Izhaja vsak dan ijutraj razven v ponedeljkih in dnevih po prašnikih. — Posamezna številka Din 1'—, , mesečna naročnina Uin 20 —, ca tujino Din 30'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-71 Jugoslovan Kokopisov na vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava v Ljubljani, Gradišče 4. tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta št. 24. telefon 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 2 Ljubljana, sobota, dne 3. januarja 1931 Leto II. Fašistovska šola v službi propagande za vojno Vsi učbeniki za ljudske gande proti sosedom Pariz, 2. januarja, p. »Le Temps« objavlja dolgo pomočilo o sedanjem intelektualnem življenju v fašistični Italiji. Med po-kreti, ki se opažajo v Mussolinijevi Italiji, je posebno važna splošna smer sedanje šolske kulture in vzgoje. Fašistična šola jc v tem pogledu taka, da mora obračati nase pozornost ostalih, predvsem sosednih evropskih narodov. Glavna posebnost vse nove fašistične šolske književnosti ni v tem, da je napisana vsa v duhu najskrajnejšega poveličevanja italijanstva, temveč tiči njena karakteristika v tem, da se it cali v tej literaturi najdoslednejši agresivni in vojni duh fašizma. V učbeniku za tretji razred osnovnih šol (str. 327) — piše »Temps« — se mladi, desetletni Italijani rotijo, naj se ohranijo zdrave na telesu in duhu, da bodo pripravljeni, da se nekega dne, če bo zahtevala šole so nabasani z agresivnim duhom - Sola ognjišče iredentistične propa-- Molitev za duce-ja - Čudna usoda Mussolinijevega dela o Janu Husu veličina Italije, planijo k orožju in z vedrim srcem umrejo za Italijo. Vsa zgodovina se seveda razlaga v teh knjigah s stališča »fašističnih resnic«. V isti knjigi (str. 146) se polaga učitelju v usta trditev, da je edino italijanska armada odločila o usodi zadnje velike vojne. »Otroci — pravi učitelj — dobro si morate zapomniti in za vedno, da je ravno Italija z bitko pri Vittorio Veneto dobila vojno. Ponovite!« In ves razred ponovi v zboru: »Italija je dobila svetovno vojno z zmago pri Vitorio Veneto.« V svojem zemljepisnem učbeniku berejo učenci IV. razreda (str. 227), da »je prebivalstvo Francije skoro vse francosko narodnosti; toda italijanske narodnosti je prebivalstvo departmana Nice, kajti to ozemlje je Italija odstopila Franciji kot kompenzacijo za pomoč v vojni 1. 1859. Prav tako je italijansko tudi prebivalstvo Korsike.« Isti učni knjigi je dodan zemljevid severne Afrike, na katerem je označeno, t pripada k italijanski Libiji tudi Ti besti in Borku. Na strani 229. iste knjige stoji trditev, da »so Tunis oplodili Italijani.« Zanimiva je končna molitev za »duceja«, ki se nahaja na str. 7. učbenika za peti razred in ki se glasi: »O Bog, podeljuješ vsakemu človeku pomoč v razmerju z njegovimi dolžnostmi, pomagaj z močjo Tvojo desnice Človeku, ki, pozvan po Tvoji previdnosti na krmilo naše dežele, hoče vzpostaviti njeno srečo, da bo dežela iskala in našla v Tebi uresničenje svoje usode. Amen.« * Med izvenšolskimi knjigami zaznamuje velik uspeh po vsej Italiji Mussolinijevo delo »II mio diario di guerra« (Moj vojni dnevnik). Dasi pa ni ta knjiga nekaka novost več, ker je izšla že 1. 1919, se pojav- Vedno težji položaj v Julijski Krajini Nov velik proces proti Jugoslovanom se začne 15. t. m. v Rimu - Zaplemba »Jadranskega almanaha« - Vojaške priprave - love aretacije Trst, 2. januarja, n. V ječi rimskega so dišča za zaščito države je še vedno mnogo Slovencev z Goriškega, ki čakajo, da pridejo pred sodišče. To bi imelo biti nadaljevanje tržaškega procesa. Obtožnica proti tem Goričanom dela velike preglavice fašističnemu vojaškemu sodišču in zato se ta proces vedno in vedno odlaga. Kakor smo sedaj doznali, se bo 15. januarja vendar začel tudi ta proces. Na čelu tožencev stoji dr. Sfiligoj, odvetniški pripravnik iz. Gorice, katerega brat je že konfiniran, in dijak Zorko Jelinčič, katerega soproga z enoletnim detetom je konlinirana v Ponzi. Rimski proces bo monstre proces proti 60 obtožencem. Večini obtožencev se je posrečilo, da so ubežali v inozemstvo in nad temi bodo sodili »in contumaciam«. Sušak, 2. januarja, k. V Gorici je izšel ■»Jadranski Almanah« za leta 1925.