljevega groba — je veliko vprašanje. — Tudi na Italijanskem se dele socialisti v zmerne revi-zioniste in revolucionarne Marxiste, ki neusmiljeno pobijajo drug drugega. — Nič boljše kakor na celini ni na Angleškem, kjer so socialisti razcepljeni na tri politične stranke. Na letošnjem kongresu britske socialistične stranke je predsedstvo izjavilo, da se je vse leto bavilo s predlogi, ki jih je izdelal mednarodni socialistični urad za zedi-njenje angleških socialističnih strank. Po teh predlogih naj bi se osnoval skupen svet, v katerem naj bi bile zastopane vse delavske organizacije, in sicer tudi nepolitična strokovna društva. Ta načrt je pa na obeh straneh naletel na odpor: Delavska stranka se je lepo zahvalila za ponudbo, da bi na političnem polju tlačanila za socialistično stranko, strogi socialisti pa so tudi protestirali proti temu, da bi se njih organizacija polimonadila z neso-cialisti. Za zedinjenje ni nobenega u-panja. In taka sama v sebi razbita stranka naj bi združila delavstvo vsega sveta? _
Odmevi "Titanic"-katastrofe.
Washington, D. C., 25. maja. — Vse proti White Star-družfci v zvezi s "Titanic"-katastrofo započete odškodninske tožbe je danes nadsodišče zavrglo. __
Jolietske novice.
— "The Amer. Slov. Jr. Base Bali Team" se imenuje druga skupina naših baseball-igravcev in sicer mlajših. Ta
Nebesa so pojem za kraj, kjer je po- team je igral to sezono že deset iger, polna, trajna, neskaljena sreča, zado- in dobil izmed teh nič manj nego 8!
voljnost, veselje doma. Socialisti pravijo, da bodo ustvarili nebesa na zemlji. Dobro! Toda, l^aka so ta nebesa, da se jih skušajo ljudj^fe povsod otresti, kjerkoli jim jih vi socialisti šiloma usilite, kakor na pr. v Milwaukee, Schenectady itd. Zakaj ne zgrabijo ljudje tam, kjer so vaša nebesa okusili,
z obema rokama za nje? Zakaj, zakaj?, *
Needinost v socialni demokraciji.
Socialnademokracija si domišlja, da je poklicana združiti pod svojim rdečim praporom delavstvo vsega sveta. Toda kako naj izpolni to nalogo, ker je pa sama v sebi needina in se že sedaj njeni somišljeniki cepijo v razne frakcije in skupine, med katerimi zijajo tupatam nepremostljivi prepadi. V Avstriji so d9sedaj odpadli od centralnega vodstva češki sodrugi; neuspeli tiskarski štrajk je pa tudi povzročil toliko nevolje proti višjim sodrugom, da se bodo prej ali slej odtrgale od osrednjega vodstva še nadaljnje skupine. — Na Francoskem se je komaj dosežena edinost že zopet razbila, ko je Allemane s tovariši ustanovil novo delavsko stranko.—V Bulgariji so so cialisti razdeljeni v "ozke" in "široke ', ki se med sabo hudo lasajo. — Na Nemškem je med strogimi Marxisti na severu in revizionisti na jugu s težavo vzdrževal vsaj formalno edinost rajnki Bebel; ali se bo edinost vzdržala
Tem potom poziva ta naš nadepolni team na tekmo vsak drug team s člani ne nad 18 let starosti. Torej tekmeci — na dan! Imena članov tega teama so: Frank Vranešič, 3b; John Fanče, c; George Žugel, rf; Frank Kožar, lb; Oscar Mance, ss; Anton Vrančur, cf; Anton Lilek, If; Joseph Grohar, 2b; Louis Pruss, p. Manager Joseph Avsec.
Rešena.
Prejeli smo sledeče pismo od g. Jos. Vodičke o rešitvi njegove hčerke: Moja 5 let stara hčerka je trpela vsled bolezni na želodcu in drobu prav dolgo časa. Naročil sem dve steklenici Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, in to je rešilo mojo hčerko. Vam vdani Jos. Vo-dička, R. F. D. No. 2, Swartz Creek, Mich." To kaže brzi in dobri učinek Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina v nekaterih boleznih želodca in drobja. To je prav dober združek grenkih zelišč in izvrstnega rdečega vina, ki je izkazal svojo izbor-nost v mnogih slučajih in ki ga lahko vestno priporočamo. Izčisti in okrepi vam telo. V lekarnah. Jos. Tri-ner, izdelovatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Pri prehladu si nadrgnite vrat in prsa s Trinerjevim linimentom. Poizkusite ga pri vsaki bolečini. — Adv.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 27. maja. — Dvoja praznika sta pred nami. V soboto, dne 30. maja, bomo praznovali takozvani "Memorial day" (spominski dan) ali "Decoration day" (krasilni dan), to je ameriški narodni praznik v sponi i n vojakom državljanske vojne, živečim in mrtvim; zadnjih grobovi se tega dne svečano okrasijo. V nedeljo pa bomo obhajali Binkošti ali Duhovo, to je naš ljubki krščanski praznik v spomin na prihod sv. Duha.
—	"Decoration Day". Jolietske pro-dajalnice se bodo zaprle opoludne v soboto, dne 30. t. m. (Decoration day) jn bodo ostale zaprte ves popoldan in večer. Tisti grocerji in mesarji pa, ki to žele, lahko spet odpro svoje prostore ob 6. uri zvečer. Prvikrat izza mnogo let bodo vse prodajalnice v notranjem delu mesta zaprte in temne v soboten večer. Tako naznanja joliet-ska "Merchants' Association".
—	Vročina. Mesec majnik ni bil že od pamtiveka tako vroč, kakor prve dni tega tedna, vsaj v Jolietu. V ponedeljek je poskočilo živo srebro na 92 stopinj, in včeraj že na 94. S tem je bil menda dosežen višek vročine v tem mesecu, kajti vremenoslovci nam .obetajo milejše vreme. Iz So. Chicane pa poročajo, da so se pojavili tamkaj tudi moskiti: na mirijade teh drobnih krvoločnežev je baje prirojilo sno-či iz močvirja ob Lake Calumetu in napadalo presenečene ljudi po cestah, ki niso bili še prav nič pripravljeni na vojsko s krvožejnimi moskiti, katerih še ni bilo pričakovati tako zgodaj.
—	G. Walter Predovich iz Puebla, Colo., član tamošnje dobro znane slovenske trgovske tvrdke, ki se je mudil na svojih počitnicah nekaj dni tudi v Jolietu na obisku svoje sestre, gospe Frances Jos. Sitar, je snoči spet odpotoval domov. Obiskal je tudi svojo omoženo sestro v Whitingu, Ind., ter svoje prijatelje v Garyju, Ind., in v Chicagi. Povsod je bil gostoljubno sprejet. G. Walter Predo-vich je rojen Američan, a vrl Slovenec z dušo in telom. Iz Jolieta je nesel v naš Pueblo vsepolno pozdravov. Na svidenje!
—	"Elyria'. Kakor smo že poročali, je dobil naš slovenski baseball-team "Elyria" elegantno uniformo. Enolična obleka je siva, z ozkimi zelenimi progami in s črnimi obšivi; čez prša nosi nadpis "Elyria" in na rokavu "J" (Joliet). Od lahke čepice do ličnih nogavic je vse izdelano v krasnem športnem kroju, tako da se člani naše Ilirije sedaj res postavijo. Pri svojem nedeljskem nastopu v Lemontu so o-bujali splošno pozornost.
—	Hrvatski Sokol v Jolietu je vzorno sokolsko društv« ki resno goji so-
znanega rojaka Matije Widetich. Ravno isti dan se je poročil gosp. Anton Fabjan, slovenski krojač v Chicagi, z gdč. Marijo Kremesec, sestro gori imenovanega ženina. Poroki sta se vršili v slovenski cerkvi ob 9. uri zjutraj s peto sv. mašo, ter je bila polna do zadnjega kotička. Od poroke so se podali na dom starišev, kateri so priredili svojemu sinu in hčeri, ki sta se ločila ta dan od njih, najlepše ženi-tovanje kar more človek zahtevati od delavca. Stariši se trudijo dolgo vrsto let v Ameriki, da živijo pošteno, kakor jih je učila njihova mati in sv. katoliška vera, ter imajo tudi spoštovanje ne samo od Chicaških Slovencev, marveč tudi od svojih rojakov in prijateljev v Jolietu, ki so jih obiskali na dan poroke v obilem številu, tako da je bilo premalo prostora v hiši. Ob 4:30 popoludne istega dne sta šla oba novoporočena para na izlet v Fox Lake. Ni mi pa znano, kako dolgo ostanejo tam.
Sedaj pa, gosp. urednik, se skoro bojim, da pride moj dopis v Vaš nikdar nasičeni koš, in zato bi rad končal; ali vseeno ne morem. Imejte potrpljenje z mojim dopisom, zakaj vsake stvari je enkrat konec, in tako bode gotovo tudi tukaj.	„ , ,
Kajti izreči irtOfam srečnim stari-šem Kremesec, kakor tudi Widetich najsrčnejšo častitko, ker imajo tako lepo vzgojene otroke. Zato kličem no-voporočencem: Obilo sreče v Vašem novem zakonskem stanu, ter da -bi vse križe in težave radovoljno prenašali, in delili med sabo vse dobro in slabo, kar ste obljubili pred sv. oltarjem. Ako bodete živeli v miru in slogi, bodite prepričani, da bodete dobili svoje plačilo od tistega, ki čuva nad Vami.
I Končno pozdravljam novoporočen-ce, kakor tudi njihove stariše, in vse rojake in rojakinje širom Amerike. In Vam, g. urednik, obilo uspeha.
Math. Grill.
koliko razjasniti po svojem lastnem prepričanju.
Tebi pa, list Am. Slov., pa lepa hvala in želim ti veliko naročnikov in predplačnikov. Pozdrav vsem čitate-ljem najboljšega lista kot je Am. Slov.
Jernej Ogrinc.
Cleveland, Ohio, 22. maja. -i Cenjeni mi Am. Slovenec! Pač nas veseli, ko priobčuješ dopise iz Clevelanda ter zavračuješ laži in obrekovanje poštenih delavcev, katere prinaša list — kako mu je ime? — ne maram ga imenovati. Lojze je Lojzek, on je podoben kot tak še otroku, zato mu ni zamere, ko laže tako, da kar smrdi. Pa se še to človeče drzne šteti med može. O ja, prepričan sem, ko bi bili vsi taki kot je Lojze, bi bila pač slaba. In ker sem delavec, se ne maram spuščati v prepir ž njim, kajti nisem še pozabil, ko me je obiskala kruta smrt in mi odvzela najdražje, namreč mojo ženo in me pustila v tugi in žalosti, mene kot moža in zraven še tri nedo-rastle otroke. Pač ne želim nikomur žalosti, da ga doleti, kakor je mene.
kolsko idejo. To se je pokazalo na In ti delavec kot sem jaz, kaj porečeš njegovem sobotnem večeru v Turner k temu: da te zadene nesreča, pride ti Hallu. Splošna kritika se glasi, da je bolezen v družino in imaš blage sose-
bil njegov nastop eksaktno lep. Neki Nemec, ki je sam "turner" a obenem nepristranski sodnik, se je izrazil: "Boljših telovadcev še nisem videl." Zato čast Hrvatskemu Sokolu v Jolietu! Le škoda, da je bila udeležba premajhna; naši ljudje ne zahajajo preradi v omenjeno dvorano.
—	Samoumor. V hosti blizu Rock-dala so našli v ponedeljek obešenca, ki je visel z drevesa na pasu. V nesrečniku so spoznali nekega našega mladega rojaka iz Rockdala, ki so ga pogrešali izza zadnje nedelje. Samo-morec je bil namreč John Karun, star še ne 20 let, član društva Sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J. Fant se je mislil oženiti, pa neke namišljene zapreke so mu zmešale glavo, da se mu je duh omračil, in v tej dušni zmoče-nosti je mladenič izvršil samoumor. Pravijo, da je bil dober in priden fant, zato ljudje njegovo žalostno usodo splošno pomilujejo. Pokopan je bil danes na slovenskem pokopališču v Jolietu. N. p. v m.!
—	Umor in samoumor. Neki Reginald Barr, rojen in vzgojen v Jolietu, a nazadnje odličen mlad trgovec v Downer's Grovu, se je te dni vrgel
de, da ti pomagajo in prijatelje, in zraven tega ti stoji na strani duhovščina, da te tolaži, da laže prenašaš gorje in še vse drugo; ako imaš moža, kot sem ga imel jaz g. Ant. Grdino, ki mi je ženo peljal v bolnišnico in domu pripeljal, in vse to za male stroške; in zraven tega še preskrbel najlepši pogreb. In ti delavec, mar se ne bi ti zahvalil vsem tem? Gotovo, vsaj jaz mislim da. In to sem tudi jaz naredil. Spisal sem zahvalo sam, katero si čital mogoče v Am. Slov. In ravno isto zahvalo sem nesel k tukajšnjemu listu, ki tako kriči in pomaga delavcu, seveda to samo sedaj, prej pa nikoli ne, to se razumi. In ko Lojze prečita, precej sem zapazil, da nekaj mu ni všeč. In nato mi reče: "Ako izpustite ime Grdina, stane en dolar, in ako ne, stane pet dolarjev." In to sem pripravljen notarsko priseči. In kako je nekdaj ljubil on Grdino in sedaj ga zaničuje kot poštenega trgovca, kateri je že marsikateremu pomagal in največ pa Lojzetu in njegovemu sodrugu. Pa da ga sedaj obrekuje, to se razumi in rad verjamem, da Ant. Grdina ni častilakomen, ampak njegova dobrota do naroda in delavca in delo se samo hvali. To naj si zapomni Pire in dru-
pod železniški vlak in je tako izvršil ^ laž ie vseskozinskoz kar ti pišeš, samoumor. Spri se je bil s svojo za-roečnko,- katero je potem usmrtil, in z obupa je šel še sam v smrt. Umor je izvršil v soboto in samoumor včeraj (torek) zjutraj.
— N. Chicago cesto snažijo. Nazadnje so vendarle pričela strgati strjeno blato in prah. na N. Chicago etreetu, in cesto bodo zdaj tudi po-oljili, kar je res hvale vredno.
t Chicago, 111., 26. maja. — Slavno u-jftdništvo A. S.! Vsaki slovenski list ffA natisne novice bodisi iz enega ali fayzega kraja, in zato Vas prosim, da t^|, meni odstopite nekoliko prostora slovenskem katoliškem listu $hVam sporočim nekoliko no-gotovo zanimalo vsake-Slovenca. Wtt'ffNf' sta bili dne 20. t. (flOfflJttsF slovenski cerkvi sv. fy&wijiSrt J« namreč sin do-^tina Kreme-
l^c«ABftH4qbiWqier(T Aq?.riki 30 let>
pfttflKUje za sv.
li^mfajqd'	sin
Martin Kremesec, ka^^scJe.jMročil t gdč. Marijo Widetich, hčerjo dobro
da še enega dolarja nisem hotel pla čati, nikar pet. Zato se ti moram zahvaliti ko lažeš in zavijaš vse drugače kot sem jaz pisal. In glej, prvič »i lažnivec, da sem samo hvalil Ant. Grdino; drugič si lažnik, ko pišeš, da nisem imel dolarja. In ti si, Lojze, "ta veliki" lažnik, to te dobro poznamo. In ko bi bil ti mož, ki toliko skrbiš za delavca! Jaz kot delavec sem ti hotel plačati zahvalo, ali ti si jo odklonil, zatorej tebi ni mar delavec, ampak dolar, ta ti ruje po glavi, to vse mi dobro znamo. Zatorej Lojzek, le še tako naprej izganjaj delavca, ali dolgo jih ne boš, to si zapomni. In predno končam, še nekaj bi te vprašal: Koliko imaš naročnikov, da so ti plačali za celo leto, kot je plačala moja žena še nekoliko pred smrtjo? In ti nisi moral natisniti zahvalo, in zato jaz ne maram tvojega lista. In če bi bil {ako dober, da bi zato mojemu otroku kupil vsaj ene čižmice, ali boš? Mislim, da ne. In ako grem k enemu ali drugemu trgovcu, katere ti zaničuješ in sramotiš, prepričan sem, da gotovo dobim. Ja ja, duša moja, tako je! Zatorej ni moj Iftpefyffpregovarjati, ali primoran sem bil ti ne-
Cleveland, O. — Prosim še nekoliko prostora v vašem listu, da odgovorim na dopis, ki je bil priobčen v C. A. s podpisom Jankovič, h. št. ne vem, najbrž da je nima, on je doma, kamor pride; kakor se razvidi, je agitatoc rde čega socializma. On je napadel mene in celo družino. Kako more človek napasti mene in celo družino, ki ga še ne poznam! Če on mene, ne vem. To je inteligenten človek, kaj ne? On piše, saj tako pravijo ljudje: ti, ki misliš, da si razumen, se sam prepričaj, vidi in sliši, potem trobi po časnikih, ne vprašaj, kaj ljudje govorijo. Jaz zahtevani, da mi ti dokažeš ali tisti, kateri te je nahujskal, da so imeli moji otroci s policijo opraviti in da ni še stvar končana in da so slab vzgled celi slovenski naselbini. Ali kradejo, ali kaj počenjajo? Otroci hodijo še vsi v šolo. Ne rečem, da so najboljši, najslabji pa tudi ne. Ali si morebiti čital po časnikih kaj <?d mojih otrok? Nisem premožen; kateri pride k meni, da je kateri škode kaj naredil izmed mojih otrok, dam za vsaki cent en dolar. Le skupaj, o-pravljivci! Vidiš, Jankovič, to so velike stvari. Meni ni nič, če praviš, da sem po starem kopitu. Sem, priznam. Izkušnja me pa uči in kakor mi je znano, so večinoma pošteni možje, kar nas je po starem kopitu. Po novem kopitu bi pa radi živeli na stroške dru-zih ljudi. Če ne prekličeš, kar si pisal od mojih otrok, boš imel pa ti v kratkem opraviti s policijo. Jaz kot ameriški državljan se moram potegniti za pravico, nisem "Greenhorn", kakor ti misliš. Če tega ne storiš, ostaneš lažnjivec in obrekljivec do tvoje zadnje ure. Zaradi moje žene ti to le povem: Ona ni hinavka, ni obrekljiv-ka, ni potuhnjena; ona ti pove iz oči v oči, se ne krega, ne toži. Ti si jo pa obsodil, kakor bi bila najbolj hudobna v celi Ameriki. Dobiš dobro plačilo od nje, kadar prideš pred nje oči, za tvoj umazani jezik. Glasno govori, to j je cela nje napaka. To ti zato povem, ker živiva že 19 let skupaj v ljubezni, ne v prepiru. Morebiti bi ti rad prepir napravil med nama, pa se jako motiš. Jaz se ne dam komandi-rati od vsake duševne reve. Kako se vendar moreš čutiti razžaljenega, ker sem Knavsa pohvalil? Kaj ti misliš, da ga vsi ljudje v Clevelandu sovražijo? Ne. Jaz sem mislil, da nimam v celi naselbini sovražnika, a moti! sem se. Vzrok je nevoščljivost in ker nočem biti rudeč. Kar se tiče bobra t, to le povem: Hvala, ki mi je to dobroto naredil. Nisem ga prosil zaradi dolarjev, jaz se še lahko živim z mojim delom, če mi Bog zdravje da. Prosil sem ga zato, ker je katoliški mož, ni kakšna propalica. Pa ni treba misliti, da je svetnik, kakor je dopis- j nik mene imenoval; ne hodijo še po' Clevelandu. Imamo neke vrste ljudi v ' Clevelandu, ki hodijo po jardih iz na- , vade, ali jim je prirojeno. Evangelij ' rudečega socializma oznanjati, zato so dvorane. In tudi cvetke se jim ne bodo priljubile, težko da bi za dotičnega kakšna ostala, to pa zato, ker so večinoma "pod zimsko komando". Odgovarjal ti ne bom veči Zahvalim se ti iskreno, ki si mene in mojo celo družino po celi Ameriki osramotil, in ti na uho povem: "Moli in delaj!
Ob sklepu pozdravim vse čitatelje A. S., in listu želim, da bi prej ko mogoče postal dnevnik. J. Gornik.
Denver, Colo., 22. maja. — Slavno mi uredništvo Ani. Slovenca! Prosim, da mi dovolite malo prostora v nam priljubljenem listu, da priobčim par vrstic od nas iz Dcnvera.