—1930 pod uredništvom dr. Bednarika, ki prinaša informativne članke o zgodovini, književnosti in umetnosti Slovencev pod fašizmom. Goriški prefekt je ta almanah zaplenil, in sicer zaradi članka o položaju slovenskih zadrug v Julijski Krajini. Kazen tega je uvedena preiskava proti uredniku dr. Bednariku, ki je sicer rezervni častnik italijanske vojske. Vojaške oblasti ga obtožujejo, da je v popisu slovenskih knjig omenjal tudi nekatere baje protiitalijanske knjige. Na vprašanje, katere knjige bi bile to, so odgovorili, da so to »Evangelij sv. Matevža« in »Spisi sv. Avguština«. Karabinerji iščejo že razširjene izvode Almanaha. Pariz, 2. januarja. 1. Lst »Le Soir« je objavil v svoji poslednji številki poročilo o težkem položaju političnih internirancev, predvsem onih, ki so jugoslovanskega po-koljenja. List pravi, da bi moral ves civi- lizirani svet posvetiti svojo pažnjo nasilju fašistovskih oblasti napram njihovim razo-roženim in zaprtim nasprotnikom. Trst, 2. januarja, v. V poslednjem času gradijo v bližnji okolici Sežane novo vojaško^ tetaIišče. Ker je teren zelo kamenit, so pričeli dovažati z vseh strani zemljo, da izravnajo prostor. Poleg letališč gradijo kakih 15 velikih poslopij. Iz smodnišnice ’ Bazovici gradijo do tega novega letališča poseben železniški tir. Tudi pod Nanosom se je pričelo živahno delo. Vojaški tehnični oddelki gradijo tam vojaške vojne utrdbe. V večjih mestih Julijske Krajine so zaprli v poslednjih dneh 15 mladih dijakov v povprečni starosti 16—19 let. V Trstu so aretirali inž. Antona Muho. Iz Julijske Krajine izganjajo jugoslovanske državljane. Italijanskim državljanom pa odrekajo potne liste za Jugoslavijo. Benešev poset v Atenah Praga, 2. januarja, n. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je sklenil, da bo meseca aprila posetil grško prestolnico. Ni izključeno, da poseti pri tej priliki tudi Ankaro. Dr. Curtius ne bo predsednik zasedanja sveta PN Berlin, 2. januarja, d. Angleški zunanji minister je na prošnjo nemškega zunanjega ministra doktorja Curtiusa, da bi z njim zamenjal predsedstvo v Društvo narodov, pritrdilno odgovoril. Nemčija je svoj predlog, kakor znano, utemeljevala s tem, da bo ena glavnih točk prihodnjega zasedanja Društva narodov nemška pritožba proti poljskim nasilnim aktom proti nemškim manjšinam. Nemški zunanji minister pa se hoče izogniti temu, da bi bil v Ženevi hkrati predsednik in tožnik. Preiskava o bolgarski špijo-nažni aferi Sofija, 2. januarja. AA. Po naročilu vojnega ministrstva vojno sodišče nadaljuje preiskavo v špijonažni aferi znanega železniškega uradnika ' Andrejeva. Cilj preiskave je ugotoviti, ali niso v Špijonažni aferi sodelovali še drugi bolgarski častniki, posebno ubiti poročnik Marinopoljski in po-roi.nik Aleksijev. Vojno sodišče jc zaslišalo do » 120 Pr*č. Večina častnikov pripada sofijski incustendilski posadki. Preiskava bo trajala če dalj casa, ker je potrebno’zaslišati še okoli 130 prič. Proglasitev londonskega sporazuma v Ameriki Washington, 2. januarja. A A. Predsednik Hoover je objavil proglas, ki uveljavlja londonsko pomorsko pogodbo glede omejitve in znižanja pomorskega oboroževanja. Boji v Nikaragui Neu>york, 2. januarja. AA. Po hudem boju so ameriški mornarji odbili v gorovju Nikarague upornike. Poljska za sodelovanje in stabilizacijo miru Novoletna izjava predsednika republike — »Sodelovanje narodov mogoče le na podlagi spoštovanja mirovnih pogodb« Varšava, 2. januarja. A A. Pat poroča: O priliki proslave novega leta je diplomatski zbor posetil predsednika republike Mošic-kega in mu čestital ter izrazil svoje želje. V imenu diplomatskega zbora je govoril dekan papeški nuncij msgr. Marmaggi. Med drugim je rekel, da se mora v atmosferi miru razvijati neupogljiva volja, da se na koncu koncev zavrže vojna kot instrument državne politike in da se postavi v daljno preteklost ot sredstvo, ki naj velja za pro-kleto. Brez varnosti in jamstva za mir ni moči de'ati pri pobijanju obeh velikih kriz, ki tiščita svet, in sicer finančne in brezpo-selnostne krize. Predsednik Mošicki je v svojem odgovoru poudaril med drugim, da Poljska jako ceni mednarodno sodelovanje, ki mu je smoter ohraniti mir in stabilizacijo miru. Poljska je vedno pripravljena sodelovati pri tej nalogi. Toda to sodelovanje bi ostalo brez haska, če se ne hi spoštovale mirovne pogodbe in konvencije, ki regulirajo az-inerje med narodi in ki so eumo jamstvo za varnost in trajen mir. Madjarska izdeluje vojni materijal za Italijo Velika tovarna kmeti iških str^iev v Csepelu spremenjena v tovarno vojnega materijala — Ponesrečena misija grofa Bethlena v Berlinu Budimpešta, 2. januarja, n. Velika tovarna kmetijskih strojev Manfred Weiss v Csepelu se je te dni pretvorila v tovarno vojnega materijala. Ta tovarna je bila pred vojno največja madjarska tovarna za mu-nicijo. Po vojni se je izpremenila v tovarno kmetijskih strojev. Zadnji čas pa tovarna ni mogla vnovčiti velike nadpro-dukcije svojih kmetijskih strojev ne na Madjarskem, ne v inozemstvu. Najpriklad-nejši teren za prodajo teh strojev bi bil Balkan, ki bi lahko največ tega blaga ; > kupil, toda ta se je zaprl madjarskemu blaj j in sicer zaradi madjarske zunanje politike. Tako se je tovarna nahajala že na robu poloma. S posredovanjem madjarske vlade pa je sedaj tovarna skleni- la z italijansko vlado dogovor, da se bodo na njeno naročilo v ir varni izdelovali taki deli, ki jih Italija rabi za oborožitev svoje vojske. Tovarna je ravno danes začela z izdelovanjem tega blaga. Ni znano koliko je Italija naročila teh potrebščin, zdi se pa da mnogo, ker bo kampanja v tovarni trajala več mesecev. Dalje se doznava, da je bil grol Bethlen v Berlinu kot Mussolinijev odposlanec pri nemški vladi. Nemška vlada pa je odklonila - istop k bloku, k; ga je organiziral Mussolini med takozvanimi nezadovoljnimi državami. Nemčija zahteva to vlogo zase, zato je odklonila vsako posredovani« grofa Bethlena. Ija v vedno novih izdajah in ne manjka v uobeni knjigarni. Vse skrbijo poleg tega, da jo izložijo na najvidnejšem in najčvr-stnejšem mestu svojih izložnih oken. V nasprotju s tem razstavljanjem omenjenega Mussolinijevega dela pa bi človek po vsej Italiji zastonj povpraševal po nekem drugem »ducejevem« delu iz prejšnjih časov. Ta spis je izšel v založbi Po-drecca-Galantara in je posvečen Janu Husu kot poborniku in mučeniku svobodno misli. Mussolini poveličuje v tem svojem spisu Husa ter napada cerkev. Popolnoma zaman je — piše tu »duce« — zahtevati od zgodovinarjev rimske cerkve objektivno sodbo. Na drugem mestu govori o »podkupljivosti vatikanske hierarhije« in imenuje sv. stolico lupa vaticana, lupu cru-enta« (vatikanska volkulja, krvoločna volkulja). Angleško priznanje N j. Vel. v kralju London, 2. januarja. AA. Novoletna številka časopisa >Ncar East« prinaša uvodni članek, ki razpravlja o razmerah v posameznih državah lansko leto. Med drugim pravi glede Jugoslavije: Kralj Aleksander izvaja reforme po določenem programu. Po zaslugi novega režima, ki je presekal politično neaktivnost, sc je popravilo gospodarsko stanje, so se unificirali zakoni in uredile prilike v drla\i. Agonija maršala Joffrea Pariz, 2. januarja. AA. Danes opoldne je bi< izdan bilten o stanju maršala Joffra. Njegovo stanje je stacijonarno. Ugledna oseba iz Joffrove okolice je izjavila, da agonija traja lahko še nekoliko ur. Aretacija komunističnih propagandistov v Bolgariji Sofija, 2. januarja. AA. Policija je aretirala na železniški postaji v Plovdivu komunističnega kurirja Panajocu Paskaleva. Pri sebi je imel več brošur in drugega komunističnega propagandnega materijala. Pri zaslišanju je imenoval več oseb, ki so bile tudi aretirane. Med njimi sta sofijska advokata Gcorgijev in Kostov. Kostov je bil svoj čas kandidat delavske stranke. Smrt organizatorja atentata v cerkvi sv. Nedelje v Sofiji Sofija, 2. januarja. AA. Listi poročajo, da je umrl v Berlinu bivši študent Abadžijev, organizator atentata v cerkvi sv. Nedelje. Abadžijev je bil za časa atentata študent sofijske svobodne univerze. Abadžijev je pobegnil po atentatu iz Bolgarije v Kusijo. Boljševiki so ga za njegov čin nagradili z visokim položajem v Berlinu, kjer je živel pod krivim imenom. Njegovo telo je bilo upepeljeno. Dr. Aljehin v Beogradu Beograd, 'i. januarja. 