Dne 21. maja, ali na dan Vnebohoda Gospodovega, smo imeli precej vroč dan do 3. ure popoldne. Ob treh se je začrnilo od zapada in pričelo grmeti, okolu štirih pa je začelo deževati, med dežjem pa debela toča padati, tako da je padala dobre pol ure, tako da je bila popolnoma zemljo pokrila in dosti škode naredila na drevju in po farmah. Vse je uničila, kar so si farje dosti škode naredila. Ko je pa to-marji bili posejali. In tudi po parkih ča ponehala, je pa deževalo kakor bi iz škafa lil, tako da je bilo vsepolno vode po cestah in drugod potem okolu šestih. Zvečer pa se je oblak utrgal kakih 20 milj od Denvera, tako da je bila Plate River izstopila in se začela razlivati po Glcibevillu, tako da je do sto družili moralo zapustiti svoja stanovanja in so si »kali zavetišča po zvišenih prostorih, tako da vodi uidejo. S tem je pa bilo še slabeje, ker je bilo to ponoči, tako da so preplašene ženske z otroki bežale na vse strani. Do polnoči je voda zmeraj rasla, od polnoči pa je začela upati, tako da se ni bilo bati povodnji. Dosti hiš je tukaj, da je bila voda od enega do tri čevlje visoka v hiši, tako da je dosti škode naredila na pohištvu in po hišah. Sliši se, da je 8 oseb ubitih od strele po parkih in po farmah v bližini Denvera.
Nadalje, delavske razmere so jako slabe. Tukaj je vsepolno brezdelav-nega naroda; je jih dosti tukaj, ki so brez dela 8 mesecev. Zatorej ne svetujem nikomur sem priti zaradi dela. In odpovsod prihajajo delavci sem! Tudi se vidi več stavkokazov, ki so mora\i opustiti svoje skebsko delo iz strahu pred dobro oboroženimi straj-karji ali unijci. Znano vam je vsem
čitateljem tega lista, koliko nedolžnih otrok je življenje zgubilo v Calumetu, koliko zdaj tu v Ludlovvu nedolžnih otročičev in njih mater, ko so vojaki ali miličarji naskočili njihova stanovanja. In tam so ti ničvredneži pokazali svojo hrabrost in izurjenost nad malimi otroki in njihovimi materami. Ni jim bilo dosti, da so streljali na nje, potem so še zažgali, tako da so v veliki muki izdihnili svojo dušo po nedolžnem otroki in nijhove matere. Dragi rojaki, kaj to ni veliko hudodelstvo? To je hudodelstvo prve vrste. Kdo je tega kriv? Tega so krivi stavkokazi! Da ni njih, tega ne bi bilo. Ali žali-bog je dosti takih, ki komaj čakajo, da se začne stavkanje, in brž gre tja, da pomaga kapitalistom do njihove zmage, sebi in drugim pa dela do propasti; in sužnost pripravlja svojim lastnim otrokom in potomcem, in prodaje njihove moči kapitalistom, da jih bodo izrabljali po težkih in nevarnih in nezdravih delih za mal denar, ali pa morebiti komaj za borno hrano. Prosil in svetoval bi takim, da naj prenehajo s takim Judeževim delom! Da bi se zedinili s pravomislečimi delavci! Če pa je, da ne pristopijo k delavskim organizacijam, pa vsaj naj se držijo proč od dela tam, kjer zahtevajo drugi svoje po pravici zasluženo plačilo in svoje delavske pravice! In potem bi dosegli mirnim potom brez prelivanja krvi in boja!
Nadalje, dragi rojaki, svetoval bi vam, da bi se sleherni naročil na list Am. Slovenec. V njem je lepega in podučljivega berila, a cena mu ni velika, sicer za celo leto $2.00, izhaja dvakrat na teden.
Pri sklepu svojega dopisa pozdravljam rojake širom Amerike in v stari domovini. Posebno pa pozdravljam č. g. župnika v Adlešičih, katerega dopise dostikrat čitamo v tem listu. A tebi, Am. Slovenec, želim obilo naročnikov in predplačnikov.
George Pavlakovič, zastopnik A. S.
Hesperia, Mich. — Slavno uredništvo A. S.! Prosim, da sprejmete ta moj mali dopis in ga uvrstite v svoje predale. Želim se malo oglasiti iz te naše slovenske raztrešene naselbine. Malo nas je tukaj, pa ti smo tako oddaljeni eden od drugega, da je joj: po 3 milje, 5 in eni 7 milj narazen. Pa vendar, kdar se gre za dobro stvar, smo složni in pridemo skup.
Dne 19. maja nas je obiskal častiti gosp. Marko Pakiž iz West Allisa, Wisconsin. In smo se zbrali v cerkvici sv. Mihaela na Brunswicku in opravili velikonočno spoved in med sv. mašo prejeli sv. obhajilo. Zavoljo pomanjkanja časa je imel častiti gospod kratek govor, ali ta govor je šel vsakteremu do srca. Bog daj, da bi se ravnali po njegovem nasvetu in živeli v bratski slogi in ljubezni med seboj. Častitemu gospodu pa kličemo: Bog Vam stotero poplača za Vaš trud, kar mi nismo mogli, in Vas ohrani zdrave še mnogo let! Z Bogom!
Spomlad imamo jako ugodno, toplo vreme, in kmalu bo koruza v zemlji in krompir. Nova železnica se hitro dela. Proga bo šla od Lodingtona čez prijazno mestece Fremont in Hesperia na Grand Rapids. Grunti se jako prodajajo in mestecu Hesperia se obeta lepa bodočnost, ker leži jako v prijazni legi ob White Riverju. In dobra rodovitna' polja so v okolici in breskovi in jabolčji nasadi. Tudi letos kaže dobro, sadje vse lepo cvete, samo Bog nas obvari kake nesreče!
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice Amer. Slovenca, in želim listu dober uspeh in napredek v blagor sv. vere in slovenskega naroda. Marko Bluth.
Rock Springs," Wyo., 18. maja 1914. —Dolgovezni dopisi, ki so že več kot dve leti bobnali v svet samohvalo naših voditeljev in zastopnikov, so, kakor se vidi, popolnoma utihnili. Prav žal mi je zanje! Dostikrat smo zvedeli šele potom sanj in spominov, kaj se je godilo, oziroma kaj se namerava v naši sredi. Vsaj ne da bi bili naši zastopniki spoznali, da so malo zavo-zili!
Da! Zavozili so možje! To mi bo vsakdo mogel pripoznati, kedor količkaj pozna naše razmere. Pod plaščem sloge, edinosti in napredka se je skrivalo grdo strankarstvo in na ognjišče osebnega sovraštva se je polagalo oglje, ki je počasi vsplanitelo tako visoko, da je bil prisiljen vsakdo spoznati, da se našim bodisi ne gre za drugf kot za razdelitev slovenskega naroda v našem mestu in s pomočjo razdelitve razbiti še isto, kar je celokupcn narod postavil takrat, ko je bil v resnici složen.
Kratka epizoda, ki se je odigrala pred par dnevi v Slovenskem Domu, bo najlepše pojasnila, kakšne sadove je obrodila klika, ki se nazivlje "zastopniki slovenskega naroda". — Dobra, spoštovana ženica Mrs. Antonija Plestcnjak je umrla dne 10. maja, za-pustivši možu troje nedorastlih otrok. Da imajo znanci, ki so jo spoštovali, še enkrat priložnost zreti v njen obraz in pomoliti par očenašev za pokoj njene duše, so jo pripeljali iz bližnje naselbine Reliance v Slovenski Dom v Kock Springs. Prihajali so možje in prišle žene in otroci. Kar nas je sta-rokopitnih, smo kropili, poklekovali in molili; drugi so lahko napravili, kar jim ljubo in drago. Izobražencu, produktu našega socijalizma v dvajsetem stoletju tako nečuveno oskrunjevauje Doma ni bilo po volji. Zato je čakal priložnosti, da izrazi svoje mnenje in poduči svoj neuki, starokopitni narod. In posrečilo se mu je. Poškropila je
slabotna ženska, pokleknila in začela moliti za pokojnico. Čokati in plečati Janez, ki se ni upal lotiti nobenega moža, se je razkoračil pred šibko žensko in jo nahrulil zaradi njenega obnašanja. Ne meneč se za predrzno izzivanje, je ženska nadaljevala s svojo molitvijo. Ker se je pa Janezu zdelo, da še ni dovolj jasno razložil svojega prepričanja, je zopet ponovil svoj prvi nastop. In nepričakovano se je skrčila roka ženske in hrabri Janez je začuti! na svojem licu pošteno — klofuto,
Da ni ta scena ostala brez komentarja, se samo ob sebi razume. Še celo nekateri socijalistje so se zgražali nad počenjanjem svojega vestnega so-druga. Toda po krivici. Ali je morebiti Janez kaj druzega učinil kot dejansko pokazal, kaj se kuha za kulisami socialističnega kluba in kakšen veter veje iz tabora naših voditeljev oziroma zastopnikov slovenskega naroda? Fant je odkritosrčen in ker verjame bolj v dejanja kot pa v besede, se je prostovoljno žrtvoval za načela in naklepe svojih strank. Kedo bi ga zato zaničeval oziroma mu kaj predbacival! Socijalistje in napred-njaki gotovo ne! Ali morebiti staro-kopitni katoličanje? Dvomim! Ali ne lete že leta in leta psovke na vero naših očetpv še celo pri društvenih sejah? Ali se ne kujejo naklep"za naklepom proti cerkvi v istem Domu, katerega je postavila in ga še vzdržuje naša dobra volja in naši groši? In vse to smo nosili in še ponižno prenašamo mi katoliški možje! Treba je bilo ženske, da nam je odprla oči. Mrs. Cecilija Ferlic ali po domače An-škova Cilka iz Poljan nad Škofjo Loko je tisfa ženska, ki se je prva upala stopiti na noge izmed nas vseh, ki se štejemo, da ne pustimo, da bi vsaka izgubljena reva smela teptati našo najdražjo dedščino po naših stariših, našo sveto vero. Zato pa možje klobuk v roke in spoštovanje njej in njenim posnemalcem in posnemalkam!
Naročnik.
Steelton, Pa., 18. maja. — Cenjeni mi urednik Am. Slovenca! Prosim Vas, da uvrstite teh par vrstic v vaš cenjeni list. Dne 5. in tudi dne 13. maja so naši šolski otroki imeli predstavo "Marijina hči pred nebeškimi vrati", in vežbo "Ten Little Nigger Boys", v kateri igri je igralo nad 50 otrok, dečkov in deklic. In v resnici so vsi jako izvrstno izdelali, da niti najmanjše pomote ne bilo. Vse občinstvo se je kar čudilo velikemu uspehu naših otrok. Tudi se je udeležilo veliko število Angležev, kateri so v angleških časopisih pohvalili naše otroke. V resnici, to je bil največji ponos za nas vse v našem mestu. Ter najlepša zahvala vsem našim igralcem in igralkam! In jim želim še mnogo uspeha! In vsa čast in najsrčnejša zahvala pa gre našemu častitemu župniku Rev. F. J. Ažbe, in našim dobrim sestram Notre Dame, katere so se toliko trudile, da so naše otroke toliko v kratkem času izučile. Gotovo vsak izmed nas mora to pripoznati, da je dalo dosti dela in truda.
Z delom gre tukaj še vedno slabo. Vreme imamo jako lepo in vse prav lepo raste; posebno sadja dosti kaže, če nam Bog občuva.
Srčen pozdrav vsem čitalcem in či-talkam.	M. K.
Pravi vzrok.
Hribolazec vodniku: "Ali si je res tukaj pred dnevi nekdo zlomil vrat?"
Vodnik: "Res! — pa ga je tudi že dolgo prej bolel!"
■	g
I	Urada telefon Chicago 100	L
T	Stanovanja telefon Chicago 3247	J
i	JOSIP KLEPEC	i
£	JAVNI NOTA H	i
I	100« N. Chica(io St. JOLIET, ILL	I
W	vur»du iveierdog.ur« ob nedelja!, cnl »-12	•
Joliet Stem Dye Brae
>rofessional Cleaners and Dyer* STRAKA ft CO.
Office and Works, 642-644 Ca«* Oba telefona 488.
mmiwmmmmw
»»»»GERMAN****
Loan 6t Savings Bank]
MAKTIN WESTl'HAL
212 N. ltluff Street
JOLIET. ILL.
tfrmrinrmrmnrmr.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom »roje MeHIliCR
Tel. 101	Joliet. HI
IICHAEL CONWAY^
106 LenghraB Bldg.
Cati and Chicago Stt. JO LI K T
Posojujt! denar 18 zemljišča.
Insurance vseh vrat
Surety Bond«. Steam Ship Agent. Both Phones 500.
Srbeči žulji i
so zelo neprijetna neprilika. Odpravite jih. Zoper srbečico, li-šaj, kraste, slani tok, bršljansko zastrupljenje, prišč in druge srbeče kožne opahke, poskusite i
Scverovo Mazlo zoper j Kožne Bolezni
(Severa's Skin Ointment)
in si pridobite olajšbe, kakor g. Em. Kabat, Brookpark, Minn„ ki nam je pisal sledeče pismoš
"Severovo Mazilo zoper kožne bolezni je izborno. Imel sem nekaj srbečih žuljov na vratu, okoli katerih je bila rudečica, skoro tako velika, kakor srebrni dolar in kateri so zelo pekli in srbeli. Pokrili bi mi celi vrat, ako bi Severovo mazilo zoper kožne bolezni tega ne preprečilo. Po kakih pet nadevanj, je neprilika izginila."
Cena 50c v vseh velikostih. |
Zoper glavobol vzemite SEVEROVE PRAŠKE ZOPER GLAVOBOL
(Severa's Wafers for Headache and Neuralgia) kot navedeno v navodilu. Cena 25 centov.
SEVEROVE TAB-LAX
sladkorno odvajalo za otroke in odrasle. — Cena 10 in 25 ffl in odrasle. Cena 10 in 25 centov.
. Kadar potrebujete zdravila, vprašajte lekarnarja za Severo-va. On jih ima naprodaj. Ako vas ne more založiti, naročite jih od nas.
W. F. Severa Go.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Telefon Canal
Slovenkam in Hrvati«"" se priporoča
Slovenska BaP
1610 LOOMIS ST CHICAGO, ILl»
Geo. Svetlecich
^ PRVI SALUN EJj ONKRAJ MOSTA Si
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, tfr
DOBRODOŠLI!
Bray-eva Lekarna
Se priporoča slovenskemu občin«^
r Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.	^
104 Jefferson St., blizu most«. J0"*
Oscar Weinbrod
BUFFET
321 RUBY ST.	JOLIET, ^
Chicago Phone 349. ' -j
Kadar se mudite v okolici moje g°s
til"
ne se oglasite pri meni za okrep'
čil*
Mi hočemo tvoj ti hočeš naš les
Ce bol kupoval od aas, ti bo«e le j postregli s najnižjimi tržnimi •ami. Mi imamo ▼ aalogi vsak«*" nega lesa.	u
Za stavb* hii ia poslopij & p trdi lss, lath, c«d«rn« stebra, iinglne vsake vrst«.	^
Nai prostor je a« Despls«"' blisu acvega kanala.	j
Predn« kapil LUMBER, o«1*^ pri nas ia agl«j si aaio s*log®' bomo tadovoljili ia ti prihranili

J. W. LYOff
kad #ffic« ia lumber yard 1 des pla ines in cliktoh
Five Pieces of Popular Music Free
KRANJSKO.
1 wwvj
•— Iz Bele Krajine poroča "Slovenec" z dne 1.1. t. m.: Za otvoritev železnice, ki se vrši 25. maja, in zlasti za razstavo belokranjskih zanimivosti še kaže pri na* mnogo zanimanja. Narodna noša, sedanja in tudi nekdanja, bo jako obilno zastopana. Videli se bodo stari kožuhi in pletene jope iz ovčje volne. Tudi Bojančani pridejo v svojih zanimivih nošah. Ker bo nastopil zeleni Jurij in kresnice, bo to najlepša prilika, da se ti stari običaji ohranijo vsaj v fotografiji. Zakaj železnica bo skoro gotovo pomenila smrt starim našim navadam, kolikor jih še ni uničila Amerika. Zato je želeti, da Porabijo to priliko strokovnjaki za domovinsko varstvo in rešijo zlasti tudi za deželni muzej, kar se še da. Za razstavo v Črnomlju, ki bo podlaga belokranjskemu muzeju, bodo prispe-vali z navdušenjem vsi belokranjski nabiralci narodnega blaga iz svojih zbirk.
—	Cesta Črnomelj-Vinica. Zakonski načrt za zgradbo ceste Črnomelj-Vi-nica je cesar sankcijoniral. Tako se bo v kratkem izpolnila dolgoletna želja tamošnjega občinstva.
—	Organizacija kapitala na Slovenskem. Pod tem naslovom piše tržaški
Trgovski List": "Sicer pa moramo biti si svesti, da pri nas posameznik more ustvariti kaj velikega, ker ni-tta na razpolago zadostnega kapitala. Velika industrijska in trgovska podjetja zahtevajo tudi velike začetne glavice. Zato je na Slovenskem razvoj industrije in veletrgovine mogoč le na Podlagi organizacije našega srednjega Jn malega kapitala. Edino potom trgovskih kapitalističnih udruženj nam bo mogoče doseči industrializacijo in komercializacijo naših dežel. Zato je P""va naša naloga, širiti med narodom zanimanje za taka udruženja, razlagati ®|u jih pomen, ustroj in funkcioniranje. Treba je odpraviti iz njega nezaupanje, ki ga goji do gospodarskih organizacij, treba ga prepričati, da niore le potom njih doseči največji dobiček, da je sodelovanje pri trgovskih in industrijskih družbah zanj bolj dobičkonosno, kot dosedanji njegov Jiacin gospodarstva. Doseči se bo da-vse to; kajti naše ljudstvo je vobče Precej razumno. Ravnotako, kakor je našla nad našim kmetiškim prebivalko ideja zadružništva popolno ume-Vanje in ugodna tla, ravnotako mora zrnagati med našimi malimi in srednjimi kapitalisti tudi ideja denarne organizacije potom trgovskih in industrijskih družb. Ustanovitev zadružništva, prvi naš korak h gospodarskemu napredku, je privedla kmeta do samostojnosti in umnejšega kmetovanja, ■^rganizacija malega in srednega kapi
tala
Pa naj privede naš narod do moči
ln veljave!
Dolenjsko vino. Tvrdka A. De Se !n sionvi v Sheboyganu; Wis., v eyerni Ameriki je od hotelirja Ko-j Ca. v Novem mestu kupila štiri po-vnjake vina, in sicer iz Cerovca, Gr-Ja ln s Trške gore, rdečega in be-v Zastopnik De Wilde je bil sam je • °v.em mestu. Trškogorsko vino Win v)n°grada gospe pl. Langer. De . "e je doma v Alzaško-Lotarinškem MeJe Potoval v tej zadevi ob Renu in 'ia U l'1)a' c'a bodo Dolenjska vite^ Ameriki ugajala in da se bo po-razvijala živahna kupčija. Vino
Je bil «eca
0 odposlano v prvi polovici me-maja.
vojaki v Ljubljani. V do-vegara'lsko vojašnico poleg Gruberje-liavbi" . a'a 1>r'(lu v kratkem težki ■^lev ^'i"	domobanski ulanci.
e bodo zidali poleg klavnice.
Pri zadnjih naborih je
fantoV Skofj' 1-oki od 435 priglašenih ©d 4i2 Potrjenil« samo 76, v Kranju od [(j, s,in'o 90 potrjenih in v Tržiču Priglašenih 36 potrjenih.
lilTel' " "S°kolih" v Ribnici ni dovo-želni r,ad,Ui 'judsk°šolski mladini de-
g. Ivana Globočnika, posestnika in urarja v Kranju, stara 69 let. — V Kokri nad Kranjem je umrla gdč. Micika Pavšnar, hčerka posestnika in gostilničarja ondukaj, v starosti 25 let. — V Smledniku je umrl grajščak g. Henrik baron Lazarini v 72. letu starosti. — V Košani je umrla mati dveh župnikov, Antona Abrama, župnika v Košani, in Janeza Abrama, župnika v Črnem vrhu nad Idrijo. — V Železnikih je umrla v 76. letu starosti gospa Marija Demšar, mati g. zdravnika dr. Demšarja.— V Šmartnem pri Litiji je umrla c. kr. poštarica gospa Klementina Watzak, rojena Skrem.