1. Noeoj ob 19. uri je prispel iz Pančeva v Beograd šahovski mojster dr. Aljehin V pristanišču so ga sprejeli zastopniki beograjskih šajiistov. Jutri si Aljehin ogleda mesto, v nedeljo pa odigra v prostorih hotela »Palače« simultanko. Kadio-postaja bo poročala o rezultatih tega tekmovanja. O gospodarski krizi Odmevi Mussolinijevih novoletnih »poslanic« Zmernejši ton fašističnega diktatorja nikakih blokov« »Italija nima v načrtu Glavni vzrok svetovne gospodarske krize je v nerazunerju med produkcijo in potrebami konsuma. Samo poljedelskih produktov je ua svetu za 40 % več, kakor jih sploh more konsum potrebovati, pri čemur pa stare zaloge niso niti vpoštevane. Približno enako nerazmerje je tudi med množino industrijskih izdelkov in potrebami konsuma. Dočim se je prebivalstvo v letih 1913 do 1928 pomnožilo za 10 %, se je dvignila množina industrijske produkcije za 25 %. Zato mora biti tu preobilica blaga, ki ne najde kupca, zlasti še, ker so najobljudenejše države vsled državljanske vojne (ko Rusija in Kitaj) skoraj izločene iz konsumentskega kroga. Je pa še cela kopica drugih vzrokov, da je prišlo do svetovne gospodarske krize, ki bo takoj padla, kakor hitro bo nakopičeno blago našlo odjemalcev. To pa je mogoče doseči le na ta način, da se poveča kupna moč prebivalstva ali pa da se poceni blago. Če bi bilo mogoč« -doseči, da dosežejo kmetijski pridelki večjo ceno, bi se takoj dvignila kupna moč vsega prebivalstva. Prav tako bi narasla kupna moč prebivalstva, če bi država in privatna podjetja povišala svojim uslužbencem plače. Vsled svetovne gospodarske krize pa je baš to čisto izključeno, ker rastejo plače le v dobi ugodne konjunkture, nikdar pa v dobi težke gospodarske krize. Preostaja torej en sam lek, da se znižajo cene življenjskih in vseh potrebščin. Če javen ali privaten nameščenec nima denarja, da bi kupoval blago po visoki ceni, bi ga pa mogel kupovati po znižani. Blago bi tako vseenc našlo kupca in kriza bi se tako polagoma nehala. Znižanje cen zato ni le zahteva konsum en ta, temveč tudi uvidevnega producenta, ker drugače njegov izdelek sploh ne najde kupca. Seveda pa je res, da je za producenta in še bolj za posredovalca silno neprijetna beseda o znižanju cen, ker mu vsako znižanje prinaša večjo ali manjšo izgubo na dobičku. Zlasti za posredovalca je dostikrat »nižanje cen prava katastrofa, ker kako naj prodaja blago po nižji ceni, kakor ga je sam plačal, ne da bi pri tem tvegal obstoj lastnega podjetja. Pri te:n pa je še največja težava v tem, da ni mogoče doseči tega, da bi se kar nakrat začelo splošno znižavanje cen. To bi se pa moralo doseči, ker le na ta način, bodo vsakomur, ki zniža svoje dohodke, znižani tudi njegovi izdatki. Če ostanejo trgovcu vsi izdatki neizpremenjeni, potem more izvršiti znižanje dohodkov le s tem, da omeji svoje osebne izdatke ali pa krije izgubo s svojimi prihranki, s svojo rezervo. Zalibog pa je malo ljudi, ki Si imeli za ti-ko stvar dovolj rezerv in žalibog je še manj ljudi, ki bi hoteli omejiti svoje osebij izdatke. Toda kljub vsem tem težavam bo vendar treba izvesti znižanje cen in če ni to mogoče izvesti takoj in povsodi, je pa trebe. uveljaviti in podpirati tendenco za znižanje cen. Vlada je s* svojo božičnico poljedelcem že dala prvi primer, kako treba delali za 'nizanje cen. Znižala je carino na vino, znižala razne tarife, znižala carinj, sedaj je treba, da temu njenemu pr! ieru slede tudi drugi. Ne gre vendar, da bi znižanje trošarine pomenilo večji dobiček za nekatere posrednike, temveč znižanje mora biti v prvi vrsti v korist or emu, 1 teremu je namenjeno, namreč kmetovalcu in konsumentu in zato mora slediti :žanju trošarine tudi znizanje prodajne cene blagu. Druga neobhodnost pa je, da mora vsak državljan omejiti svoje izdatke. KakoT se je konstatiralo na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI. je dohodek vseh carinarnic v banovini znatno narastel, kar je dokaz, da se je lani zopet več uvozilo tujega blaga. Velik del tega blaga bi mogli brez škode pogrešati in če bi to tudi storili, bi imeli danes težke milijone, ki jih nimamo. Če bi pa imeli te milijone, pa bi mogli marsikatero stvar, ki je danes ne moremo izvršiti, vsled česar imajo tudi ljudje manj zaslužka in je zato tudi moč konsumentov manjša. V dobi visoke konjunkture naj si že dovoljujejo ljudje vsak luksuz, ki ga zmorejo, v dobi gospodarske krize pa je to nedopustno, ker v taki dobi je treba skrbeti za to, da domač kapital ne uhaja brez potrebe v tujino. Kupuj le domače blago, kupuj v tujini le to, česar doma nikakor ne moreš dobiti, mora biti geslo vsakega državljana in če bi se vsi po njem tudi ravnali, bi takoj 1 ila silno omiljena naša gospodarska kitizu. Ni tako težko premagati pri nas gospo London, 2. januarja, n. Vsi listi komentirajo Mussolinijevo poslanico, ki jo je naslovil lia ameriški narod. »Daily Heraldc naglasa,da se je Mussolini pomiril in da je realnost prisilila, da apelira na velikodušnost internacijonalnili finančnikov za hitro pomoč. Z namenom, da bi pojačal efekt svoje poslanice in da prepriča angleško javnost v svoji miroljunosti, je Mussolini dementiral svoje govore, ki jih je imel pred nekaj meseci v Livornu, Milanu in Firenci. To je storil preko svojega prijatelja lorda Rothermereja, ki je v svojem iistu »Daily Maik-u objavil to značilno Mussolinijevo izjavo. Naprain Angležem pa Mussolini ni tako blag, kakor se je izkazal napram Američanom. Toda tudi angleško javnost skuša prepričati, da se bo zares lotil ostre kampanje za ohranitev miru v Evropi. Kakor kaže njegova izjava, ga strašno žalosti, da se Evropa neprestano oborožuje in da ga ie naravnost strah pred mislijo na bodočo evropsko vojno. »Daily Mail« pravi dalje, da francoski narod sam po sebi ni agresiven, toda vojaška hegemonija, ki se je polastila Francije, spravlja v napetost ves evropski kontitent ter onemogočuje vsako razorožitev in revizijo mirovnih pogodb, ki sta potrebni, da se v Evropi povrne občutek varnosti. Moralne grehe in krivice, kakršne je pretrpela pohabljena Madjarska, je treba odpraviti. Italija ne stremi za tem, da bi ustvarila zaradi revizije mirovnih pogodb kak blok, pač pa gredo njeni napori za tem, da razčisti sedanji evropski položaj. Beograd, 2. januarja. AA. P/, prešlega meseca je ostalo prijavljenih nezaposlenih delavcev 4.887 in 1.722 žensk, skupno 6.609. V novembru se je na novo prijavilo za delo 8404 moških in 1688 žensk, skupno 10.292. Ponudb dela je ostalo iz prejšnjega ine- darske krizt, '-er je m državo zajela tu-d: manj ko druge države. Ali tega ne mo-i doseči vlada sama, temveč vse prebivalstvo mora s svojim sodelovanjem vladi pomagati. Na vse zadnje je vse odvisno le od prebivalstva in če bi se te svoje dolžnosti zavedalo, bi mogli že govoriti o pričetku konca gospi ' ske krize v Jugoslaviji. Samo želeti je, da bi se o tem čini-preje moglo pričeti govoriti. Rim, 2. jaiuarja. n. Danes so objavili uradno poročilo o porasti italijanske vojne mornarice v letu 1930. V tem poročilu so navedene vse nove ladje in njih tonaže ter oprema. Končno je rečeno, da je italijanska vojna mornarica v letu 1930 po-rastla za 59.315 ton. Rim, 2. januarja. AA. Italijansko časopisje obširno komentira Mussolinijevo novoletno poročilo Združenim državam ter naglašu veliko važnost tega dogodka. >Messagero« izjavlja, da je Mussolini hotel s svojim govorom demantirati tenden-cijozne vesti, ki so krožile o Italiji v inozemstvu ter pokazati odkritosrčno željo 'l mir. List končuje s pozivom, naj Združene države sodelujejo pri delu za obnovo Evro De, kakor so ji pomagale v svetovni vojni. »P o polo di Roma« poudarja, da je Mussolini naglasil željo Italije, da se ohrani svetovni mir ter izvede razorožitev. List zaključuje, da so Združene države ter Italija pokazale svoje mirovne namene ter ponudile roko tudi drugim narodom za skupno delo za korist svetovnega pomena. Pariz, 2. januarja. A A. Mussolinijev govor, ki ga je razširila rimska brezžična postaja na kratke valove v Združene države, je iznenadil francoske politične kroge. Francoski listi naglašajo, da zahteva Mus-soli-rJ revizijo mirovnih pogodb, ki naj po njegovem mnenju odpravi sedanje krivice. Listi očitajo Mussoliniju, da je obtožil Francijo, da je. ona kriva sedanjih nestalnih političnih razmer v Evropi. kakih 20 jam v Porurju. Strokovne organizacijo do sedaj niso izdale nobene parole. Tudi ni verjetno, da bi ta teden kaj sklenili, ker hočejo počakati še na nova pogajanja, ki se bodo začela 7. januarja. Današnje stavke pa kažejo, da strokovne organizacije in njih voditelji ne bodo imele lahkega stališča ter da bodo komunisti in drugi nezadovoljni elementi položaj močno izrabljali. seca za 752 moških in 217 žensk, skupno 969. Ponudb dela je bilo v novembru 2522 moških in 1092 žensk, skupno 3414. Izvršenih posredovanj je bilo za 1982 moških in 919 žensk, skupno 