—	Pisatelj Vatroslav Holz (Pristo-slav Kretanov) je umrl v Ljubljani dne 10. maja v 70. letu starosti. Rojen je bil v Slovenskih goricah na Štajerskem ter se je leta 1866 udeležil bitke pri Visu. Nazadnje je bil uradnik pri banki "Slaviji". Sodeloval je pri raznih listih kot slovenski pisatelj, ki celo na smrtni postelji ni počival.
—	Samoumor. Dne 7. maja so našli v gozdu pri Ljubnu obešenca, ki je imel pri sebi delavsko knjižico, glase-čo se na ime Anton Urbančič, pristojen v rebanje, novomeški okraj. Bil je 30 let star in je imel pri sebi 15 K denarja ter srebrno uro z verižico. O-besil se je s trto in si je pred smrtjo prizadel z nožem grozne rane.
—	Smrt v vodi. Dne 12. maja je v Domžalah utonila 40,let stara božjastna dekle Frančiška Flere. Bila je pri svoji sestri v mlinu g. Pavla Brton-celj in je pri mlinu prala perilo. Vrgla jo je božjast tako nesrečno, da je v vodo padla in utonila. Bila je pridno in pošteno dekle.
—	Samoumor. Pri Andreju Vovni-ku v Potočah pri Preddvoru, 59 let staremu kajžarju, se je zadnji čas opažalo, da se mu je nekoliko omračil um. Dne 5. maja se je njegova žena za nekaj časa odstranila z doma, Vovnik je med tem časom zlezel na svisli in si z nožem prerezal vrat.
—	Rop v Novem mestu. Z dne 11. maja poročajo: Postiljona iz Metlike je napadel neki delavec in zahteval od njega denar, grozeč mu s samokresom. Postiljon je ležal v hlevu g. Zichtena na v krmi. Pod pazduho so ga peljali v kandijsko bolnišnico. Iz lic in u mu je tekla kri. Do hiše dr. Kanca prišedši se je zgrudil. Naložili so ga v voz dr. Slanca in odpeljali v bolnišnico. Storilec pa jo je med tem ča som popihal. Novomeško stražništvo in orožništvo storilca še ni izsledilo. Projektil je zbil postiljonu tudi več zob. Smrtne nevarnosti do sedaj ni.
—	Odstavljen posojilnični tajnik. Odstavljen je tajnik črnomaljske hranilnice, g. Avgust Blažon, ker je revizija od strani mestne občine in deželnega vladnega revizorja pokazala zelo velike nedostatke. Vendar pa hranil niča denarno ni oškodovana. Prizadetih je tudi nekaj liberalcev. Tajnik je bil hud agitator liberalne stranke.
—	S strehe je padel. 671etni krovec in posestnik Matija Gros iz Kamnega brda, obč. Lukovec, je padel s strehe nekega hle^a 8 metrov globoko in obležal nezaesten. Kmalu nato je u mrl vsled notranjih poškodb.
—	Zlata ni znal ceniti. Jožef Ja-grič je pri Sajovicovih v Tacnu služil za mesarskega pomočnika, opravljal je pa tudi posle hlapca. Začetkom te kočega leta je peljal iz Vižmarjev za konska Sajovic. Nekaj dni potem je pogrešila gospodinja svojo zlato uro Vzlic na vsestransko povpraševanje ni bilo o uri ne duha ne sluha. Konečno se je pa le izvedelo, da je Jagrič uro ki je vredna okoli 1Q0 K, našel in jo nekemu drugemu za 10 kron prodal Obdolženec pravi, da je to uro našel v snegu pred hlevom in si jo pridržal Bil je tatvine krivim spoznan in na šti
da sme izvršiti tehnične priprave za tovorno železnico s postaje Brežice do Globokega.
—	Rogatec. Dne 1. majnika se je otvorila avtomobilna vožnja med Rogatcem in Krapina-Toplicami na Hrvaškem.
—	Gonjo proti slovenskemu uradni-štvu na progi južne železnice so zadnji čas pričeli nemški listi. Zamerijo južni železnici, da ima na svoji progi slovensko uradništvo. To je nemško-nacionalnim petelinom "suedslavisehe Propaganda". V interesu južne železnice same in v interesu prometa je, da ima južna železnica jezikovno popolnoma kvalifikovane uradnike. Taki uradniki so za prometno družbo prva potreba in samo ob sebi je umevno, da tako uradništvo more dobiti le iz domačega prebivalstva. Ali naj nastavlja ljudi tiste vrste, ki je duševno tako razvita, da se v desetletjih ne more od drugih jezikov naučiti drugega kot kletvine? Taki ljudje so k večjemu le sposobni za uredništva nemško-nacionalnih listov, koder zadošča taka jezikovna kvalifikacija, na odgovorna mesta tako velikih prometnih družb, kakor je južna železnica, pa taki revčki ne spadajo. Od nemškega nacio nalizma nima južna železnica nič.
— Revolverski atentat zapuščene vdove. Iz Maribora poročajo: 221etna vdova višjega poštnega upravitelja p. Langerja, ki se je ž njo na svoji smrtni postelji poročil in ji zapustil vse svoje premoženje, je bila z nekim trgovcem Schercem že dvakrat na o-klicih. retji oklic pa je Scherec preprečil in poslal vdovi nazaj njene listine. Langerjeva je bila zaradi tega zelo razburjena in se je odpeljala Novo Štifto k trgovcu Travnu, ki je bil Scherecev prijatelj in o katerem je domnevala, da mu je odsvetoval že-nitev. Med obema je došlo bržkone do prepira, v katerem je Langerjeva potegnila iz žepa revolver in oddala en strel na Travna, ki je bil težko ranjen. Nato je namerila revolver tudi nase in si prizadela težko poškodbo.
. - V delnih
. "eizni
■'"in mm
Ljubljani so vsled novih de-oklad nekateri hišni posestni-
ri mesece težke ječe obsojen./
— Maribor v nevarnosti. "Straža" dne 11. maja poroča: Programi za predstave v mariborskem cirkusu so erno povišali najeniščino in' tudi v slovenskem jeziku tiskani, iz
česar sklepa "Marburger Zeitung", da je nemški značaj Maribora v nevarnosti Bog daj norcem pamet!
-ouievain
doklad(. mn°tfo več, kakor znašajo Ar t
ljevanjaC 8£'Ja ra(ii Pospeševanja izse-v °sivni • -rIi so žuPana Vertnika da je i,n ,Pn Kočevju. Obdolžen je, rik0 lJ'? 0val pot,,c liste v Ame-_ Valsk»n podanikom.
Kad j i ioVT.,ten Ka<1J' lovec. Najboljši' Verstovšck, dr. Korošec, dr. Ben-b.. ovil« -----f_, , . ; kovič in A. urnšek. V dveh resolucijah so se izrazile zahteve, da naj dobi slovenski narod na Štajerskem in Koroškem svoje pravice. Na shodu je trajalo veliko navdušenje.
—V Celju je bil dne 3. maja dobro obiskan občni zbor "Slovenske kmečke zveze". Na shodu so govorili: dr. Brejc, o zatiranju koroških Slovencev
Ucelj „ CC.Je bil Preteklo leto Janez
nal°vil iVoa ače Re3nik iz šati »ieKOv gadov" Prijetno Jc P°slu"
1 nek'm »,rf 1>0Vest> kako sl* borila ter'm je p1" (modrasom), pred ka-
? 'Podtakni/ f*1 Ko 8C * 1>l" Ka u j P>del čez nek ka-
Se tako, da 7 ?°hi,el kotala »ta "10£ n, T *dai Kad na možu, n'»iu Po*r'.U; Slc(1°Jič se je ven. k'eič	reiiti se iz gado-
vi *0P*t »lovil o j26' ">rila * Pu*
lovec- i- gadov' K»j
d0y
! Slave Srni
. ne, iz-** «a bode pil za Ka.
'« Mt na kosa. VKr. •
104 Globočnik, soproga
—	Regulacija Pesnice. Komisija za regulacijo Pesnice se mudi te dni St. Lenartu v Slov. goricah, da izdela potrebna preddela v svrho regulacije
—	Velika elektrarna. Mesti Gradec in Maribor zgradita ob Dravi elektrarno, ki bo petnajstkrat večja, kot ona na Završnici na Gorenjskem.
—	Tovorna železnica Brežice—Glo boko. ZaJezuiško ministrstvo je do
tisku izšle v 2 zvezkih po 30 pesmi. Cena vsakemu zvezku je 2 K. Dobivajo se pri Glasbeni Matici v Ljubljani.
4 NAŠIM SLOVENCEM! 1
PRIMORSKO.
J
..... y
a kraja tiranih ^
—	Požigalca. Zaprli so v Strugi pri Stopni posestnika Antona Lepeja, kateri je osumljen, da je sam zažgal domovje, da bi prišel do zavarovalnine. — V Celnici so zaprli kočarico Uršo Dvoršak, ki je osumljen, da je v bližini Slovenske Bistrice zažgala svojo hišo, da bi prišla do precej visoke zavarovalnine.
—	Samoumor. Na Spodnji Iiudinji pri Celju se je zastrupila posestnica Marija Prosenjak. Vzrok samoumora je neznan.
—	Ljutomer. Rodbino Čagranovo in Babnikovo je zadela tekom četrtletja že tretja nesreča. Dne 10. marca t. 1. je umrla gospa Babnikova, mati ministerijalnega svetnika g. dr. J. Babnika, g. Ludvika Babnika ter Ča-granove gospe; dne 10. aprila je umrla gospa Rekova, sestra imenovanih otrok, dne 2. maja pa je izdihnila gospa Čagranova svojo blago dušo po dolgi in mučni bolezni v 45. letu starosti. Zapušča soprogo in 3 hčerke, od katerih je najstarejša še bolna.
—	Stekel pes. Od Sv. Marjete v Slov. goricah poročajo: Sem se je priklatil od nekod stekel pes, ki je ugriznil šest oseb, med njimi tudi gostilni-čarko Tobias. Tudi v Št. Lenartu pri Veliki Nedelji je ta pes ugriznil neko posestnico. Psa se je orožnikom posrečilo usmrti. Ugrizene osebe' so spravili v Pasteurjev zavod na Dunaju.
Koroški in goriški Slovenci na Sv. Gori. Okrog 800 koroških Slovencev se je dne 2. maja pripeljalo v Gorico s posebnim vlakom, ki so ga okrasili s slovenskimi trobojnicami. Na drž. postaji jih je pričakovalo za-! stopstvo "Slov. kršč. soc. zveze" z gg. poslancem Fonom in dr. Ličanom na čelu. Nato so Korošci takoj odšli na Sv. Goro. Drugi dan je prišlo na Sv. Goro več procesij iz Podgore, Bilj, Kronberga in Gorice. Bilo je skupaj vsega ljudstva ta dan na Sv. Gori nad 2000. Govorili so vlč. g. dr. Arnejc, vlč. g. dr. Pavlica, urednik Kremžar, župnik Budni in dr. Režič iz Celovca.
—	2001etnica kmečkega punta. Pred 200 leti so se kmetje naše dežele spun-tali proti gosposki, ker jim je ta kratila pravice, zahtevala roboto ter jim nalagala samovoljno razne carine in davke. Punt je potlačilo vojaštvo, ki je prišlo od vseh krajev gosposki na pomoč. 150 puntarjev je bilo aretiranih. Dne 18. aprila 1. 1714 pa je sod-nija obsodila na smrt na vešala 261et-nega Ivana Gradnika ter njegove tovariše Jerneja Kobal, Lovrenca Kra-gelj in Martina Munih. Obsodba se je izvršila v Gorici na ravniku, tam, kjer stoji sedaj spomenil sv. Ignacija. 21. aprila -1714 so obesili druge štiri pun-tarje in 23. aprila zadnje tri: Matijo Podgornik, Andreja Lahajnar in Valentina Lapanja. 61 puntarjev je bilo obsojenih v ječo in odvzela so se jim posestva. 26. julija 1716 pa so jill vsled amnestije izpustili iz ječe.
—	Smrtna kosa. V Sv. Luciji ob Soči je umrl c. kr. profesor v pokoju g. Valentin Pregelj. -- V Gradišču je umrl 781etni posestnik Peter Kerše van, odlikovan z zaslužnim križcem za vinorejo in sadjerejo.
—	Pogreb dr. Dermote v Gorici se je vršil dne 5. maja pop. ob 3. uri. Udeležba pri pogrebu je bila velika Udeležili so se pogreba stanovski kolegi pokojnega, slovenski in italijan ski odvetniki in koncipienti, šest jih je korakalo ob vozu. Zastopana je bila sodnija in drugi uradi, društva ter mnogo drugega občinstva. Za krsto so stopali mati in bratje pokojnega socialni demokratje so nesli tri velike vence z rdečimi trakovi in napisi. Ude ležili so se pogreba tudi socialni de-mokratje iz okolice, zlasti iz Solkana Za krsto je poleg bratov pokojnikovih stopal tudi p. Vincenc Kunstelj, franč gvardijan na Kostanjevici, pokojnikov rojak in prijatelj, ki je dr. Dermoto tudi spovedoval. Žalujoča stara mati se je vozila v izvoščeku za krsto. Za stopniki socialistov so imeli rdeče nageljne. Na grobu je govoril dr Lončar pok. dr. Dermoti v slovo kot prijatelj. Dr. Turna je porabil to pri liko za razlaganje svojih idej. Pogreb je bil cerkven, ker je dr. Dermota u mrl kot katoličan. Kakor se poroča, je dr. Dermota umrl pri mizi. Vstal je da napiše oporoko in smrt ga je do hitela za mizo.
\v
Dobili smo iz starega veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsako-vrstne bolezni. Ta zdravila se Vfif našim rojakom toplo priporočajo. Pišite po cenik!
DOM. LEKARNA
West Allis Sta. MILWAUKEE, WIS. ^
The Will County National Bank
—	Župnik M. Perč umrl. Dne 7. maja je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Šent Vidu ob Glini č. g. Matija Perč, župnik v Šmartinu na Dho-lici, komaj 40 let star. Župnik Perč je bil rojen 21. febr. 1874 na Obirskem, je študiral gimnazijo in bogoslovje v Celovcu in bil 19. julija 1900 v mašni-ka posvečen. Rajni komendator Šer-vicelj je bil njegov dobrotnik. Bil je odkrit Slovenec in imel precej borb z Nemci. V mladih letih je tudi pisate-Ijeval; bil je sotrudnik "Domačega prijatelja", ki je izhajal 1. 1897. in 1898. dvakrat na mesec kot priloga "Mira" in katerega je urejeval tedanji urednik Jožef Rozman, sedanji župnik v Cr-nečah pri Spodnjem Dravogradu. Bil jc to zabavno-poučen list, namenjen koroškim Slovencem, ki so ga ti jako radi prebirali. Perč je prevajal zanj povesti iz laščine. Za "Mohorjev koledar" in za "Domačega prijatelja" je sestavljal tudi različne uganke, ki so jih ljudje radi reševali.
—	Kako delajo koroška sodišča s Slovenci. Nek mali posestnik s Kranjskega je prišel po zaslužku v Breže na Koroško. Radi svojega posestva je prišel v položaj, da je rabil legalizo-van podpis po sodišču v slovenščini. Ko gre torej s to željo k sodišču v Breže, so mu tamošnji gospodje na izjavo, da ne znajo slovenščine, lega-lizovali podpis v nemščini. Posestnik, ki se je poprej hotel izogniti potovalnim stroškom, bo vendar moral še stroške za pot, ker se mu legailzo-vanje ni priznalo. Breže so gotovo bolj obljudene s Slovenci, kot n. pr. kranjski Tržič z Nemci, a se tam nahaja uradništvo, ki po svoji izjavi pri-pozna, da ne zna slovensko.
—	Koroike slovenske narodne pesnil "Glasbena Matica" naznanja, da so težko pričakovane koroške slovenske
HRVATSKO.
volilo brežiški premogokopni družbi, J narodne pečmi Svikaršičeve ravnokar
—	Ungaro-Americana? Hrvaški listi poročajo, da je ustanovitev nove izse ljeniške parobrodne družbe Ungaro Americana, glede katere so se z ogr sko vlado že delj časa vršili dogovori toliko kot zagotovljena. Namen te družbe bo osredotočiti v svojih rokah vse izseljevanje iz Ogrske in Hrvaške Ogrska vlada stoji namreč na stali šču, da je izseljevanje zgolj državno pripadniško vprašanje in zato ne spa da v hrvaške avtonomne stvari, mar več med skupne ogrsko-hrvatske, kar je toliko kot izključno mažarske. Un garo-Americano bo ogrska vlada se veda bogato subvencionirala, saj ima to biti nov korak naprej v osvoboje vanju morja. Izpočetka bo Ungaro Americana delala z ladjami Cunard proge, kasneje pa si zgradi šest last nili velikih parnikov. Ker je pa Da nubijeva ladjedelnica v Reki zaposle na z vojnimi ladjami, bo treba zgra diti novo ladjedelnico — na hrvaški obali seveda. Z ladjedelnico pridej delavske kolonije, in tako se bo vršil ob hrv. primorju isti pomažarjevalni proces, kakor se vrši v Slavoniji in Hr vatski potom državnih železnic. Eks propriacijski zakon o morski obali na meravajo torej Mažari čim preje in čim izdatnejše izkoristiti. Kaj poreče k temu hrvatski sabor, oziroma koali cija?
—	Samoumor bogataša. V Osjeku je izvršil samoumor kemik in posest nik Jožef Stumpf. Zapustil je pol j milijona, od tega je občini zapustil posestvo, vredno 150,000 K.
—	Mostar. Množica Hrvatov in Sr-bov je prisostvovala v katoliški cer-' kvi rekvijemu na čast Zrinskega in Frankopana. Potem je šel po mestu sprevod nad 2000 ljudi. Množica je | pela hrvatske in srbske pesmi in klicala: "Živili Jugoslovani!" "Živila slo-ga Srbov in Hrvatovl" "živila eno-krvna bračal" Govoril je poslanec Sola o jugoslovanskem edividu. S klici "Slava Zrinskemu in Frankopanu!" so se manifestanti razšli.
SENO, SLAMA, SENO!
-a^MOKANse-
vseh vrst in zmes za kokoši ceneje kot kje drugje. Prodajem žagovino.
"W. H. Berst
201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL.
N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520.
of Joliet, Illinola.
Prejema raznovrstne denarne nlof. ter pošilja denar na vse dele sveto.
Kapital in preostanek $300,006.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedail HENRY WEBER, kašir.
Prinesejo veselje i dobro voljo,ter zadovoljnost z godbo v vašo hišo.
Vse prijetnosti sladko-glasne melodije se proizvajajo iz čudežnega Steger & Sons Natural Player Piano. Tudi otroci lahko igrajo in cela družina se zabava.
Vsakdo bi moral vedeti o krasnih, artističnih glasovih in melodijah Steger & Sons klavirjev.
Gotovo poznate dve osebi, ki želita kupiti klavir ali pa player^pia-no. Če nam pošljete njuni imeni z veseljem vam pošljemo po pošti pet kosov Popular Sheet Music— zastonj.
Steger & Sons
Pianos & Natural Player Pianos
so dosegli najvišji uspeh. Delane so v največji tovarni pian na svetu v Steger, 111., koje mesto je ustanovil Mr. J. V. Steger.
Naš nov velik Piano Katalog je poln vrednostnih navodil. Dobite ga zastonj, če vprašate zanj. Izre-žite. spodaj in pošljite nam zdaj dok mislite na to.
■mbizrgzek^hbi
STEGER & SONS PIANO MFG. CO.
Steger Bldg Chicago, 111.
Prosim, da mi pošljete Va.8 Free Piano Catolog in 5 kosov godbe. Tu Vam poSljem imeni znancev, ki mislijo kupiti piano[ ] ali player piano.[ ]
Ime............................................
Street......................K.F.D.............
Mesto..............P. O. Box.................
County..................State.................
JOSIP ŽALAH
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroke spadajoče zadeve za Združene Držav* in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770.
A. NEMANICH, preds. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag*

m - -ir. b s


Slovenian
Co.
GLAVNICA $30,000.00.
Uitan. in inkorp. leta 1910
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
cp
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika, pje&F''**-.** ■
i Vv-^f	' - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik.
Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Greačica v steklenicah in Barega Zdravilno Grenko Vitio. aiiiiiiiiiuiiiiii»iiii»iii»miiiuiitiiiii»im<iiiiimiiinnniminiig-
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,001 KRON.
Vložen denar obrestuje po
4\ %
brez vsakeg-a odbitka,
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA t vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vam® šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar.
i	-STRANI OBSEGA-
4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleika pisava, Spisovanje pisem, Kako se postaa« državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St„ New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Trri največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOTEKSKO-AM. TISKOVNA DMA.