2901. V toku novembra je bilo zaposlenih 5816 moških in 955 žensk, skupno 6751. Na koncu meseca je ostalo brezposelnih 5693 moških in 1526 žensk, skupaj 7219. Razmerje med številom prijavljenih delavcev in ponudbo dela je bilo 25-92 %. Razmerje med prijavljenim številom delavcev in izvršenim posredovanjem je bilo 17-16 %. Razmerje med ponudbo in izvršenim posredovanjem je bilo 66-23 %. Izdanih podpor je bilo 16.567-75 Din, v materijalu 22.345 Din, cenejših voznih listkov izdanih 4538 komadov v vrednosti .256.347-60 Din. Novi liomancSantf dravske divizije Ljubljana, 2. januarja. Nocoj ob 20. * brzovlakom jo prispel y Ljubljano novi komandant dravske divizije general g. Bogoljub II i 6. Na kolodvoru so ga med drugimi prisrčno sprejeli komandant mesta general g. Dragomir Popovič, načelnik štaba polkovnik g. Todor Miličevič in podpolkovnik g. S o k o 1 o v i 6 ter adjutant 40. pešpolka kapetan g. živojin Stanojevič. * G. general Bogoljub Ilič je eden najuglednejših generalov naše vojske, ki je bil ves čas vojne za naSe osvobojenje in ujedinjenje na frontah. Rodil se je 1881 v Požarevcu, 1. 1900 je kot podporočnik iz nižje vojne akademije, višjo vojno akademijo pa je dovršil 1905 in je 1910 stopil v pripravo za generalštab. Balkanske vojske se je udeležil pri štabu III. armije. Po strašni poti preko Albanije je sodeloval v bitki za osvojitev Lješa ob .Jadranskem morju. V Albaniji je ostal do 1. 1913 potem pa kot načelnik dobrovoljskega odreda sodeloval v srb-sko-bolgarski vojni, 1. 1914 pa je prišel v generalni štab ter postal pomočnik -načelnika generalnega štaba kosovske armijske oblasti. V svetovni vojni se Je udeležil najtežjih bitk. Ko je po najhujših borbah g. Ilič prišel na Krf, je postal načelnik štaba konjeniške divizije in ie sodeloval 1. 1916 s to divizijo v bitkah pri Bi-tolju, konec istega leta pa je postal načelnik taba vardarske divizije, ki se je pozneje spremenila v jufroslovensko divizijo. Ta divizija se je izkazala v mnogih hudih bitkah, ker so bili njeni člani od prvega do zadnjega prežeti velike jugoslovenske ideje. Konec 1. 1919 je bil štab jugoslovenske divizije premeščen na Cetinje, kjer je formiral zetsko divizijsko oblast, fz Cetinja je bil premeščen g. Ilič za pomočnika načelnika štaba pat ške divizijske oblasti v Subotici, 1921 za pomočnika načelnika štaba II. armijske oblasti v Sarajevo, potem pa v Skoplje za načelnika štaba armijske oblasti. Leta 1923 je bil komandant 21. pešpolka češkoslovaškega potem načelnik štaba armijske oblnsti v Novem Sadu, 1. 1924 je bil poslan na češkoslovaško, kjer je ostal 7 mesecev. Ko se je vrnil, je bil najprej dodeljen generalnemu štabu, potem je postal načelnik štaba novoformirane armijske oblasti v Nišu, 1928 pa je prišel v Zagreb kot komandant I. konjeniške divizije. V Zagrebu je bil nedavno imenovan za komandanta zetske divizijske oblasti, a še preden je nastopil to mesto, je postal komandant dravske divizije. Že od leta 1923 deluje tudi kot član komisije za ureditev obmejnih vpraSanj z Bolgarijo. Novi komandant dravske divizije pozna že 9 let vsak košček Slovenije. Do Slovenije in njenih prebivalcev ima g. general velike simpatije, prav tako pa je tudi Dravska banovina vesela novega komandanta svoje divizije. Gospod general je deloval še povsod uspešno in plodonosno, njegova gospa soproga pa ie znana elavka na kulturnem polju in je posebno vneto delovala v Zagrebu v vseh ženskih in humanitarnih organizacijah. Da bo sodelovanie novega komandanta dravske divizije uspešno, je pri njegovih vsestranskih vrlinah in sposobnostih gotovo, želimo pa tudi iz srca, da bi bil '^d nami srečen in zadovoljen. Ministrski sklep o davku na žganje Beograd, 2. januarja. AA. Na podlagi čl. 68. zakona o državni trošarini je minister za finance izdal sklep, da se naj smatrajo kot žganje po predj isih o trošarini t ..mo destilati sadja, vina, grozdja in tropin, pri katerih se proizvuja največ 60 odstotkov alkohola. Destilati z večjo stopnjo alkohola morajo plačati državno trošarino kot spi-riti, ki se proizvajajo v industrijskih tvornicah špirita. Gornji sklep je oddelek za davke ministrstva financ poslal finančnim direkcijam, da ga organi fi ančne kontrole hitro prouče. Državni dohodki od trošarine in taks Beograd, 2. januarja. 1. Po poročilu, ki ga je izdalo finančno ministrstvo, so znašali državni dohodki na trošarini in taksah v mesecu novembru preteklega leta 77,924.000 Din. Po državnem proračunu je bilo teh dohodkov predvidenih 75£50.000 Din. V resnici so dohodki prekoračili v proračunu določeno vsoto za 2,674.000 Din. Splošnih taks se je v mesecu novembru nabralo v državni blagajni za 73,672.000 Din, vozarinskih taks pa 26,666.000 Din, skupno 99,339.000 Din. Oh istem času lanskega leta je bilo teh dohodkov 86,516.000 Din. Letos torej za 10,822.000 Din več. Dohodki taks v prvih osmih mesecih proračunskega leta 1930.-31. so znašali 611,411.000 Din, v istem času prejšnjega leta pa 624,603.000 Din. Sprememba določb o neposrednih davkih Beograd, 2. januarja. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za finance in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in podpisal zakon o izpremembi § 29. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 2. januarja- d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Spremenljivo, od časa do čas razjasnitev, južno vreme v nižjih legah bo trajalo še naprej. Vremensko poročilo JZSS po stanju 2. jan. 1931. Bohinj oblačno, 55 cm snega, za nedeljo kaže sijajno; Pohorje 70 cm snega, smuka povsod ugodna. Tristo tisoč rudarjev odpuščenih v Porurju Veliko vznemirjenje med delavstvom — Stavke brez naredbe strokovnih organizacij Essen, . >nuarja. d. Že na Silvestrovo so v Porurju odpovedali deto kakim 300.000 rudarjem. To je vzbudilo med rudniškim delavstvom veliko vznemirjenje. Prve posledice so se že danes čutile. Pri mnogih cehih je davi pod pritiskom brezposelnih, ki so zasedli vrata rovov, prišlo do divjih stavk. Pri mnogih drugih cehih pa je le del delavstva odšel v rove. V nekaterih rovih delo popolnoma počiva, kolikor se je do sedaj ugotovilo. Divja stavka se razteza na Opozicija proti grofu Bethlenu narašča Ultimatum stranke malih gospodarjev Budimpešta, 2. januarja. AA. MTI poroča, da je stranka malih gospodarjev, ki šteje 30 poslancev in ki je dozdaj podpirala vlado, imela včeraj sejo, na kateri je predsednik stranke grof Janoš Zicliy izjavil, da bo stranka zavzela eventualno proti vladi opo-zicijonalno stališče, če bo vlada vztrajala na dosedanjem gospodarskem programu.. Stranka zahteva, da vlada sprejme njen Delo londonske konference »okrogle mize« Glavna težkoča je še vedno spor London, 2. januarja. AA. Snoči se je vršila važna seja manjšinskega pododbora indijske konference. Glavna težkoča na indijski konferenci je spor med muslimani in hindujci. Muslimani zahtevajo posebne volilne okraje, dočim so hindujci za enotne volilne okraje. Sir Himalar Satalvad je pozval obe stranki, naj se pomirita v korist celokupne Indije. Govornik je nadalje zahteval, naj se zakonitim potom določijo prava ver in verskega pouka. Govornik je nadalje poudaril, da vidijo muslimani svojo rešitev edino v ločenih volilnih okrožjih. Namen konference je, da najde ustavno obliko, ki bo zadovoljila vse. Govornik je nadalje izrazil mnenje, da bi skupna volilna okrožja najbolje izgradila enoten indij- Gibanje brezposelnosti v novembru 1930 Ob koncu omenjenega meseca je bilo v Jugoslaviji 7219 osti brez dela zmerni in realni gospodarski program. Stranka bo delala za državo, če bo to potrebno, tudi v opoziciji. Budimpešta, 2. januarja. AA. Minister za socijalno politiko Ernst je izjavil, da je situacija res teška, da pa vlada dela z vserii silami za olajšanje krize in rešitev gospodarskih problemov. med Hindujci in Mohamedanci ski narod. V tem primeru jz pripravljen priznati muslimanom pravico, da se jim zagotovi v prihodnji indijski zbornici primerno število poslanskih mest. Ce pa bodo muslimani vztrajali pri ločenih volilnih okrožjih, ne preostaja drugega, kot da se jim to tudi prizna. Ministrski predsednik MacDonald, ki je predsedoval seji, je pozval delegate, naj poravnajo svoje medsebojne spore. Glede manjšinske zaščite je MacDonald dejal, da se ni vredno prepirati o tej zadevi, ker bo to vprašanje že itak uredil angleški parlament. Nadalje je pozval delegate, naj se o tem vprašanju sporazumejo pred prihodnjo sejo pododbora, Kakor poročajo, se počuti Aga Khan, ki leži bolan v Parizu, bolje in bo dospel v London pred prihodnjo