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta----$1.00
Za Evropo na leto..............$3 00
Za Evropo za pol leta...........$150
Za Evropo za četrt leta..........$100
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne posiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančao naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se »t oziramo.
Rokopisi »e ne vračajo.
CefiiV za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Friday* by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American' Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
Predsednik - - Anton Nemanich Tajnik -	William Grahek
Blagajnik - - - John Grahek Urednik - - Rev. John Kranjec
	cerkveni		koi rdar.
31.	maja	Nedelja	Binkošti. Pr. sv. D.
1.	jun.	Pondeljek Binkoštni pond.	
2.		Torek	Marcelin, muč.; Er.
3.	"	Sreda	Kvatre. Klotilda.
4.	a	Četrtek	Frančišek Kar. sp.
5.	u	Petek	Kvatre. Bonifacij.
6.	n	Sobota	Kvatic, Norbert,- š.
BINKOŠTNA NEDELJA.
nad tem grehom se sv. Duhu največ gnusi. Nečistnike vidimo sv. vero zgubiti, pa ne se spreobrniti. Sv. Pavel je modrijane, visoke glave pridobil, pa Feliksa in Družile ne (Dj. Apost. 24, 24). Pred nesramnimi sladuhi sv. Duh beži. Oh, očistimo čedno svoje srce sv. Duhu, da k nam pride, pa tudi skrbimo, da nas zopet ne zapusti!
II.
Koga sv. Duh zapusti? Ko je Noe po potopu goloba izpustil, se je hitro povrnil, ker ni našel druzega, kakor blato. Blato za dušo je:
1.	Posvetna ljubezen; ona sv. Duhu slovo da. "Ne ljubite sveta, tudi ne, kar je na svetu" (I. Joan. 2, 15— 16). Kar sv. Duh poželi, tega se svet brani. Posvetni duh je sv. Duha sovražnik. "Nihče ne more dvema gospodoma služiti" itd.
2.	Posvetne, ničemurne šege, zaničevanje sv. rečij, razbrzdano govorjenje, noša, živež črez mero, stan in potrebo. "Vse to ni od Očeta" (I. Joan. 2, 16).
3.	Občevanje s hudobnimi ljudmi. Mladenič, devico, ki gre v slabo tova-rišijo, sv. Duh zapusti; taki tavajo, kakor slepci po cesti pogubljenja. Oh, kako potreba nam je, se vsega tega varovati, ako hočemo biti tempelj sv. Duha!
Konec. Dražji kakor je dar, večji naj bo okovar. Ohranimo svoje srce, hišo, družino, vsega hudega, kar sv. Duha žali. Naj bo pri nas; on nas bo
iz obeh pljuč. Lurdski doktor pripomni, da jo je preiskalo več nego 20 zdravnikov, ki so potrdili, da je o-zdravljena; nemožno je misliti, da bi se vsi ti doktorji motili. Cez 2 meseca potem se je še zmerom čutila prav zdravo in je pridobila 20 funtov.
Naj še omenim tu, da tudi v Lurdu ne zadobi zdravja vsak bolnik, ki ga pride tje iskat; nekateri bolniki so včasih v Lurdu čutili nekako zboljšanje, ozdravljeni pa niso bili, in zapustivši Lurd so ostali bolni kakor so bili pred odhodom v Lurd. Toda mnogi, zelo teško bolni in neozdravni ljudje so v Lurdu pred sv. R. Telesom v enem hipu in brez zdravil zadobili zdravje, katerega so več let zastonj prosili različne, izvedene zdravnike. Ali moreš to razumeti?
JEZUITI IN LAŽNJIVI KUNDA.
"Predstojnik jezuitov more svojim podrejenim bratom zapovedati celo greh, ako sledi iz greha velika korist, slava in hvala božja. Tako stoji zapisano v pravilih jezuitskega reda v V. poglavju šestega dela." Tako je zapisal Kunda v Svobodi. A kakor je Kunda lagal tam o jezuitskih prisegah, tako laže tudi letos o drugih stvareh. Da bi mogel, ali da bi smel, predstojnik jezuitov zapovedati drugim jezuitom delati greh ali božje zapovedi kršiti!!! To je predebela laž! Jezuitska
pravila so bila sestavljena v latinščini, učil, lepo vladal, nas napolnil z vese- j y latinskem izvirniku se glasi, da moljem in pravično žalostjo. On, oče mili rej0 jezuitska pravila pod grehom ve-
vseh dobrot. Amen.
gdčna. carina benevel.
Izmed mnogifT ozdravitev jetičnih ljudi v Lurdu je posebno zanimivo o-zdravljenje mlade Sicilijanke 1. sept. 1906. Dospevši v Lurd pokazala je gospodična Benevel lurdskemu zdravniku Boissariju izpričevalo svojega zdravnika; to izpričevalo se glasi ta-ko-le: "Dragi tovariš! Pošljem Ti iz Luchona eno svojih bolnic, grofinjo benevelsko, rojeno v Siciliji, staro 28 let; boleha za podedovano jetiko. Njena 401etna mati je umrla za to boleznijo; tudi njena mlajša sestra hira. Zadnji dve leti je bila ta od mene zdravljena gospodična zelo bolna; zdravilo jo je več zdravnikov, poleg
drugih tudi profesor Grancher----
Kašlja, kar jo zelo muči, in včasih so štrene krvi v njenih pljunkih. Njena
zati člane jezuitskega reda; sovražniki jezuitov, posebno neki Lang, pa so nekaj v tistem poglavju napačno prevedli v nemščino, nekaj izpustili, nekaj popačili, in tisto poglavje potvorili tako, da lahko očitajo jezuitskemu predstojniku, da si prisvaja oblast, siliti in vezati k grehu svoje podložne brate, ali kakor lažnjivo piše Kunda, da more zapovedati greh drugim jezuitom.
Celo nemška protestantska zveza "Evangelischer Bund" zavrača Kun-dovo laž in trdi, "da je bilo davno in opetovano dokazano, da to ni res" (Widerlegung der Duhrschen Jesuiten-fabeln; Anti-Duhr).
Protestant Murr piše: Nasprotniki jezuitov so besedilo jezuitov ali popolnoma popačili, ali napačno (iz latinščine) prevedli ali zvijali tako, da mora biti nevoljen vsak nepristranski protestant, kateremu je Tnar za dokaze" (Gesch. d. Jesuiten in Portugal', T. 2).
Prvi protestant, ki se je uprl 1. 1824
KUNDA IN JEZUITI.
Kunda se je spravil na jezuite in jih grdi tako kakor zamore to le Kunda, kateremu sramodejstvo diši. Kaj pa poročajo o jezuitih pošteni, učeni protestantski pisatelji in zgodovinarji? Če tudi so nasprotniki katoličanstvu, vendar so nepristranski toliko, da dado jezuitom to, kar zaslužijo.
Protestant Hugo Grotius: "Jezuiti imajo veliko veljavo na svetu radi svojega svetega živenja in ker z aspehom v lepih vedah poučujejo mladino." (Anuales de rebus Belg. p. 194.) "Jezuitski red je v sto letih, odkar obstoji, imel več mož odlikujočih se v vseh strokah znanstva in neomadež-nosti živenja, kakor katerakoli druga družba." (Votum pro pace eccl. p. 658.) Čuješ Kunda?
Bayle, francoski kalvinist in filozof piše, da so se sovražniki jezuitov dali voditi predsodkom in so jezuitskemu redu predbacivali zloče, katere niso bile dokazane. (Lettre 322 a Mr. Pecher, Fom. IV. p. 863.) Kunda, ali ne delaš tudi ti tako? Zakaj oe dokažeš svojih obrekovanj?
Francoski bogotajec D'Alembert priznava: "Moram biti pravičen in reči, da je ni verske družbe, ki bi se mogla ponašati s toliko slavnimi in v vseh vedah in lepih umetnostih odličnimi možmi. Jezuiti so bili uspešni v govorništvu, zgodovini, starinoslov-stvu, geometriji, književnosti, v kateri morejo pokazati pisatelje prve vrste; svoj ugled pa večajo še s svojim vzornim vedenjem in živenjem." (Destruction des Jesuites.)
In ko so sovražniki jezuitov pritiskali na papeža, naj zatre jezuitski red, zapisal je prejšnji bogotajec: "Zdi se mi, da bo sv. Oče naredil veliko napako, če odpravi ta red, ki je njegova telesna straža zoper katoliške vladarje; zdi se mi da je ta pogodba (med papežem in vladarjem, po kateri naj se jezuitski red odpravi) enaka oni, ki so jo sklenili volkovi z ovcami, da naj ovce spreženo svoje pse." (Briefe an Friedr. II. bei Raess "Die Converti-ten" X. Bd. p. 649.)
Brezverni J. J. Rousseau piše: "Nad menoj se jeze, ker nočem rabiti peresa zoper jezuite, katerih sicer ne lju-
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Zakaj ni sv. Duha pri nas?
Duha resnice svet ne more prejeti ker ga ne vidi in tudi ne pozna. '	Jan. 14, 17.
1.	Sv. krščanske cerkve častitljivi začetek je današnja binkoštna nedelja. Imenitna in velika je njena stavba. Gospod Jezus sam je vogelni kamen, ki jtj je odrešil in posvetil, ter za vse ljudi postavil; apostoli cerkve zidarji; a še plahi in zelo nevedni.
2.	Današnjo nedeljo pride sv. Duh, on oče luči in moči, vse oživi in z nebeškimi darovi napolni. Temo, zimo odžene, in na prvo pridigo sv. Petra se jih 3000 Judov krsti. (Beri: Zgodbe sv. pispa.)
3.	Tudi nam je sv. Duh poslan pri sv. krstu v posvečenje, pri sv. birmi v potrjenje dan. Veliko ljudij ga pa ne občuti. Kako je to? K mnogoterim ne pride, veliko jih pa zapusti. Premislimo:
I.	Zakaj ne pride?
II.	Pokaj sv. Duh pri nas ne ostane?
Oh, pridi sv. Duh saj zdaj to uro,
in napolni srca svojih vernih!
I.
Kam sv. Duh ne gre? Golob je najčistejša tica; v podobi goloba se je sv Duh prikazal. Sv. Duh najčistejši beži:
1.	Pred grešnim stanom človeka. Grešnik, od Boga ločen, mrtev na duši hlapec satanov ne more biti tempelj sv. Duha, ki ljubi pravico in sovraži krivico. Sv. Duh je studenec svetosti in vsake čednosti; modrost pa v hudobnem človeku ne prebiva. Sv.. Duh je oče iniru; miru pa grešniki nimajo. Svetemu Duhii priti brani:
2.	Nevera in napuh, ki se mu ustav lja, kakor jutrnjemu solncu temni o blak. Brez vere ni moč, Bogu dopa-sti; nevera božje kraljestvo podkopa-va, dušo tepta; kako bi Duh resnice k laži prišel? "Kedo ne veruje, je že sojen." Svetemu Duhu je napoti:
3.	Prevelika tveza na posvetno. V srcu, ki je pozemeljskega prepolno, sv. Duh prostora nima. Trnje posvetne skrbi zaduši darove sv. Duha. "Ne iščite toliko: kaj bi jedli, pili" itd. Svetemu Duhu vrata zapira.
4.	Telesna slada ali nečisto veselje;
vročnica (fever) je 103 st. po noci, ko se močno poti, česar nisem mogel napačnemu prevodu (prestavi), je bil
profesor Kern (Goettingen, Widerlegung der Lang-schen Behauptung...) drug protestant je bil E. G. Paulus, ki se je 1. 1827 potegnil za nedolžnost jezuitov v časopisu "Sophronizon" (9 letnik, 3 zv., str. 1).
Protestant in državni tajnik Fischer (Aburteilung der Jesuitensache 35— 42), protestant Ellendorf (Moral und Politik d. Jesuiten XXIII.) in protestant Gieseler (Kirchengeschichte III. 2, 535) so razkrinkali hudobijo in zvijačo jezuitskih nasprotnikov. Tudi protestantska Real-enzyclopaedie opovr-gava Kundovo laž.
Protestanti Reuchlin, Niedner, Ger-diner in Ranke so preklicali to laž. katero so tudi poročali v svojih zgo-
dovinah. Ali mislite, da bo preklical tudi Kunda? O ne! Z lažmi Kunda svoje bravce poneumeva, od poneum-i ljenih bravcev pa živi. Od nevednosti
bim, zoper katere se pa tudi pritoževati ne morem; vidim pa, da jih zatirajo.'' Brezverni Voltaire piše: "Kaj sem videl v 7 letih, katere sem preživel pri jezuitih (kot dijak)? Najdelavneje, najzmerneje in najpravilnejše živenje; vse svoje ure so vporabljali za naše poučevanje in za pobožnost svojega poklica. Sklicujem se na tisočine mož, ki so bili vzgojeni pri njih kakor jaz; zatorej ne morem drugače kakor strmeti nad obdolžitvijo, da uče škodljivo moralo. (Correspondance, lettre un R. P. La Tour)'. Tudi slavni svo-bodaš Lalande je bil njih dijak, in tudi on se ginjen in vesel spominja živenja, katero je preživel v jezuitski šoli in obsoja one, ki preganjajo jezuite in njih šole. (Bei Pfeilschifter "Zurecht-weisung fuer Freunde u. Feinde d.
Katholicismus".) Kunda, ali te ni sram, da ti celo Voltaire piše, da si lažnik, ki obrekuje Jezuite?
Protestant Christian (Prof. Kern v. Goettingen) piše: "Med protestanti so bile najučenejše glave in najplemeni-tejše duše jezuitom naklonjene; naj-plitvejše glave in najgrši pristaši pro-testantizma pa besne proti jezuitom in katoličanom in jih obrekujejo." (Widerlegung der Lang-schen Behauptung einer gesetzlichen Suenden-Anbefehlung unter den Jesuiten p. 228.) Ali ne delata tako tudi zabiti Trošt in okuženi Kunda?
Profesor Doellinger piše, da so so-, vražniki jezuitskega reda podtikali jezuitom izmišljene zloče, da bi jim ljudstvo tem raje obrnilo hrbet. (Hand (Nadaljevanje na 7. strani.)
krasen grafofon
dobite pri nas po posebno nizki ceni.
$18.75
Vreden je $30.00, a mi ga damo za......................
Imamo zalogo plošč na obe strani, ter jih prodamo po 65c.
JOS. JONTES
601 Landau Ave.	^^	Joliet, Illinois

ustaviti; ima tudi vnetje žlez v vratu in pod pazihima; tudi eno koleno Je I delavcev žive kapitalisti in socijalistič-
oteklo. To, dragi tovariš je vse, kar Ti morem povedati o svoji bolnici." Tako izpričevalo je tej bolnici dal Dr. Henry Racine, dne 30. avg. 1906.
Dr. A. Salivas, ravnatelj Avon-Fon-tainebleau zdravilišča, je potrdil, da ie njeno stanje resno, da boleha na pokvarjenem slepiču ali pa za črevesno jetiko; bodi pa to ali kaj drugega, njeno stanje je kritično.
Dr. Octave Beliard je pa razvidel, da ima jetiko na obeh pljučih; pisal je, da je tako ozdravljenje redko, zato pa dvomi nad ozdravitvijo nagnitih pljuč. Tudi Dr. Grancher je bolezen razpoznal za pljučno jetiko.
Ozdravitev v Lurdu.
Ta gospodična dospe v Lurd zvečer lne 31. avg. Drugi dan ji strežnice v kopalnici samo z gobo zmočijo njene bolne ude, ker za kopel je preslaba. Ob 4 uri pop. jo v njenem vozičku pripeljejo pred cerkev, kjer se vrši običajni izprevod s presv. R. Telesom. Ko pol ure pozneje bolnica prejme blagoslov z monštranco, zdihne k Jezusu: "Ce hočeš, da umrjem, žrtvujem Ti rada svoje življenje; če pa me hočeš ozdraviti, reci le besedo, in ozdravljena bom." Tisti hip pa začuti, kakor da bi električni tok prešinil njene žile. V svojem vozičku poskoči na kolena in z rokama iztegnjenima v podobi križa zaihti in se zahvaljuje nebeškemu zdravniki* — bolečine namreč ne čuti nobene več. Po izprevodu vstAne in zapusti voziček; množica pa kliče: "Čudež," in jo hoče zmagoslavno odnesti; njene strežnice to komaj ubranijo in le s težavo jo privedejo v preiskovalni urad, kjer je mnogo zdravnikov. Deklica je morala bežati pred množico, ker vsakdo je hotel za spomin imeti košček njene obleke po o-zdravitvi.
Kaj so našli zdravniki? Pljuča, žlezi in tvor — vse je bilo ozdravljeno; otekline tudi ni več; hropetije v vratu in pljuvanje krvi je prešlo. Krepost, ja-kost in slast do jedi se ji je povrnila. Malo teško je pa še dihala na desni strani. Dne 3. sept. preiskal jo je tudi njen zdravnik. Dr. Racine, ki je takoj prihitel v Lurd in našel, da so prej nagnita pljuča zaceljena; tudi on je pritrdil drugim zdravnikom, da je njena 2 leti stara jetika čudežno izginila
ni voditeljčki.
Kakor Kunda pisal je lažnjiva pisma proti jezuitom tudi janzenist Blaž j Paschal, a brezverec Voltaire je (v i Siecle de Louis XIV.) ta pisma zavrnil tako-le: "Hoteli so dokazati s temi pismi, da so jezuiti nakanili izpriditi i nravstvenost ljudi; a sovražnikom jezuitov je bilo le do tega, da so zabavali ljudi" (z lažmi).
Tudi angleški filozerf, protestant de Bayle je zavrnil Pasquierja, ker je z lažmi grdil in sramotil jezuite brez vsakih dokazov.
Protestantski pisatelj in šolnik v Halle, Fried. Koerner piše, "da so si jezuiti na šolskem polju stekli tolike zasluge, da jih mora brez nevoščljivo-sti pripoznati tudi protestant. Njih šolstvo je zaslovelo po svetu kot najbolje; jezuiti so pedagogi, ki vzgajajo posamnike za praktično življenje in neomadežno čistost, kakršne ne najdeš v nobeni drugi šoli v 16. in 17. stoletju." (Gesch. d. Paedagogik, str. 12.)
Protestant Wittinan, ki je v knjigi: "Die Jesuiten und der Ritter 11. P. Lang", ovrgel Langove laži o jezuitih, pripomni: "Dvomilo je, če je kak sovražnik jezuitov nesramnejše laži navajal kakor Lang, ki je celo potvoril citate iz tiskanih virov." (P. 42—44.) Te laži je Lang spisal na ukaz ministra Montgelas. Tudi Mitncker (All-gemeine Deutsche Biographie XVII. 613) in I leigel (Ausdrei Jahrhunder-ten p. 214—233) sta obsodila I.angna za obrekovalca jezuitov in lažnjivca.
Če torej tako učeni protestantje, ki kot taki niso naklonjeni katoličanstvu, po natančnem raziskovanju zavračajo laži, s katerimi Kunda pita svoje bravce, potem veste, kako hudoben je Kunda, ki slepari svoje bravce z lažmi, katere pa prodaja za resnico.
Kunda! J. Kohler, profesor na be-rolinskem vseučilišču je ravno izdal 3. zvezek, VII. dela knjige: "Archiv fuer Rechts—-und Wistschaftsphilosophie"; v tej knjigi ti pove ta učenjak, kako jasna in čista je morala, ki jo zastopajo jezuiti. Kupi si vsaj ta zvezek, uči se in potem še le piši o jezuitih.
Dragi čitatelj, ne pozabi Am. SI. ponuditi kakemu braveto Svobode, da bode saj uvidel, kako ga Kunda vleče za nos.
W
m s
m
m
Sfi
m m
m s
s
m s s s m sfi a? s s m m m s m s s ss
s »
Sfi
5S5 Sfi
s
Sfi
s
Sfi
m s? s sfi
SSi 'Ji S Sfi
ss y&
m t« s« sfi
s
m
Sfi
£
!H Sfi
DELLWOOD PARK
se otvori prihodnjo soboto
S PRENOVLJENIM
Velikim Plesiščem
ki obseji 12,033 čevljev prostora za plesišče in 6,000 čevljev za promenado Bilo je veliko plesišče poprej, a zdaj je dvakrat večje.
THE A1RD0ME
Premične slike na trati
je posebno prijeten prostor za naše občinstvo, ki kaze čudežne Kinemacolor
podobe v barvah.
NATHAN HALE, PATRIOT
bo prvi subjekt, spremljan z zastavami in nošami vseh narodov v
pravih barvah, isti večer.
Samo zvečer
Dva Koncerta
ob pol 3. uri pop. in ob 8. uri 15. min. zv.
Dellwood Godba je organizirana po lastni zbirki Direktorja in Managerja. Boljša bo kot kdaj doslej.
Koncert bo vsak praznik in nedeljo popoldan in zvečer. Ob večerih brez intermisije.
Ne pozabite na Base Ball Game
Zanimivo na Decoration Day Naša velika zastava se razvije ob 1:30 pop. 30. maja.
Sfi
S
Sfi
m
s
sfi
s s
m
Sfi
m
Sfi
&
tfi
g
sfi
m
sfi
&
sfi
tfi ifi
ifi
&
ifi
5 ifi
2S5 ifi
S?
ifi
%
Sfi
tfi
Sfi
$
Sfi
6
Sfi
tfi sfi
i »
sfi
S?
sfi
ss sfi
na
sfi
*
sfi
Sili Sfi tfi Sfi
m sfi sfl sfi as sfi tfi Sfi tfi Sfi tfi
J
JEDNOTA
Bell phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I.	»odpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
II.	podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewoed, N. Y. City.
Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, F©rest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
NADZORNIKI: Aaton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Pov8ha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn.
i
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, III
John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Frank Petkovsek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ilia.
DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 20320 John Šutej, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 20321 Josip Klarič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 17. maja 1914.	Dr. št. 133 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 20322 Josip Matiček, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 20323 John Blatnik, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 17. maja 1914.	Dr. št. 83 članov.
K društvu sv. Jeronima.153, Canonsburg, Pa., 20324 Frank Verbanec, roj 1890, zav. za $1000, 4. razred, spr. 21. maja 1914.	Dr. št. 31 članov.
PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., k društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 6445 Peter Habian, 24. maja 1914. I. dr. št. 18 članov. II. dr. št. 67 član. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 6326 Josip Šuštaršič, 21. maja 1914.
Dr. št. 18 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17352 Ciril Jančar, 22. maja 1914.
Dr. št. 390 članov.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17856 Peter Migalič, 17539 Jurij Petrunič, 10. maja 1914.	Dr. št. 234 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI. °d društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 2825 Josip Klemenčič, 25. maja 1914.
Dr. št. 213 članov
društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 19325 Matija Zupančič, 25. maja 1914.
Dr. št. 304 člane.
društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 10757 Frank Jaklič, 23. maja 1914. _	Dr. št. 123 članov.
U(1 društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 17438 Filip Brežinski, 21. maja „1914-	Dr. št. 17 članov.
°d društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 5494 Andrej Mlakar, 21. maja n 1^14.	Dr. št. 89 članov.
Ud društva sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 17940 Jakob Černe, 18. maja 1914.	' Dr. št. 46 članov.
d društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 11908 Anton Borovac, 26. maja 0,1914-	Dr. št. 139 članov.
U(i društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 10475 Jakob Biček, 24. maja 1914. q .	Dr. št. 66 članov.
a društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 7066 Josip Dragar, 19173 Jakob Krašovec, 11. maja 1914.	Dr. št. 207 članov.
a društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 17986 Ivan Mikuš, 20. maja 1914.	Dr. št. 81 članov.
19,niStva sv" Antona Pad- 72, Ely, Minn., 17554 John Andolšek, 19. maja Qj . •	Dr. št. 71 članov,
društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12516 Anton Bajuk, 18758 Mihael lna> 16525 Alojzij Rus, 17865 Gregor Grabrijan, 25. maja 1914. •Oj ,	Dr. št. 93 članov.
19HStVa SV" A1°jzija
"°d društva sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr., 18546 Jožef Kostelec, • »iaja 1914.	/	Dr. št. 18 članov.
G ustva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 16980 Anton Koren, 48975 e°- Kočevar, 19849 Karol Turk, 20094 Karol Lipša, 19850 Josip Stubler, Od J' '»aja 1914.	Dr. št. 104 člane.
tva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 19092 Ivan Lauš, 22. maja 1914. Od j .	Dr. št. 99 članov,
ustva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18431 John Dragan, maJa 1914.	Dr. št. 78 članov.
Mohawk, Mich., 13494 Anton Gradišar, 21. maja
Dr. št. 36 članov.
Od
dru
ODSTOPILI ČLANI.
ustva Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 15748 Alojzij Petrich, 23. Od drJa 19'4.	Dr. št. 103 člane.
va sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 17899 Fr. Kalan, 24. maja 1914.
^d druvt	• žt' ^ članov.
mai	a •rezus Dobri Pastir 49> Pittsburg, Pa., 9880 Nikolaj Klepec, 17.
°d dru-,	' Dr- št- 53 članov,
nik	sv' CiriIa in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 18260 Frank Zelez-
'	aprila 1914.
Od
društ
^uštva ftaja 1914
društva
Dr. št. 77 članov.
IZLOČENI ČLANI. .
Mva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 13676 John Urek, 17. maja 1914.
Dr. št. 131 članov.
sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 10385 John Matičič, 11.
Dr.. št. 206 članov. K društ	PRISTOPILE ČLANICE.
$1000 ?SV' J°žcfa 2> Joliet, 111., 6113 Antonija Chinderle, roj 1889, zav. za K ^ništv, \!raZred' spr' 24 maja 1914	Dr št- 123 članic.
1894 ar,je Cist- Spočetja 80, So. Chicago, III., 6114 Marija Kukič, roj K druš'tv2aVx.za	1- 'azred, spr. 17. maja 1914. Dr. št. 151 članic.
1897 Mar'je Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 6115 Ana Rogina, roj K ^»hlT Za $10()0' sPr- 24- »laja >914-	Dr. št. 127 članic.
$1000 ," Anc 127- Waukegan, 111., 6116 Marija Kette, roj 1893, zav. za K društvu rTed' *Pr- 24-	1914.	Dr. št. 78 članic
„ $50<) 3 Jurija 142> Lansford, Pa., 6117 Jožefa Kupres, roj 1888, zav. za društ'vu' m""-''1, Spr 23 ,naja 1914'	Dr- št- 2 članici.
Zav za	Pomagaj 147- Rankin- Pa- 6H8 Marija Martinčič, roj 1888,
„ razred ' 3' razred: 6119 Malčika Keljihar, roj 1884, zav. za $1000, 4.
dr"štvuT ° maJa 1914"	Dr- žt' 26
zav- z*t ttnA n'ma 1S3, Canonsburg, Pa., 6120 Jožefa Delost, roj 1890, v	razrcd' spr- P' nlaja 1914'	Dr- 8 članic.
K društVu . DOVANA ČLANICA ZOPET SPREJETA.
sv' Barbare 24, Blocton, Ala., 2136 Rozalija Šuštaršič, 21. maja 1914. .	Dr. št. 10 članic.
d društva	SUSPENDOVANE ČLANICE.
sv- Družine 5, La Salle, 111., 2935 Jožefa Jaklič, 23. maja 1914.
društva Vit	Dr" št- 29 članic.
, maja 1914 SVl Mll'aela 61, Youngstown, Ohio, 4336 Barbara Rubi
nič, 20.
^d dr,.J. H
ustva
Dr. št. 27 članic.
1914SV- Al°jzija 88, Mohawk, Mich., 4950 Marija Gradišar, 21. maja
,Sruitva Miri;	Dr- št- 5.članic.
1914	riJe t. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 3893 Ana Mehle, 15. maja
društva sv r- -i	Dr- št- 57 članic,
"»»ia I9i4	,n Metoda 144, Sheboygan, Wis., 5184 Neža Povše, 8.
Dr. št. 21 članic.
ZNIŽAL ZAVAROVALNINO.
Pri društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 10826 Jernej Kokelj, znižal zavarovalnino s $1000 na $500, 24. maja 1914. Razred 3.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S K. J.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE.
Uradno naznanilo.
Glasom pravil K. S. K. Jednote odobrenih na ednajstem glavnem zborovanju v So. Chicago, 111. se prične prihodnje ali dvanajsto gl. zborovanje Jednote meseca avgusta t. 1.
Vsled tega se uradnim potom naznanja vsem krajevnim društvom K. S. K. Jednote, da se prične prihodnje zborovanje dne 17. avg. 1914 ob deveti uri dopoldan v Milwaukee, Wis. in sicer v So. Side Turn Hall na National Avenue, to je med drugo in tretjo Avenue.
Natančneje o tem hočem poročati pozneje.
Vsa krajevna društva se opozarjajo, da si na svojih mesečnih sejah meseca junija izvolijo poleg svojega rednega delegata še toliko dodatnih zastopnikov ali delegatov, v kolikor jih opravičujejo pravila. Vsako društvo je opravičeno poslati od 12 do 100 članov in članic jednega delegata. Od 100 do 200 dva, itd. Število članov in članic se vpošteva z zaključkom meseca junija 1914.
Članice ženskih društev ne morejo kot deiegatinje zastopati svojega društva pri gl. zborovanju Jednote, pač pa si lahko izvolijo delegata, člana Jednote, ki je soprog kake članice dotičnega društva.
Pravila določujejo, da dolžnost delegatov je, udeležiti se Jednotinega zborovanja in povspeševati njen napredek. Radi tega si štejem v dolžnost, da opozorim vsa slavna društva, da si izvolijo iz svoje srede take člane za delegate, ki jim je v resnici za napredek Jednote. Letošnje zborovanje bode za našo slavno organizacijo zgodovinskega pomena in čaka gg. delegate ogromno delo.
Vsako zborovanje stane na tisoče dolarjev, vsled tega bi bilo umeseno, da bi se gg. delegatje že pred zborovanjem dobro pripravili in imeli gotove predloge za zboljšanje Jednote spisane, ki bi se jih zborovanju v razmotrivanje predložilo. S, tem bi se veliko časa in mnogo denarja prihranilo.
Ker je za delegata potreben poverilni list za časa zborovanja, radi tega bodem take liste odposlal z asesmentom za mesec junij, ter prosim, da se mi jeden izmed listov takoj po seji vrne z imeni izvoljenih delegatov ali zastopnikov. Taki listi morajo biti podpisani od društvenega odbora in potrjeni z dr. pečatom. Drugi poverilni list, pa prinese delegat na zborovanje seboj.
Društva, ki ne morejo ali ne bodo poslala delegata, naj ravno tako vrnejc poverilni list z označbo, da delegata ne pošljejo.
Vsa taka društva lahko pismenim potom poročajo na gl. urad kaj želijo, da se v pravilih spremeni itd., nakar se bode take prošnje in poročila predložilo posebnemu odboru na zborovanju v presojo. — Prihodnjič kaj več.
Zeleč vsem članom in članicam vse najboljega, beležim z bratskim pozdravom Vam udani sobrat Joliet, 111., 20. maja 1914.	JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
Joliet, 111., 25. maja. — Iz urada društva sv. Frančiška Sal. štev. 29 K. S. K. J. se naznanja članom, da naj se udeležijo prihodnje mesečne seje dne 7. junija kolikor mogoče v obilnem številu, ker je veliko važnih reči na dnevnem redu, kakor tudi volitev poslancev, ki bodo zastopali društvo na prihodnji konvenciji. Zato je dolžnost vseh članov, da se udeležijo seje in si izberejo dobre, razumne može, ki bodo delovali za napredek in slogo pri naši slavni K. S. K. J.
Nadalje se naznanja na podlagi u-radnega naznanila K. S. K. J. v številki 50. A. S., da vsako društvo je u-pravičeno od 12—100 članov in članic poslati enega delegata, od 100—200 dva i. t. d. Ker zgoraj imenovano društvo šteje 318 članov in članic, je upravičeno za 4 (štiri) delegate. Zatorej naj se člani zberejo kolikor je sploh mogoče, da ne bo nobeden potem prigovarjal, da ni bilo prav, ako si izvolijo le dva zraven stalnega, in nasprotno, ako dr. pošlje 4 (štiri) delegate, ,je pa odvisno od članov, ki bodo navzoči pri seji.
Tudi opozarjam člane, ki še niso oddali listke od velikonočne spovedi, da naj to store. To velja tudi onim, ki so izven mesta, ker velikonočni čas se že bliža h koncu.
Nadalje tudi naznanim članom, da nam je nemila smrt po kratki in mučni bolezni iztrgala iz naše srede dva dobra, vzorna člana, namreč Imbro Lukšiča v starosti komaj 27 let in Math Klobučarja v starosti 43 let. Ker ne vemo ne ure ne dneva, zato bi moral vsak član slovenske naselbine pripadati k podpornem društvu, ki ga podpira v bolezni in v slučaju smrti mu izkaže zadnjo čast in preskrbi dostojen pogreb. Ali žalosten je pogreb takega, ki ne spada k nobeni organizaciji. Na ti podlagi naj si vsak presodi in gotovo bo prišel do tega zaključka, da bo pristopil k enemu na dobri katoliški podlagi in bratski ljubezni sodelujočemu društvu, kakor je dr. sv. Fr. Sal. štev. 29, katero podpira svoje člane od prvega dne bolezni pa za dobo dveh let. Zato vljudno vabim člane naše naselbine, da naj ne odlašajo, ker človek ne ve ne ure ne dneva, kedaj ga zadene bolezen ali smrt.
Z bratskim pozdravom
John Lekan, tajnik.
„! x
L5i	$
^ PREDLOGI IN RAZPRAVE Si ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. ffi
Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J., namenjene v korist naši slavni organizaciji, katera se tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo meseca arguita v Milwaukee, Wis.
v Jednoti in pri raznih društvih, zato želim sobrate pri K. S. K. J., ki bodo volili delegate za prihodnjo konvencijo, opozoriti na neko točko, na katero nekatera bratska društva ali pozabijo ali je pa morda nalašč ne upoštevajo. In ta točka je:
Sobratje in sosestre! Na konvencijo volite za delegate verne katoliške može, praktične katoličane!
Praktičen katoličan je mož, ki veruje v nauke katoliške cerkve in po tej veri tudi živi.
Praktičen katoličan se nikdar ne sramuje svoje vere.
Praktičen katoličan ne zabavlja čez duhovnike in jih ne pita s psovko: farji.
Praktičen katoličan nima dveh obrazov: eden socialistični in eden katoliški; ni kakor nož, ki reže na dve strani; ni kakor petelinov rep, ki ga vsaka sapca zamaje.
Praktičen katoličan se ne ogiba domače cerkve in ne zaničuje domače šole.
Praktičen katoličan.ne čita ali vsaj ne naročuje in ne plačuje protikatoli-ških listov, ker praktičen katoličan ve, da se pravi v. svojo lastno skledo pljuvati, kdor plpčuje protikatoliške liste in obenem podpira cerkev.
Praktičen katoličan ne gre samo enkrat ali dvakrat na leto k maši in še takrat za "show".
Praktičen katoličan ne gre k spovedi samo zaradi spovednega listka.
Sedaj veste, dragi sobratje in sosestre, kdo je in kdo ni praktičen katoličan. Na konvencijo izvolite le take može, ki so ne samo sposobni v društvenih zadevah, ampak ki so ob enem tudi praktični katoličani, ki se držijo obljube, ki so jo storili takrat, ko so bili vsprejeti v našo K. S. K. J.
Zakaj vam to na srce polagam? Zato, ker se včasih tudi v naša katoliška društva vrine kak tič, ki ima dvojno barvo. In taki tiči so nevarni. Rdeča barva preveč upije, in taki napolrdeči tiči so precej predrzni. Namesto da bi lepo tiho bili, ker so jih katoliški možje vzeli za sobrate pri društvih, pa včasih precej glasno in nekatoliško govorijo in še celo pri sejah raje ubirajo strune na nekatoliško stran. Taki možje ne spadajo v društva naše K. S. Katoliške Jednote, še manj pa spadajo na konvencijo, ker na konvenciji vsak predloga velja za vseh 13tisoč članov. Taki pol-možje bi 11a konvenciji čas kradli s tem, ker bi skušali Jednoto oropati katoliškega značaja, društvom pa, od katerih bi bili poslani, bi delali sramoto.
Za konvencijo volite torej sposobne može in katoliške može, praktične katoličane!
Član K. S. Katoliške Jednote.
mi njim zaupamo vse svoje najboljše,' zatorej morajo tudi oni gledati in de-' lati, kar je v njihovih močeh z_a korist,' napredek in slogo za celo našo organizacijo!
Marsikateri misli: "Jaz bodem gle-j dal, da me izvolijo za delegata in potem mi morajo vsi člani dati čast! Ali gledati mora, da jo zasluži poprej in potem jo bode tudi dobil: vsak delavec se plača po njegovem delu, tako tudi takšna velika, pomenljiva in neobhodno potrebna stvar, kakor so konvencije pri eni ali drugi organiza- J ciji, posebno pa kakor je K. S. K. Jed- J nota, ker je ena največjih in najslavnejših med slovanskim narodom.
Kakor je že večino članom in članicam znano, bode to ena jako pomenljiva konvencija, ker se moramo pokoriti vladnim postavam, da bode vpeljana nova plačilna lestvica! Morajo se tudi premeniti pravila, da se bodejo strinjala z novo lestvico! Zatorej moramo gledati, da si izberemo premišljene in razumne delegate, kateri nas bodejo zastopali in gledali, da nam bodejo olajšali pa na kakšen drugi način naše gorje. Dolžnost je vsakega člana in članice, da dobro prebere pravila in premisli, katere točke so dobre da ostanejo veljavne in katere se črtajo, in potem na svojih društvenih sejah razmotrivajo, kaj bi bilo boljše, ker le tako je mogoče naročiti svojemu delegatu, kaj ima storiti. Jaz mislim, da je to pravilno in tudi zlajša-nje glavnega zborovanja, ker vsak delegat ve, kaj mu je naročilo njegovo društvo in vsak naznani na konvenciji, potem se tudi laglje sodi želje članom in članicam K. S. K. Jednote.
Dobro bi pa tudi bilo, da bi vsako društvo sklicalo glavno sejo, pri kateri si volijo delegata, da jim je mogoče izvoliti razumnega in dobro mislečega člana, kateri nas bodejo zastopali v takih pomenljivih in preko-ristnih zadevah.
Torej dragi sobrati in sosestre, veselimo se in upajmo, da bode še zana-prej slovela naša slavna in predobra mati K. S. K. J. Kakor se otroki veselijo godu svoje dobre matere, da ji dajo kaj za spomin, če druzega ne, pa pokažejo svoje veselje in radost do njih: tako se tudi mi pokažimo kakor dobri otroci svoji slavni materi, katera je že tisočim in tisočim pomagala
in katera želi še brezštevilnim pomagati. Samo podajmo si svoje bratske roke! Glejmo: eden za vse, vsi za enega, ker v slogi je moc! Ne ob-upajmo, če ravno bode prišlo do malo večjega asesmenta; upam, da nam bode pa pomagano na kakšen drugi način, ker Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota je ena največjih dobrot na svetu.
J. Stua, tajnik dr. št. 44, So. Chicago, 111.
^ MALI OGLASI. ^
Kdor kaj išče za vsakokratne priofe-
čanje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo p« 3 centa od vsake besede
PRODAM LESENO HIŠO S 5. SO-bami, veliko kletjo, šende in drugo, nahajajočo se na 1105 N. Bluff St., Joliet, 111., Frank Terlep, cena $1400.
52t4
NAPRODAJ DVE POOL IN ENA Billiard mizi in vsa oprava, ter licenca za 1914. Več pove D. N. Col-lum, 408 W. Jefferson St., Joliet, 111.
NAPRODAJ HIŠA IN LOTA NA 610 N. Scott St., Joliet, 111. Več se poizve tam.	55—.
PRODAM MLEČNE KRAVE ALI zamenjam za nemlečne. Lahko jih vidiš na pašniku 3 bloke od Cass St. kare. Chicago tel. 2656-Y-1. Alfred Oram, lastnik.	—57
NAPRODAJ — POCENI — ZA GO-tov denar — tri lote tik enadruge na Nicholson St. i ntri lote skupaj na Highland Ave. Več pove lastnica: Mrs. Moran, Plainfield, 111. ali John Vidmar, 1112 N. Broadway, Joliet, 111.	52t3
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAR
SLOVENSKI GOSTILNIČAR , Cor. Ohio in State Sts. Joliet, Ifl.
(19. dopis.)
Članom in članicam K. S. K. J. v dobrohoten opomini
V našem glasilu je bilo uradno naznanjeno, naj si društva K. S. K. J. volijo delegate za konvencijo, ki se bo vršila letos meseca avgusta v Milwaukee, Wis. Vsako društvo ve, da mora na konvencijo poslati take može, ki so najbolj sposobni za to in katerim je pri srcu blagor društva, h kateremu spadajo in blagor cele Jednote. Ker sem že večleten član K. S. K. J. in so mi precej dobro poznane razmere
(20. dopis.)
O volitvi delegatov h konvenciji K. S. K. Jednote.
Kakor je znano vsem članom in članicam K.'S. K. Jednote, bliža se konvencija, katera bode to leto avgusta meseca v Milwaukee, Wis. Veseli me in veseliti more vsakega člana in članico, spadajoče pod okrilje naše slavne organizacije, ker se bliža tako velika in pomenljiva stvar, in da vse' v tako lepem miru in slogi pričakuje. Ni nobenega pisanja po časopisih in kreganja in zmerjanja eden čez drugega. Mislim in upam, da to pomeni slogo in zadovoljstvo z našim glavnim odborom, da so gledali za napredek in zadovoljstvo članom in članicam K. S. K. J. Torej dragi sobrati, gledajmo tudi mi, da jim olajšamo njih trud in njih dobra dela, katera so se mučili 3 dolga leta. To se lahko zgodi le, če si izberemo dobre in razumne može za naše delegate, kateri bodejo nas zastopali in katerim mi zaupamo svoje o-troke in tudi sami sebe. Torej kakor
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249,
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica.
8749 COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
JOUET.ILL.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET, ILLINOIS.
SLWNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji ■ najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tep izdelujemo še mnogo drugih
sladkih pijač za krepčilo.
----1
BEI.O PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
k sn
K
m
K
m
K
m K
m
K £ K

Junaštvo in zvestoba.
Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije
(Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Spillmann S. J.	Poslovenil * * *
Ifi
Sfi
Sfi
Sfi
SfigaSfiiiifiliKSifi^SfiiflSfiffiSfiSifiiiSfiSaSfi
(Dalje.)
Ko sem se malo odpočil in nekoliko
okrepčal, sem brez cilja hodil po nekaterih ulicah. V ulici Valois (b. Valoa), pri Palais Royalu, je bila trgovina z umetninami, kjer je bilo v razstavnici vedno nekaj novih in starih slik in bakrorezov na ogled. Razume se, da nikoli nisem šel mimo takih izložb, ne da bi si jih ogledal. V oknu je bilo par slik imenitnih sodobnih umetnikov. Že sem hotel naprej iti, ko mi je zadel pogled v spodnjem kotu na majhno pokrajinsko sliko iz Švice, ki sem jo takoj spoznal. Tudi slikarja sem poznal, le ime mi ni bilo znano. Podoba je predstavljala mali gradič Št. Andraž pri Chamu ob Zuškem Jezeru ter spadala k tisti veliki zbirki, v kateri je bil dal moj boter Zurlauben pred kakimi deset leti slikati in v baker rezati Švicarska mesta in gradove. Neki Pariški slikar se je takrat za dolgo časa nastanil v graščini Zurlauben in je delal pod vodstvom mojega botra. Bil je majhen, živahen možiček, ki sem ga večkrat gledal pri slikanju in sem bil prav prijatelj ž njim. Ne vem, ali sploh imena nikoli nisem bil sslišal, ali sem ga bil pozabil. Klicali smo ga le za 'slikarja' ali 'Parižana'. Zdaj pa sem videl njegovo ime pred seboj z razločnimi rdečimi črkami narisano v desni kotiček slike na sinjo vodo Zuškega Jezera: Perignan, kraljevi slikar. Jvaj umetnik še živi? Ali stanuje v Parizu, in bi mogel zvedeti za njegovo stanovanje?
Ta misel mi je šinila v glavo, in takoj sem sklenil poskusiti. Stopil sem torej v prodajalno in vprašal lastnika, ki mi je prijazno prišel naproti, če mu je morda znan slikar one zale podobice, ki je postavljena na prodaj.
"Perignan? Gotovo; saj je z menoj v kupčijski zvezi. Prejšnje čase sem prodal marsikatero njegovih duhovitih del. Zal, da zdaj ne gredo več tako dobro. Vkus se je spremenil. Pravim 'spremenil', gospod, ne 'poboljšal'. Ali morda hočete kupiti malo delce? Zračna perspektiva je izborna, voda je mojstersko slikana, in drevesa na bregu bi delala čast slovečemu umetniku".
Rad sem priznal vse te vrline hvaljeni sliki, a sem tudi odkrito povedal, da mi moje sedanje razmere ne dovoljujejo nakup umetnin. Storil bi mi pa veliko uslugo, če bi mi povedal za stanovanje slikarjevo. Z vljudnostjo, kakršna je le Parižanu lastna, mi je
moj dragi, ne morem vam svetovati, da bi postali slikar!"
'"Toda pomočnik pri kakem slikarju ali dekoraterju?" sem vprašal. '"Vsako pošteno delo mi je prav, da le zaslužim pri tem svoj kruh!"
Tu me je prijazno potrepal po ramenih in rekel: "Vrlo! To je pametna beseda! Pri tem vam morda lahko pomagam. Marillier, moj zet, je deko-rater in dela s kakimi SO pomočniki. K temu vas jutri popeljem, in stvar bo gotova. Danes pa ostanite pri nas, in povedali si bomo še mnogo lepega iz starih časov, ki sva jih skupaj preživela v Švici. Ah, moj Bog, sedanjost je tu v Parizu tako žalostna in bodočnost tako mračna, da se človek rad umakne za kakšno urico v spominu v stare čase."
To se je zgodilo. Po večerji smo sedli z gospo Perignan k plapolajo-čemu ognju na ognjišču ter še dolgo prijetno kramljali. Potem sta me spre vedla v malo, a čedno opremljeno spalnico, ki se je bliščala od snage. S prisrčno zahvalo do Boga, čegar previdnost me je danes tako očetovsko vodila, in z mislimi na svojo dobro mamico in na vse drage v daljni domovini, o katerih smo danes toliko govorili, sem zasnul in spal kakor princ, dokler me ni zbudilo pozno zimsko jutro.
Stari Perignan ni vstajal zgodaj. Zato sem imel čas, pisati materi o svojih doživljajih ter ji sporočiti na slov slikarjev, na čegar ime naj mi v bodoče pošilja pisma. Nisem se namreč mogel odločiti za obisek o. Sekunda, ker je umevno, da sem se bal vsakega srečanja s svojimi nekdanjimi tovariši. Rotil sem jo, kakor že v enem prejšnjem pismu, naj veruje v mojo nedolžnost in naj to sporoči tudi botru. Pozdrava za Vereno pa si nisem upal pristaviti.
XXV.
Marillier (b. Marije) je imel svojo delavnico v Sveto-antonski Ulici. Tja me je spremil Perignan ter predstavil svojemu zetu. Ta je bil mož srednje velikosti in ostrih potez v obrazu. Pre-motril je mene in moje risbe z mirnimi rjavimi očmi ter me vzel za poskušnjo mej svoje delavce. Stavil mi je za pogoj, da ne bom zahajal v nobene klube ter se zdržal vsake politike.
"Jaz sam moram iti včasih k jako-bincem — zavoljo kupčije; sicer ne bi dobil nobenih naročil," je dejal. "Treba tuliti z volkovi! A moji delavci mi ne smejo obiskovati klubov. Če ne se
ustregel ter imenoval neko hišno šte- H dan pričkajo in okoli pohajajo in
vilko v ulici de Racine (b: d' Rasin).
| po gostilnah posedajo, delajo pa nič.
jaz sem prijatelj
Srce mi je veselja poskakovalo, ko Da ge razumemo -sem nemudoma kremi proti označene- | usUye jn svoboder mu kraju. Našel sem ozko hišico, le: Zelo rad sem prista, na ta pogoj> • „ s tremi okni na pročelju, lepo pobelje-1 mojster me je pos]al v risarsko dvo. no, z zelenimi vetermcami. Zdelo se j ran0i kjer je kakega po, Ujcata risarjey
je, da jo bodo visoke hiše na desni in | izdelovalo predloge za razna dekora-levi zadušile, tako neznatna je bila mej ' terska dela Kot poskusno delo naj njimi, vendar pa videt, jako prijazna.' bi zasnoval izvesek za na hišo imenit. Potegnil sem zvonec tn vprašal deklo, I nega zobozdravnika. Marillier je bil če je gospod Perignan doma. Gospod z mojjm izdelkom prav zad0voljen, da-
vendar v takem vetru in snegu ne poj-de od gorke peči, je odgovorila. Tedaj
si ni bil po najnovejši modi. Malo ga je spremenil ter dal izvršiti. Tedaj
naj blagovoli naznaniti gospodu, da ga ! me je stalno spreje, y delavnico za
želi obiskati "mali Damian iz Žuga." "Mali Damian!" se je smejala dekla in pogledala kvišku po moji visoki postavi.
Dve minuti kasneje sem stal v prijetno zakurjeni sobi- pred svojim sta-
prav pošteno tedensko plačo.
Tedni in meseci so zdaj potekali pri mirnem delu. Velike politične spremembe so se mej tem izvršile; prinesla jih je nova ustava. Francoska je bila razdeljena v 83 novih okrajev
rim prijateljem "Parižanom". Prvi hip (departmentov), ki sq dobili imena po sem ga spoznal, dasi mu je zadnje de-1 gorah in rekah in samovoljno poteg-setletje lasi pobelilo in mnoge gube [njene meje. S tem so bile zgodovin-pod oči in na čelo zarisalo. On pa me je premotril z očmi, zmajal z glavo in rekel: "Nimam časti, nikoli vas ni sem videl." To je da! Osem ali devetletni deček je bil mej tem zrastel v edenindvajsetletnega moža! Ko sem pa začel pripovedovati o svojem botru in o grajščini Zurlauben ter mu pokazal nekatere slike iz Ztiga v svoji risarski knjigi, tedaj se je zopet spomnil, skočil pokoncu, plesal krog mene in tleskal z rokami nad glavo ter klical v eno mer: "Jes, jes! Ali je mogoče? Tisti mali fantič iz Žuga!" In njegova gospa, okrogla mala ženka s prijaznimi otroškimi očmi, je prišla poleg, in govorjenja ni bilo konca ne kraja. Pravili smo si o Zugu, Zurlaubenu in drugih švicarskih prijateljih.
Moral sem sesti z njima k mizi. Meni na čast je velel prinesti steklenico starega Bordojca, in šele ko smo bili posrebali kavo, sem mogel spregovoriti o sedanjosti in svojih načrtih za bodočnost. Tu se je Perignan popraskal za ušesi, natančneje ogledal moje risbe in naposled rekel: "Talent imate! Imate pravo oko umetnikovo, in tudi vaši prsti so za to. A trebalo bi še dolge šole! Toliko in toliko let pri zmožnem mojstru! Jaz sem prestar in le izjemno še kedaj delam v ateljeju. Sicer pa, če bi postali tudi največji umetnik, denarja bi dandanes ne zaslužili! Dvor in visoko plemstvo, ki so prejšnje čase naročali slike in kupovali, so zdaj uničeni ali pa so se izselili. A pleme pdvetnikov in pisarjev, ki zdaj gre na površje, noče nič potrositi za umetnost. Jaz sam sem v življenju pridno delal in imel marsikatere blage pokrovitelje, mej drugimi tudi vašega spoštovanega botra, a komaj sem toliko prihranil, da moreni zdaj na stare dni od tega živeti. Ne,
ske pravice starih dežel popolnoma u-ničene. Nova volilna pravica je bila vpeljana: prvi volivci so imeli izbirati volilne može, ti pa 745 ljudskih zastopnikov. Stara sodišča so se odpravila, in vpeljale porote. Dedno plemstvo, vsi'naslovi in grbi so bili odpravljeni. Kakšni prevrati! A jaz se za vse to nisem menil, ampak sem mirno dalje risal in slikal.
Mojemu gospodarju—ali kakor smo zdaj morali reči: "državljanu" Maril-lierju je bilo tako čisto prav. Imeli smo zdaj za več tednov polne roke dela! Saj je bilo v Parizu na stotine prodajalen in trgovin vseh vrst, ki so se imenovale: "Pri grbu Bourboncev", "Pri Francoskih lilijah", "Pri grofu od Provence", "Pri vojvodi od Normandije", "Pri grbu Anžurcev", "Pri hrbtu plemenitih de la Suze", "Pri velikem križu sv. Ludvika" in tako dalje. In potem vsi nešteti dobavitelji kralja, kraljice, princev, vojvodov teh in teh!
Vse to je bilo zdaj treba spremeniti. Zdaj se je hotela vsaka trgovina zvati: "Pri Narodu! pri Svobodi! pri Bra-tovstvu! pri Narodni zbornici! pri Francoskem narodu! pri Konstituciji" in podobno. Delali smo na vse pre-tege. Po noči in po dnevu smo slikali boginje svobode, pravice in raznih lepih državljanskih kreposti. Tudi gospodje Arignac in Barignac so naročili nov izvesek z zmagoslavnim vozom Svobode, in malo je manjkalo, da niso spoznali v meni prejšnjega "o-skrbnika" vkljub temu, da sem nosil slikarski jopič.
S svojimi tovariši nisem zaupljivo občeval, zato so me imeli za plemeni-taša, ali kakor so rekli po novem ci-devant (od prejšnjih). Vsak večer pa če sem imel čas, redno pa vsako nedeljo, sem obiskal starega Pergnana.
Tam sem večkrat prišel skupaj s častitljivim župnikom od Svetega Ivana čegar cerkev se dviga neposredno za mestno hišo. Dobro še pomnim, kako je bil ogorčen po tisti seji Na/odneg; zbora, ko so poslanci odklonili predlog, naj se katoliška vera proglasi za vero Francoske države, in ko je prišla na vrsto tako zvana civilna konstitu cija duhovščine. S tem je bil prevr nen ves cerkveni red na Francoskem. Vse stare škofije so bile odpravljene Na njihovo mesto pa je bil postavljen za vsak okraj en škof, ki naj ga izberejo volivci dotičnega okraja; župnike pa naj bi izbirali volivci posameznih občin. S tem so bili vsi duhovniki, od škofa do zadnjega kapelana ponižani za državne sluge. Noben duhovnik, ki je hotel ostati zvest svojim dolžnostim, se ni smel pokoriti takemu za konu.
Zdi se mi, da še vidim častitljivega župnika od Sv. Ivana na Bregu pred seboj, s črno žametno čepico na srebrno belih laseh, kako je tisti večer v sveti ogorčenosti govoril zoper brezbožno predlogo: "To je kazen za naše 'gallikanske svoboščine', s katerimi smo se vedno ponašali nasproti Apostolski stolici. To je sad jansenrstov-skih krivih naukov, ki so se na Francoskem negovali. Zato ker nismo ma rali nositi sladkega jarma Kristusove ga namestnika, nas zdaj vklepajo su ženjske verige teh brezbožnih ljudi in odkritih sovražnikov Kristusovih. Tega zakona ne smemo sprejeti! Ne smemo priseči na ustavo, ki na tak način ruši temelje krščanstva. A naš odpor bo zanetil strašno preganjanje, in kri duhovnikov bo tekla. Bodi! Kri mučencev je še vselej bila največji blagoslov za cerkev; da bi bila tudi moja vmes! Rad jo prelijem za svobodo cerkve!"
Častitljivi duhovnik mi je govoril prav od srca. Kar sem izkusil v Hel-vetskem klubu in pri Jakobincih, zlasti pa genljivi prizor pred kapucinsko cerkvijo, me je temeljito streznilo in razočaralo. Ne, če revolucija krene tako pot, me nikoli ne bo štela med svoje pristaše, naj še s tako vabljivimi frazami prikriva svoje prave namene: rušiti tron in oltar! Vendar bi me bila veličastna zvezna svečanost na Martovem Polju skoro še enkrat preslepila. Kdo naj se ustavlja radostnemu vrisku stotisočev!
Predno je začela razprava o civilni konstituciji duhovščine, je namreč skle nila Narodna zbornica, da naj se prva obletnica napada na Bastijo obhaja s splošnim zveznim praznikom Francozov. Začetkom junija so to sklenili. Martovo polje je bilo prirejeno za velikanski amfiteater. Trideset vrst se-' dežev, stopnjema se dvigujočih, s prostorom za 150,000 ljudi, naj bi pokrivalo ogromno polje; zadej za redmi sedežev naj bi stala še večja množica gledavcev, tako da bi se nad pol milijona ljudi moglo udeležiti svečanosti. Sredi amfiteatra so sklenili nasuti u-meten grič; stopnice naj bi od vseh .strani vodile na njegov vrh, kjer bi stal oltar domovine, pred katerim naj se izvrši zvezna prisega.
V areni amfiteatra je bil prostor za zastopstvo 83 departmentov, za narodno brambo in redovno vojsko, vsega skupaj nad 60,000 mož. Vhodi v ta ogromni prostor so vodili skozi slavoloke. Eden teh, orjaški po oblikah, s tremi portali v staroveškem slogu, je bil namenjen za glavni vhod od Seine sem, čez katero so napravili širok most na ladjah. K temu so prišle še galerije za poslance in ploščad za dvor.
Orjaški načrt, o katerem sem spočetka mislil, da ga ne bo moči zvršiti! In vendar je bil do 14. julija gotov! Tu sem videl, kaj premore Pariško ljudstvo, ako ga razvname mogočna ideja. Dvanajst tisoč delavcev je bilo najetih za pripravljanje tal. To niti z daleka ni zadostovalo; tedaj so vsi od kraja zagrabili za lopato, rovnico, sa-mokolnico: meščani in duhovniki, poslanci in vojaki, žene in otroci. Često je bilo 150,000 ljudi hkratu na delu, in celo kralj je šel ven in naložil saino-kolnico zemlje za oltar domovine.
Da mej tem mi v Marillierjevi de lavnici nismo rok križem držali, ni šele treba praviti. Na tueate genijev svo bode, stotine napisov, tisoče raznih znakov smo naslikali na deske; napo sled okraske z mnogimi podobami in znamenja zmage za veliki staroveški slavolok. Ko so bila potem dela na Martovem Polju dospela, smo šli tja ven, in z nami na stotine pleskarjev in slikarjev iz drugih delavnic, s čopiči in lonci za barve. Tam smo pribijali svoje genije in napise na leseno ogredje ter slikali in mazali vmes za žive in mrtve jonske in korinške svode in slope. Zvečer 13. julija je bil amfiteater gcrtov.
Vreme je bilo postalo deževno. Ko me je drugo jutro zbudil grom topov, je lil dež kakor v potocih, in Pariške kapi so spremenile vse ceste v mlake blata in vode. "Dober dan za Savoy-arde", sem si mislil, Ti namreč zaslužijo ob slabem vremenu v Parizu mnogo denarja, ko nosijo oprtiv fino oblečene gospe čez ceste, ki so tu pa tam nastale široke mlakuže. Mislil sem, da se svečanost ne bo mogla vršiti. Toda premalo sem cenil rodo-l^ubjc Parižanov,
Vkljub dežju in blatu so se zbrala zastopstva departementov na prostoru, kjer je pred letom stala Bastija, in sem jaz bil s svojimi rojaki v smrtni nevarnosti. Od tu se je začel sprevod ter šel čez Boulevarde, po cestah Saint-Martin in Saint-Honore na Trg Ludovika XV. Tu se je pridružila Narodna zbornica, in potem je šlo na-
(Dalje prih.)
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, III. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
George Lopartz & Son
400 Ohio Street
STAHA GOSTILNA
NAJBOLJŠA /t POSTREŽBA.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SCHOENSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169
Joliet, 111. ■■■■■■■■■■
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street.	Joliet, I1L
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
^SfiiaSfi^Sfi^SfiSSSfi^SfiiiSfi^Sfi^Sfiai!
Oscar J. Stephen
g-
8.
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
„ JAVNI I >< ) TAH Sfi
„ Kupuje in prodaja zemljišča S SI v mestu in na deželi.	gl
Zavaruje hiše in pohištva pro- g g ti ognju, nevihti ali drugi po- »fi ifi škodbi.	5Ž5
Zavaruje tudi življenje proti SI Sj nezgodam in boleznim.	jj-
Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ IE sko stroko spadajoča pisanja. Si
|1 --y.
te Govori nemško in angleško. as
THE
nth I. Goodspeed A«
soba 312 Woodruff Bldg. JOLIET, :: ILL.
-o-
ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU,
TUDI OKNA IN DELAVCE
Hitro in ugodno uredi poškodbe.


Emil Bachman
1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime ce> ste se je premenilo.
NOVA GOSTILNA
Matt. Stefanich
Corner State & Clay Streets
across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111.
Bambich
urar in zlatar,	.
5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu.
Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLI!
Phone Canal 498.
August Poglajen,
Najstarija slavensko-krščanska tvrd* ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RB-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-
VALtd.
-
Prodajemo zlatne znakove ca »T* slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicii koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovensH
Imamo na stotine zahvalnih dopi' sov od Vam poznatih slovanskih društev.
2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :
ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLlZI
tU OBub a vcUjat Ui so kmtto nti. revmatemu	slabostih r členkih
pljučnih in prsnih b0le2«
HROHOSTI BOLESTI t KOLKU
bolestih » Členkih
nevralg1ji, protinu otrplosti mišic slabotnem križu
mrazenju t životu vnetju oprsnb mrs©. prehlajenju bolestih t ledjih, bolestih » križu
HUDEM KA&JU
ARI C AS I.
Sfi Sfi
ifi S Sfi Sfi Si Sfi
Sfi S Sfi
sfi m sfi
s« m sfi
Sfi s Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
Sfi Sfi
i Si i SI
JO!
Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem redu. Tak lek pa je slavnoznano
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Prvi namen tega leka je, da odstrani iz drobja vse one stvari, ki tam ne spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o-stanki zastrupijo celo telo. Drugi namen pa je, da okrepča drobje ter pre preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaju
Želodčnih "bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih
Trinerjev Liniment je prav močno zdravilo, ki se naj ogladi s Olive oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide po prvem rabtjenju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, če potreba.
-SSiSiffi-
Ta lek navadno donese popolno zadovoljnost, ker prinese pomoč. Istotako povoljno deluje zoper različne .terede, kakor: zabasanost, oslabenje živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje, slabočo, sapo v želodcu, zgubo okusa in spanja.
'^Sfi^Sfi^Sfi^Sfi^Sfi^Sfi^Sfi^Sfi^Sfi^Sfiy^ifiyiy;^; • K Sfi SK Sfi tih Sfi S3 Sfi Sfi Sfi ffi !fi ffi Sfi a; Sfi K Sfi ffi Sfi M Sfi E£5 « m
JOSEPH TRINER,
I ZDE LOV ATE L J.-......
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
■ A A'
m
m

Naznanilo.
i Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu in okolici se naznanja, da bode prihodnjo soboto, dne 30. maja praznik Kin-čanja grobov ali Decoration Day. Ta dan je v Ameriki zapovedan praznik, zato se zapro tudi brivnice ta dan ob 11. uri zjutraj, in ker pade ta dan na soboto, zato bodo brivnice odprte prejšnji večer, v petek, do 11. ure zvečer, kakor je to navadno ob sobotah. Tudi je na praznik cena britju 20c, zato naj se vsak oglasi v brivnicah v petek namesto soboto, če mu je mogoče.
Spoštovanjem,
JOHN LONGFLOSS, ; , .	ANTON LIBERSHER,
MAT. RIBLON, PHILIP HIBLER, lastniki slovensko-hrvatskih brivnic v Jolietu.
Union Coal & Transfer Co.
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
Chicago tel. 4313.
Northwestern tel. 413
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
. IPiite Ei:ki Brand" pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
*

domaČa naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord, rudeče vino, galona...........
60c
Catawba rumeno vino, QA galona............O v/C
Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ.
Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček.
Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.
KUNDA IN JEZUITI.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
L JU DSK A BAN KA
Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Hranilnica
Nad
Vlade Zd. Držav, Postne Hranilnice in Države Illinois.
l!ž>000 najboljših ljudi v Jolietn ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. hirst National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
SVET MALE VEVERICE.
Iz angleščine priredil J. J. O.
buch der christl. Kirchengeschichte Hartig II. B. II. Abth. p. 794.)
Protestant Wolfgang Menzel trdi, da se sovražniki jezuitov poslužujejo najslabših sredstev, da bi zasejali sovraštvo do tega reda; a dozdevni poraz jezuitov je njih zmaga.
Protestant Karol Menzel hvali jezuitske šole, potem pa piše to-le o nasprotnikih jezuitov: "Kar so drugi hudobneži neumnega in zlobnega učinili, podtikali so jezuitom in jezuite obdolžili za začetnike vladarskega despotiz-ma in najneumnejšega praznoverja — ali za oznanjevalce državi nevarnih naukov — ali za izvrševalce vseh umorov nad kralji in ministri... Ves svet je radi takega obrekovanja kričal o zvitosti, prekanjenosti, bogastvu in o moči jezuitov, ki drže mogočneže v svoji mreži. Pokazalo pa se je slednjič, da je bilo ravno narobe." (Neuere Gesch. d. Deutsch. 6 B. p. 63.)
Protestant Johannes v. Mueller hvali njih redovna pravila in delavnost med divjimi in izobraženimi narodi. (Allgem. Weltgesch.)
Protestantski profesor Paulsen, velik nasprotnik katoličanstvu vpraša z ozirom na velikanski uspeh jezuitskih šol: "V čem tiči ta skrivnostna sila jezuitov?'' Odgovarja. V zatajevanju samega sebe, v nesebičnosti, v pre-čudni disciplini in v svetovni izobrazbi in strokovni učenosti jezuitov. (Ge-schichte des gelehrten Unterrrichtes auf den deutschen Schulen und Univer-sitaeten, Leipzig 1885, p. 282.) Cuješ Kunda? Ti pa podtikaš jezuitom le nemoralnost in neumnost. Ali te ni sram tako grdo farbati svoje bravce, ki te plačajo?
Protestantski angleški duhovnik In-graham Kip v svoji knjigi "Early Jesuit Missions in North America" opisuje neugnano delovanje in trpljenje jezuitov, njih pobožnost, požrtvovalnost, njih zmage in pridobitve med divjaki v Ameriki, med katerimi so delovali učenci Lojole; ta protestantski duhovnik je spisal celo knjigo o vrlinah jezuitov; Kunda, najneumnejši-Slovenec pod božjim solncem, pa- svojim najneumnejšim podrepnikom o jezuitih ne ve povedati drugega nego izmišljene laži in obrekovanja!
Protestant Willis Baxley hvali jezuite kot izvrstne misijonarje, ki so si prijaznostjo, sočutjem in pametnim ravnanjem in poučevanjem pridobili zaupanje pri ameriških indijancih, do-čim so, piše Baxley, misijonarji protestantski trdosrčno preganjali, kruto in sebično zatirali in naposled tudi zatrli indijanske rodove. "Ali naj se čudimo, vpraša ta protestant, da Rim napreduje, protestantizem pa hira? Ali je čudno, da pogan beži pred mrzlim objemom protestantskega misijonarja, in išče zavetja v naročju katoliškega duhovna in jezuita?" (West Coast of South and North America, and the Hawaiian Islands.)
Protesta.it Sir Jas. MacKintosh slavi jezuite za vrle književnike, pisatelje in za učene profesorje; slavi njih znanje, njih šole, iz katerih so izšli najsposobnejši učitelji in najboljši šolniki. (Review of the Causes of Revolution 1688.)
Protestantski filozof Bacon piše: Kar se tiče vzgoje, ozri se na šole jezuitov. Nič, kar se je dozdaj poskušalo ne nadkriljuje teh šol v praksi." (De Augment. Scient. lib. VI. cap. 4.) In taisti protestantski učenjak piše: "Ce opazujem šolsko vzgojo, znanje in nravnost jezuitov, želel bi, da bi jezuiti bili naši, da bi pripadali k pro-testantizmus: Talis cum sis, utinam no-ster esses." (Advancement of Learning.)
Kako pohvalno piše protestant Sir James Stephen o uspešnem misijonar-jenju jezuitov po širnem svetu, prepričaš se, če vzameš v roke njegovo knjigo: Essays on Ecclesiastical Biography.	- #
Da, protestantski, brezverni, nepristranski, pošteni učenjaki ti vedo več ali manj dobrega povedati o jezuitih in njih delovanju, le Kunda ne ve o njih nič dobrega; le Kunda rije po kloakah in straniščih, kjer raziskuje delovanje jezuitov. I no, najneum-nejši Slovenec pod božjim solncem! Slavni pesnik in protestant Goethe hvali jezuitov modrost v poučevanju; protestant Herder jih opisuje za zaslužne znanstvenike; zloglasni jud in pesnik Heine obsoja svobodnomiselce, ker krivično preganjajo jezuite; protestanta Lally-Tolendal in Lessing se vzgražata nad samovoljnim in tiranskim izgonom jezuitov; protestantski zgodovinar Macaulay jih hvali za dobre pastirje, ki lepo poučujejo mladino, tolažijo in osrčujejo boječe in umirajoče; le Kunda in Trošt vpijeta: Le po jezuitih in farjih, da bo bolje delavcem! A delavec, če tudi že več let bere Svobodo, Prolet. in Glasilo je zmerom bolj suh, gospodje okrog teh listov so pa čedalje bolj debeli. Le še večje naročnine jim, pošiljajte, da bodo še debelejši, vi pa še bolj suhi; enkrat boste že spoznali črno kugo, za katero hirate; in izpregledali, da Kunda & Co. tako laže in slepari, kakor protestantski pridigar Kotam v Dearborn-u, ki si je iz dobičkaželjno-sti zažgal župnišče, potem je pa katoliškega duhovnika obdolžil, da je to učinil. To so tiči!
Nekoč je živela mala siva bisero-oka veverica. Njen grad je bil mogočni hrast, ki je stal sredi obširnega gozda poleg prijazno brbljajočega stu-denčnega potočka, ki se je igral in skakljal med kamni in koreninami, skrival se pod mah in perje, dokler se konečno ni poizgubil med šopki ljubkih vijolic in smehljajočih martinčr kov. Ob tem potočku se je pogosto igrala gibčna veverica, skakljala iz veje na kamen, iz kamna na vejo, korenino ali tla. Nabirala je za svoj zaklad ter nosila visoko gori na drevo v votlo grčo semena, želod, oreh, lešnike, ali pa druga njej dišeča "žita", pila pa je iz kristalnega potočka ter tako živela veselo brez vse skrbi. Delala, nabirala in igrala je dan za dnem, zvečer pa se je zvila v svojo prijetno posteljico in prav sladko zaspala.
Necega prijetnega jutra bila je zopet, kakor po navadi, rano na nogah, nabirala je svoj zajutrek. Naenkrat, brez .vsakega opomina, popade jo zvi-torepa lisica. Že zabija in hudobni tanki zobje se ubogi prestrašeni veverici režijo nasproti. "Le oblizniti jih še moram, predno začnem ta mastni zajutrek," misli si hudobna morilka.
"Čakaj, čakaj malo," z drobnim preplašenim glasom zakriči veverica, ko vidi to grozno nakano. "Veš ti, jaz sem se vedno učila, da moramo pred jedjo moliti. Ne bi videla rada, da me použiješ torej brez zahvale Stvarniku za obed."
"Kaj pa je to," vpraša radovedno nesluteča brezbožnica. "Jaz ne znam moliti."
"Torej pusti, da ti pokažem," odvrne nesrečna ujetnica z novim upanjem. "Skleni roke takole. In sedaj zapri oči. Tako, to Je prav lepo," reče veverica z veselim glasom ter skoči kakor blisk hitro po bližnjem drevesu kvišku. Jezno se zažene tudi lisica za njo, ko vidi, da je goljufana in pade zopet nazaj, a veverica se ji iz višave le smeja in ji mirno govori: "Nekaj sem ti pa le pozabila povedati. Pozabila sem ti reči, da moraš pri molitvi tudi čuti."
Morala: "Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo."
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Kako živi ruski car.
Ruski car je jako delaven človek. 12 ur na dan dela in njegovih 10 tajnikov, ki mu pomagajo dnevno pri delu, ima mnogo opravila. Car spi 7 ur. Ob 9. uri zjutraj zajutrkuje, potem či-ta liste in došle brzojavke in notira informacije, katere mu prinašajo posebni kurirji od guvernerjev posamez nih okrožij. Ob 11. uri začno avdijen-ce ministrov in visokih funkcijonar jev, ki trajajo do pozno popoldne. Vča sih car kar med pogovori kosi, včasih, pri izrednih poročilih, v katera se utopi, pozabi na jed. Med 5. in 6. uro se odpočije ali se pridruži kaki športni igri carske obitelji. Potem zopet dela do osmih zvečer. Nato se vrne k družini. Ob 11. uri gre navadno spat. — Otroci njegovi ga ljubijo izvanredno; pa tudi on nje in kadar mu pripušča čas, pohiti med nje in se igra ž njimi Car drži strogo postne dneve in vsako nedeljo in v praznike gre v cerkev. Car je zelo mnogo in sicer najrajši — rusko hrano.
WALTER R. PADDOCK, lastnik. A. W. FLEXER, lekar.
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL
Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih zdravil okrepčil in mazil.
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
ZA
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno v Ameriki:
Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS. DELO JAMČIMO.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in .groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
PRVI SLOVENSKI
Zdravnik in Kirurg
T AMERIKI.
Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi YSE DRUGE BOLEZNI.
Kadar ste bolni, pridite k meni osebno,
K ;
Urad zraven slovenske cerkve.
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL.
Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefona-Urad 1354 J. Dom 2192 L,
Farme y Wisconsin^
Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole-. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsakemu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče.
MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik.
M. PIKLOR,
prodajalec farm,
1526 W. 21st St. Chicago, Illinois.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway b« pozabite vstopiti v
mojo gostilno
kjer boite najbolje potUeieni. Fino pvee, najbo/jia vina in tmodkt.
Wm. Metzger
Buby and Broadway JOLIET
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"hotel flajnik"
3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
Direktna črta med New Yorkom ia Avstro-O grško.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
Nizke cent Dobra postrežba, električna i.-itljava, dobra Jtuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. raxreda na parobrodih Kaiser Frani Josef I. in Martha Washington
Na ladijah se govore v»l avstrijski jeziki.	i
Družbni parobrodi na dva vijaka: Za vsa nadaljna pojasnila se obrat na glavne zastopnike:
*>HKLPS BROS. & CO.
2 Waanington St, New York, N. T. ali na njih pooblaščene zastopnika v Zjed. državah in Kanadi
W. CJ. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
Pri sodniji.
Nekdo zakliče pri sodišču: "Kje naj najde očetomorilec simpatijo!"
Debel možicelj pa hitro odvrne: "V slovarčku tujk pod črko S."
J. P. KING &
Lesni trgovec.
Clinton in Desplaines Stt. Joliet
Garnsey, Wood & Lennon
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET. ILL.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje* in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
P ozor, i* o j j v k i !
Dobil sem iz Wasliin-tona za svoje zdravila serialno Številko kteri jamči. da so zdravila prava in koristna.
Po dolgem času se mi je posrečilo iznajti pravff Alpen tinkture in Pomado proti izpadanju in za rast las, kakoršne žedosedaj na svetu ni bilo,od katera moškim in ženskim gosti in dolgi lasje resnično popolnoma zr.iste-jo in ne boao več izpadali ter ne osiveli.
Ravno tu ko zraste jo moSkim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatlzem v rokah in nogah in križicah v 8 dneh popoluoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, potne noge in ozebline se popolnoma odstranijo Da je to rasnica jamčim s $500. Pišite po cenik katerega poči je ru zastonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
L Chi. Phone 376.
n. w. m
120 Jefferson St JOLIET, ILL.
N. W. telefon 556
n. W. Phone 420.
MARTIN ZAGAR
Gostilna
, Mora Ave. :: Rockdale, 19.
Vljudne vabi vse rojake, Slovence m Hrvate, v svojo gostilno sredi RockdaU.
VSI DOBRO DOlLI t
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Hrvatsko-Slovenski Dom.
GEO. MIKAN
SALUN
201 Ruby St, Joliet, 111.
Chicago Phone 2952. N. W.
1252.
NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljitte (Bowling Alleys)
Fr«a lunch vsak dan. :: Dobrodoklil Glasba po nizki ceni — Mance k Clgo Co.
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
L Društvo sv. Štefana, Chicago, HI. Predsednik: John Zefran, 2307 S. Lincoln St.; tajnik: Math. Grill, 2307 So. Lincoln St.; del.: Anton Gregorich, 2027 W. 23rd St. Redne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizabeth St; tajnik: Mihael Ursich, 115 Indiana St.; delegat: Geo. Stonich, 813 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stari cerkvi sv. Jožefa.
3.	Društvo Vit. sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: Martin Konda, 206 Jackson St.; tajnik: Joseph Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Anton Ne-manich, 1000 N. Chicago St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v »tari cerkvi sv. Jožefa.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Schveiger, Box 835, Soudan, Minn.; tajnik: John Loushin, Box 1230, Soudan, Minn.; delegat: Juri Nemanetz, Box 741, Soudan, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v Tower, Minn.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Matt. Besall, 1012 — Sth St.; tajnik: John Pražen, 1121 — 3 St.; delegat: Rev. Al. J. Kastigar, 542 Crosat St. Mesečna seja prvo nedeljo t mesecu v Joe Miklavčič dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Matt. Jerman^ 321 Palm St.; tajnik Peter Culig, 1245 So. Santa Fe Ave.; delegat: Math. Novak, 300 Spring St. Mesečna seja vsakega 14.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Frank Terlep, 1407 N. Hickory St.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Stephen Stukel, Cor. Moran and Elizabeth Sts. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Ia. Predsednik: John Stefanič, 608 Pearl St, Lyons, Ia.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Ia.; delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Ia. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: John Novak, 659
Aurora Ave.; tajnik: Martin Zelenšek, 54 Forest Ave.; delegat: Anton Jeraj, •70 Hoy St. Mesečna seja prvo ned.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, John Telban. Mes. seja drugo ned. aik: Karol Zalar, Box 547; delegat: Pa. Predsednik: Andrej Oražem; taj-
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Biwa-bik, Minn. Predsednik: Matt. Junko, Box 524; tajnik: Josip Šerik, Box 331; delegat: Josip Iglach, Pienvill, Minn. Mesečna seja prvo nedeljo.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: John Tekaučič, 436 Vatron Ave.; tajnik: Charles Preles-nik, 511 Watson Ave.; delegat: John Malerich, Gaylord St. Mesečne seje drago sredo in četrto.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, PtL Predsednik: George Flajnik, 3329 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.; tajnik: George Volk, 1013 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.; delegat: Math. Kla-rich, 1146 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Mesečna seja tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik: Math. Prijanovich; tajnik: John Sumrada, Box 349; del.: Math. Prijanovich. Mes. seja 2. nedei.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Arkansas. Predsednik: Martin Čoš; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: Mihael Paučnik, Box 82. Mesečna seja tr.etjo nedeljo.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Smaltz, 298 Kennedy St.; tajnik: John Ramuta, 418 Bonnie St.; del.: Paul Mukavetz, 207 E. Bundy St. Mes. seja tretjo ned.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Taucher, P. O. Bnrdine, Pa., Box 57; tajnik: John Krek, P. O. Burdine, Pa., B«x 205; delegat: Frank Primožič, Box 237, Bnrdine Pa. Mesečna seja drugo nedeljo v slovenski dvorani.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridge-part, O. Predsednik: Anton Hočevar, R. F. D. 2, Box 11 '/3; tajnik: Mihael Hočevar, R. F. D. 2, Box lV/2; delegat: Fr. Grogorčič, R. F. D. 2, Box 1154. Mesečna seja vsako drugo ned.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jos. Skok, Box 117; tajnik: Josip Avbelj, Box 410, Blocton, Al«.; delegat: Frank Kerzich, West Blocton, Ala., Box 16. Mesečna seja tretjo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. Oair Ave. N. E.; tajnik: Josip Russ, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. N. E. Mesečna seja prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška St., Joliet, 111. Predsednik: Martin Težak, j201 Hickory St.; tajnik: John Lekan, 406 Marble St.; delegat: Joseph Sitar. t05 Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Mihael Majerle, 7 Chestnut St.; tajnik in del.: John R. Sterbenz, 1008 Calumet St. Mesečna •cja četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, laumclaw, Wash. Predsednik: Josip Pashich, R. F. D. No. 1; tajnik: Josip Malneritch, R. F. D. No. 1, Box 70; delegat: Josip Malneritch, R. F. D. No. 1, Box 70. Mes. seja prvo nedeljo.
33.	Druitvo Matere Božje, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Peter Balko-▼ec, 5206 Dresden Alley; tajnik: John Filipčič, 5609 Carnegie Ave.; delegat:
Josip Pavlakovič, 54 Low Road. Mesečna seja prvo nedeljo: "•'
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik: John Kerstinc, 613 Sandusky Ave.; tajnik: Josip Rus, 533 Dugarro St.; delegat: Rev. Anton Leskovetz, 515 Ohio St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Anton Fir, Delmar R. 2; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, Ia.; delegat: Janez Skalla, Delmar R. No. 2. Mesečna seja prvo nedeljo.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Mike Bižal, 321 3rd Ave.; tajnik: John Povsha; delegat: John Povsha, 614—3rd Ave. Mesečna seja prvo nedeljo.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Ignac Podvasnik, 1-734 Hatfield St.; tajnik: John Bojane, 234—57 Buttler St.; delegat: Josip Lo-kar, 4745 Hatfield St. Mes. seja 2. ned.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Martin Krasovec, 206 P. O. Box; tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; delegat: Anton Papič, 128 Frederick St. Mes. seja tretji petek.
43.	. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin, 622 E. 3rd St.; tajnik: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St.; delegat: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St. Mes. seje prvi in tretji torek v mesecu.
44.	Društvo sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Ant. Kolenc, 3542—95th St.; tajnik: Ivan Stua, 9624 Ave. M; delegat: Josip Sebohar, 9553 Ewing Ave. Mesečna seja prvo ned.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsed.: John A. Schneller, Box .8; tajnik: Joseph Sa-sek, Box 45; delegat: Jos. Lozar, Box 36. Seje 14. in 18. v mesecu.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., Greater New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntam Ave., Ridgewood, N. Y.; tajnik: Fr. Kavčič, 323 E. 24th St., New York, N. Y.; delegat: Mike Pirnat, 2803 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y. Mesečna seja drugo nedeljo.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Peter Kure, 1717 So. Center Avenue; tajnik: John Wuk-shinich, 3432 So. Hamlin Ave.; delegat: Martin Nemanič, 1900 W. 22nd St. Mesečna seja drugo nedeljo.
49.	Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Mihael Markovich, 1181 Progress St., Pittsburg, Pa.; tajnik: Jos. Bahorich, 5148 Dresden Alley; delegat: George We-selich, 5113 Carnegie Ave. Mesečna seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mia-vintz, 1114 Voskamp St., Allegheny, Pa.; tajnik: Fr. Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburg, Pa.; del.: Marko Ostronich, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Mesečna seja drugo ned.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsednik: Alojz Groznik, 508 Grand Boulevard St.; tajnik: Nick Paljuk, 1106 Vulcan St.; delegat: Frank Staniša, 505 Blaine St. Mesečna seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Matija Jug, 726 N. Holmes Ave.; tajnik: Mike Pavel, 710 N. Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 766 N. Warman Ave. Mesečna seja prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Furlan Frank, Box 281, No. Chicago, 111.; tajnik: Brence Frank, 1436 Sheridan Road, Waukegan, 111.; delegat: Frank Opeka, Box 257 N. Chicago, 111. Mesečna seja tretjo nedeljo v mesecu.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Luka Terhlen; tajnik: Martin ZaIIar, Box 541; delegat: Frank Firšt. Mesečna seja vsako nedeljo po dvajsetem.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: John Težak, Box 59; tajnik in zastopnik: Anton Slobodnik, L Box 41. Mesečna seja četrto soboto.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville. Colo. Predsednik: John Fink, 315 Maple St.; tajnik: Jakob Kenda, 306 W, 2nd St.; delegat: Frank Mohar, 527 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. v mesecu.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn. N. Y. Predsednik: John Zupan, 1245 Willoughby Ave., Brooklyn; tajnik: Gabriel Tassotti, 423 Throop Ave.; delegat: Ant. Staudohar, 143 Montrose Ave., Brooklyn. Mesečna seja vsako prvo soboto.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: Boštjan Dolenc, R. F. D. No. 2, Box 125, Irwin, Pa.; tajnik: Jernej Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 107, Irwin, Pa.; delegat: Thomas OblacV, R. F. D. No. 2, Box 140, Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Joseph France!, 408 Grant Ave.; tajnik: Anton Nemanich, 518 Adams Ave.; delegat: Martin Shukle, Box 541. Mesečna seja drugo nedeljo v mesecu.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Joseph Brence, Box 204; tajnik: Fr. Bezovšek, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
61.	Društvo Vit. sv. Mihaela, Youngs town, O. Predsednik: John Favlesič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, Box 241; delegat: John Jerman, 619 W. Federal St. Mesečna seja 3. nedeljo v mesecu.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Frank Dra-šler; tajnik: Louis Sile, Box 320; delegat: Matija Stefanič. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
63.	Druitvo sr. Lovrenca, Cleve-
land, O. Predsednik: Anton Globo-kar, 3612 E. 82d St. S. E'.; tajnik: Ivan Ivan Šušteršič, 7713 Išsier St. S. E; delegat: Fr. Jernejčič, 3550 — 81st St. S. E. Mesečna seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: John Škoff, 13 Ganster St.; tajnik: Frank Skrlin, 13 Union St.; delegat: Juraj Trpčič, 30 Chesman Ave. Mesečna seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Josip Vin-dišman, 483 Virginia St., Milwaukee, Wis.; tajnik: Anton Mogolich, 529 National St.; delegat: Fr. Frančič, 293 Reed St. Mesečna seja drugo ned.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, O. Predsednik: John Milile; tajnik: Egidi Verhovec, 2705 S. E. I20th St.; delegat: Anton Šustaršič, 8116 Oter Ave. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Kočevar, 234 Friderik St.; tajnik: Anton Petric, 158 Main St.; delegat: Miko Matjašič, 556 S. 3rd St. Mesečna seja tretjo sredo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwn, Pa. Predsednik: Peter Habjan, Box 138, Manor, Pa.; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Fr. Razpot-nik, Box 138, Manor, Pa. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: John Ramuta, Box 605; tajnik: Matt. Urich, 3409 N. 5th Ave.; delegat: Jakob Stariha, 1711 N. 6th Ave. Mes. seja 3. soboto v mes.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Joseph Simonich, 2855 Lyon St.; tajnik: John Mihelčič, 2842 So. 7th St.; delegat: Anton Bukovic, 3400 Kosciusko St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pad., Crab Tree, Pa. Predsednik John Tome, Box 94; tajnik: Andrej Jereb, Box 92; delegat: Ignac Uršič, Box 374. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: John Koprivec, Box 314; tajnik: Al. Perušek, Box 441; delegat: Fr. Verant, Box 154. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Anton Kužnik,
1201	So. 19th St.; tajnik: Al. Lamet, 2415 So. 14th St.; delegat: Josip Bukovec, 1853 So. 17th St., Mesečna seja drugo nedeljo v mesecu.
75.	Društvo Vit. sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Frank Maly, 1101 — 3rd St.; tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barborich,
1202	— 1st St. Mesečna seja tretjo ned.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Matija Kamin, Box 491; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Mesečna seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Ana l)lešič, 1545 W. 21-st St.; tajnica: Mary Kobal, 2040 W. 22 Pl.; delegat: Elise Lotrič, 2239 So. Wood St. Mesečna seja tretjo nedeljo v mesecu.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: John Zalar, Box 432, North Chicago, 111.; tajnik: Math. Jereb, 1416 S. Sheridan Road; delegat: Frank Makovec, So. Sheridan Road. Mesečna seja drugo ned.
80.	Društvo Marije Čistega Spočetja, So. Chicago, 111. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Frančiška Lackncr, 9627 Ave. At; delegat.: Mary Franko, 9629 Ave. M. Mesečna seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4745 Hatfield St.; tajnica: Jo-sefa Fortun, 4822 Plum Alley, Titts-burg, Pa.; delegat: Mary Turk, 5139 Carnegie St. Mesečna seja 4. nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: John Bobnar, R. R. 2, Cherokee, Kans.; tajnik: Anton Skubitz, R. R. 2, Box 64, Pittsburgh, Kans.; delegat: Franc Spehar, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Mesečna seja 2. ned.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: John Zugel, Box 215, Trimountain, Mich.; tajnik: Ant. Kovač, Box 626, Pains-dale, Mich.; delegat: Peter Šikonja, Box 125, Trimountain, Micli. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, Lorain, O. Jredsednica: Jera Vi-rant, 1700 E. 28th St.; tajnica: Franca Juha, 1637 E. 29th St.; delegat.: Ivan- j ka Svete, 1782 E. 28th St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marijinega, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Kat. Stalič, 240 M St.; tajnica: Terezija Potočnik, 674 Ahsay Ave.; delegatinja: Marija Kos, Box 489. Mesečna seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Vidmar, 205 Moran St.; tajnik: Rudolf Kuleto, 1207 N. Broadway; delegat: Fr. Okoren, 700 N. Broadway. Mes. seja drugo ned.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: George Hribljan, Box 104, Ahmck, Mich.; tajnik in delegat: Jos. Butala, Box 416. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: Mato Belavich, 18 Bridge St.; tajnik: John Kulešič, 37J4 — 2nd More St., Pittsburgh, Pa.; delegat: Nick Erdeljac, 367 Butler St., Etna, Pa. Mesečna seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Mart. Derganc, 457 S. 18 St.; tajnik: Frank Kompare, 2118 Madison St.; delegat: Jos. JakSič, 1514 So. 25th St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
91.	Druitvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Jos. Rudman,
Box 275, Braddock* Pa.; tajnik: Lovrenc"' Blazina, Box 203, ' Braddock, Pa.; delegat: Math. Kozan, 332 — 3rd St., Rankin, Pa. Mes. seja drugo ned.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Matilda Sortič, 1179 Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa.! tajnica: Marija Novogradec, 4820 Harrison St., Pittsburgh, Pa.; del.: Marija Kostelec, 4917 Plum Alley. Seja vsako drugo nedeljo.
93.	Društvo Frderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Peter Staudohar, Box 701; tajnik: Jakob Petrich Box 96; delegat: Math. Knaus, Bx 46. Mesečna seja drugo nedeljo v mes.
94.	Društvo Marije Zdr. Bolnikov, Sublet, Wyo. Predsednik: Fr. Solar, Box 94; tajnik: Fr. Kramar, Box 61; delegat: Fr. Cirej, Box 124. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Brough-ton, Pa. Predsednik: Miha Rebernik, Box 185; tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brule, Box 197. Mesečna seja drugo nedeljo v mesecu.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Nik Zvonarič, Seminole, Pa.; tajnik in delegat: Frank Champa, Seminole, Pa. Mesečna seja drugo nedeljo v mesecu.
98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111. Predsednik: John Lozar, 220 Midland Ave.; tajnik Josip Snedic, 115 Davis Ave.; delegat: Alojz Mlakar, 113 Meadow Ave. Mes. seja prvo ned.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Težak, P. O. Box 35, Sunnyside, Utah; tajnik: Jakob Lončarič, P. O. Box 195, Sunnyside, Utah; delegat: Ant. Krašovec, Box 35, Sunnyside, Utah. Mesečna seja četrto nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: Fr. Kranjc 1681 E. 30th St.; tajnik: John Kumše, 1935 E. 29th St.; delegat: Joseph Svete, 1780 E. 28 St. Mesečna seja 1. ned.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Škerjanc, 408 —51st Ave., West Allis, Wis.; tajnik: Fr. Murn, 5029 Sherman St., West Allis, Wis.; delegat: Anton Gazvoda, 150 Clinton St., Milwaukee, Wis. Mesečna seja drugo nedeljo v mesecu.
104.	Društvo Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Marija Radin, 1238 Teller St.; tajnica: Marjeta Luksetič, 1220 Eler Ave.; delegatinja: Jožefa Kočevar, 1206 Ber-ven Ave. Mesečna seja vsakega 15. dne v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York, N. Y. Predsednica: Fanny Pirnat, 416 E. 9th St., New York; tajnica: Fennie Staudohar, 36 Scholes St., Brooklyn, N. Y.; del.: Jožefa Kerc, 424 E. 9th St. Mesečna seja drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, III. Predsednica: Marija Golobič, 211 Jackson St.; tajnica: Marija Stanfel, 1001 N. Chicago St.; delegatinja: Katarina Rogina, 105 Liberty St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquippa, Pa. Predsednik: John Jager, Box 137; tajnik: Anton Dežman, Box 116; delegat: John Tesnar, Box 238. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton, O. Predsednik: Mihael Zeleznikar, 152 Betz St.; tajni\: Jakob Caserman, 156 Betz St.; delegat: Josip Podpečnik, Box 225. Mesečna seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marije, Barberton, O. Predsednica: Jera Podpečnik, Box 225; tajnica: Neža Krainc, 152 Betz St.; delegatinja: Uršula Dor-miš, 436 Bolivar Road. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Josip Peshel, Box 165; tajnik: Joseph Agnich, Box 266; delegat: Jos. Kovach, Box 181. Mesečna seja četrto nedeljo.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Jos. Erjavec, 650 Elgin Place; tajnik: Louis Audolšek, 5173 Clarkson St.; delegat: John Bohte, 5130 Washington St. Mesečna seja vsakega 13. dne v mesecu.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Sta-rašinič, 617 So. 2nd St.; tajnica: Marija Butala, 768 So. 2nd St.; delegati-
nja: Katarina Matjašič, 607 So. 2nd St. Mesečna"šeja tretjo nedeljo.
115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Julija Spehar, 507 Elizabeth Ave.; tajnicca: Marija Mavrin, 449 Ferry St.; del.: Katarina Majerle, 415 N. 5th St. Mesečna seja drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Frank Žehel, 624 E. Mill St.; tajnik: Miha Kramar, 6 Court St.; delegat: Frank Gregorka, 2 E. Casler St. Mesečna seja 3. ned.
119.	Društvo Marije Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Ana Mafefltič, 120 Moen Ave.; tajnica: Frances Lozar, 220 Midland Ave.; delegatinja: Josipa Majnarič, 301 Moen Ave. Mesečna seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Angela Oražem; tajnica:Marija Spec, Box 611; delegatinja: Pavla Osolin, Box 492. Mesečna seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Ltt'e Falls, N. Y. Predsednica: Ana Rožič, 39 Danube St.; tajnicj: Roza Lozar, 63 German St.; delegatinja: Terezija Gregorka, 2 E. Casler St. Mesečna seja 2. nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rocksprings, Wyo. Predsednik: Matt. Ferlic; tajnik: John Koshir, Box 784; delegat: Fr. Plemel. Mesečna seja tretjo nedeljo v mesecu.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, O. Predsednica: Ana Legan, Box 154, Lansing Ave.; tajnica: Marija Hoge, R. F. D. 2, Box liy2; delegat.: Uršula Kovačič, R. F. D. 2, 39}4. Mesečna seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, 1 Ind. Predsednik: Fr. Riblon, 2133 Wash. St.; tajnik: Peter Zarkovič, 2207 Madison St.; delegat: Marko Mrzljak, 2207 Madison St.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Ignac Shluge, Box 47, Mineral, Kans.; tajnik: Gašpar Leskovič, Box 433,. W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, 3ox 328, West Mineral, Kans. Mes. seja drugo ned.
127.	Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Mary Turk, 1126 McAl-ister Ave., N. Chicago, 111.; tajnica: Mary Bartelj, 1400 So. Sheridan Road, Waukegan, 111.; delegatinja: Rosie Sve te, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, III. Mesečna seja vsako 4. nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, Sycamore St.; tajnik: Johana Skoff, 13 Ganster St.; delegatinja: Johana Skoff. Mesečne seje vsako zadnjo ned. v mes.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb. Predsednica: Marija O-štir, 2521 So. 7th St.; tajnica: Antonija Jakšič, 1514 S. 25th St., Omaha, Neb.; delegatinja: Katarina Schweiger, 385 So. 23rd St.; So. Omaha, Neb. Mesečna seja 2. ned.
130.	Društvo sv. Pavla^ DeKalb, 111. Predsednik: Paul Košir, 1409 State St. tajnik: Frank Koshir, 1415 State St.; delegat: Frank Mrlak, Box 302. Mesečna seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Math. Kostelec, Box 155; tajnik: John Roblak, Box 14; delegat: Anton Smo-lich, Box 303. Mesečna seja vsako nedeljo po 19.
132.	Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans. Predsednik: Anton Katzman; tajnik: Martin Katzman; delegat: Mar tin Katzman.
133.	Društvo Ime Marije, Ironwood, Mich. Predsednica: Mary Hrebenac, 100 Geneva St.; tajnica: Ana Perich, 105 Kennedy St.; delegat.: Mary Mu-kavec, 207 Bundy St. Mesečna seja drugo nedeljo v mesecu.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Karolina Stanič, 765 Holmes Ave.; tajnica: Mary Kos, 702 Holmes Ave.; delegatinja: Frances Stergar, 768 Warman Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo Ku-kar; tajnik: Fr. Koshir, Box 335; del.: Anton Erčul, Box 214. Mesečna seja četrto nedeljo.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: Jos. Pckol; tajnik:
Frank Perovšek; delegat: Ignac če: nik. Vsi na P. O. Willard. Meseq na seja vsako prvo nedeljo.
137. Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjat, Box 275; tajnik: John Lesar, Box 163; delegat: John Kmet, Box 266. Mesečna seja prvo nedeljo.
.139. Društvo sv. Ane, La Salle, IU-Predsednica: Terezija Besall, 1012 -5th St.; tajnica: Maila Stušek, 1121-3rd St.; delegatinja: Katarina Šetina, 1142—5th St. Meš. seja drugo nedelja " 145: Društvo sv. Rozalije, Sprinfl field; 111". Predsednica: Johana Bučar, 1009 So. 15th St.; tajnica: Ivana Lo-1' gar, 1904 E. Stuart St.; delegatinja; N. Broadway; tajnik: Valentin Pleše, 911 Scott St.; delegat: Joseph Pleš«, 911 Scott St. Seja tretjo nedeljo. -,
142.	Društvo sv. Jurija, Lansford Pa. Predsednik: Juro Genšič, 218 S Front St.; tajnik: John Kupres, BoJ 210; delegat: Tom Levačič, Box 933 Mesečna seja vsako prvo nedeljo, a
143.	Društvo sv. Janeza Krst., Joliet 111. Predsednik: Joseph M. Grill, 12S N. Broadway; tajnik: Walter Pleše, 911 Scott St.; delegat: Joseph Pleše, 911 Scott St. Seja tretjo nedeljo, i
144.	Društvo sv. Cirila in Metoda Sheboygan, Wis. Predsednik: Wiratt Florian, 1119 N. 8th St.; tajnik: Frani Mikolič, 1414 Geele Ave.; delegat: Walentinčič Pavel, 1606 So. 12th St Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
145.	Dr. sv. Valetina, Bearer Falls, Pa. Predsednik: Anton Petrečič, 4ljj —20th St.; tajnik: Fr. Grdesich, 191?:" —4th Ave.; delegat: Fr. Brozič, 152?! —2nd Ave. Seja vsako drugo nedelje
146.	Društvo sv. Jožefa, Cleveland Ohio. Predsednik: John Lekan, 35^ E. 80th St.; tajnik: Math Zakrajšek, 7701 Issler St. S. E.; delegat: Jos. Lekan, 3556 E. 80th St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
147.	Društvo Marije Pomagaj, Ran-kin, Pa. Predsednica: Katarina Blazina, Box 203, Braddock, Pa.; tajnica-' Ivana Holovanič, 230 — 3rd St., Rankin, Pa.; delegatinja: Doroteja SI? bodnjak, 11 — 4th St., Rankin, P» Mesečna seja drugo nedeljo.
148.	Društvo sv. Jožefa, Bridgeport, Conn. Predsednik: Štefan De minko, 212 Pine St.; tajnik in delegat Rev. M. J. Golob, 44 Butler Ave.
149.	Društvo sv. Ahatius, Tooek-Utah. Predsednik: Vide Uričič, Bo* 447; tajnik: Frank Ambrosh, Box !'■< delegat: John Sterle, Box 223. sečne seje drugo nedeljo v mesecu-
150.	Društvo sv. Ane, Cleveland' O. Predsednica: Terezija Lekan, 35^ E. 80th St., S. E.; tajnica: Mary 5«' steršič, 7713 E. Issler St. S. E.; clel-' Mary Peskar, 3592 E. 80th St. S. £ Mesečna seja tretjo nedeljo v mes.
151.	Društvo sv. Družine, Indian®' polis, Ind. Predsednik: Jernej St»n" fel, 747 Haugh St.; tajnik: Alojz Ru* man, 737 Holmes Ave.; delegat: Fran'' Zupan, 739 Holmes Ave. Mesečnf seje vsak torek zvečer po prvi nedelj'
152.	Društvo sv. Mihaela, So. De«f' ing, 111. Predsednik: Lovrenc Peš«1 10840 Torenc Ave.; tajnik in delega,: Luka Matanič, 10840 Torenc Ave. S? ja vsako četrto nedeljo.
Chi. tel. 3399.
N. W. tel. 125?-
Louis Wise
200 Jackson St. JOLIET,
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SMOD^
Sobe v naiem in Lunch Room-
FIRE INSURANCE. .
Kadar zavarujete svoja poslopja tOr ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oti telefon 405.	S. Blnff St., Joliet, 111.,