sejo. Imenovan'e noviii sreskih cesinšfi ocISm^ov Kamnik: Kr&tuar Fran«, višji davčni upravitelj v p., župan, Kahmaik, načelnik; Gams Franc, pos. v Mekinjah pni Kamniku, načelnikov namestnik; odborniki: Cerar Anton, pos. in župan, Moravče, Kosec Alojzij, pos. Vujsko pri Vodicah; Mejač Andrej, trgovec in župan, Kaplja vas; Lipar Peter, gostilničar in župan, Mengeš; Turk Matej, pos. in občinski svetovalec, Domžale; Cerer Anton, pos. in gostilničar, Kamnik; Hribovšek Zdravko, pos. in strojar, Motnik; Poznič Jože, pos. Gradišče; Detela Ivo, posestnik, trgovec in župan v Dobu; Breznik Lovrenc, pos. v Rafolčah. Kočevje: Kostanjevec Maks, župan v Kočevju, načelnik; Rom I., trgovec v Kočevju, prvi načelnikov namestnik; Arko Ivan mlajši, trgovec v Ribnici, drugi načelnikov namestnik; Hočevar Ivan, pos. in župan, Velike Lašče, tretji načelnikov namestnik; odborniki: Adamič Anton, ipos., Videiin; Ahac Jože, pos. in župan v Turjaku; Lovrenčič Anton, posestnik in trgovec, Sodražica; Honigman Karol, pos., Dolenja vas; Rus Ivan, industrijalec, Hrib v občini Loški ipotoik; Ganslmayer Robert, davčni uradnik v pokoju, Kočevje; Jaklitscli Jože, posestnik in župan v občimi Željne; Žagar Andrej, posestnik in trgovec, Banja Loka; Vardjan Josip, ml., pos., Skrilj v občini Mozelj; Zdravič Fran, posestnik in župan občine Livold; Plut Jože, pos. in župan Mala gora; Vidmar Ivan, pos., Mlaka v občimi Koče. Novo mesto: Dr. Režek Josip, odvetnik in župan, Novo miesto, prva načelnikov namestnik; Zupančič Josip, posestnik in župan v občini Trebnje, tretji načelnikov namestnik; odborniki: Matko Josip, posestnik, Gotna vas; Novljan Ludovik, posestnik Mirna peč; Travnik Franc, .posestnik in župan v občini Dvor; Horvat Ivan, posestnik in župan, Zagradec; Zagorc Martin, posestnik in župan v občini Orehovica; Matzelle Ivan, posestnik in župan v občini Čermošnjica; Koporc Franc, trgovec in župam v občimi Do-bfniče; Pečjak Adolf, trgovec in župan v občini Toplice; Saje Alojzij, posestnik in župan v občimi Velika Loka; Šali Alojzij, posestnik in župan v občini Prečna; Vehovec Ivan, posestnik in bivši oestni načelnik v Žužemberku; Bevc Franc, pos. in župan v občini Š4. Peter. Laško: Dr. Roš Franc, odvetnik in župan v Laškem, načelnik; Topole Martin, pos. im župam, JagoČe pri Laškem, načelnikov namestnik; odborniki: Paulin Vinko, trgovec v Trbovljah; Vodušek Gustav, šolski ravnatelj v pokoju in župan, Trbovlje; Bricelj Franc, posestnik, Gabersko, občima Trbovlje; Roš Ferdo, pos. v Hrastniku, občina Trbovlje; Dolinšek Avgust, posestnik in čevljarski mojster, Brnica pri Hrastniku; Šmid Alojzij, Jurklcšter; Kovač Peter, posestnik in župan, Loka pri Zidanem mostu; Bobovecki Anton, pos. v JurkloStru; Jančič Ludvik, pos. in gostilničar v občini Sv. Krištof; Osolin Josip, trgovec v Laž kem. Celje: Dr. Goričan Alojzij, odvetnik in župan v Celju, načelnik; Mihelčič Alojzij, pos. na Bregu in župam, prvi načelnikov namestnik; Plavšak Ludvik, pos. Sv. Jurij ob Taboru, drugi načelnikov namestnik; odborniki: ing. Pristovšek Blaž, mestni inženjer v Celju; Košenina Karel, posestnik im gostilničar, Vransko; ing. Krulc Ivo, obratovodja cinkarne v Gaberju pri Celju; Sodin Franc, pos. v občini Teharje; Drofenik Josip, posestnik v Sv. Juriju; Samec Valentin, pos. v občini Škofja vas; Srebotnjak Ivan, pos. in trgovec, Sv. Peter v Savski dolini; Jelovšek Stanko, pos. in župan v Petrovčah; Žagar Pavel, kanonik in dekan v Novi cerkvi; Sadnik Julij, prokurist tkalnice v Preboldu; Cukala Maks, pos. v Oj st riški vasi; Plaskan Franc, veleposestnik v Orli vasi; Omladič Josip, župan, Braslovče-Poljče. Brežice: Supan Ignacij, pos. in župan občine Brežice, načelnik; Volčanjšek Ivan, pos. in hotelir v Brežini, prvi načelnikov namestnik; Cimper-šek Karel, pos. in trgovec, Sevnica, drugi načelnikov namestnik; odborniki: Janežič Josip, star., veleposestnik v 'Stari vasi; Pleter.-ki Gregor, pos. in župan v Vidmu; Pintarič Franc, pos. in župan, Rigonce; Hotko Mihael, pos. in župan Jereslavci; Urek Ivan, pos. im župan. Globoko; Trupej Franc, pos. in župan, Šmarje; Božičnik Anton, pos. in župan, Veliki kamen; Vranetič, Rajhenburg; Semiča Fram, pos. i nžupam, Ternovec. ' Ptuj: Brenčič Miha, gostilničar in župan v Ptuju, načelnik; dr. Šalamun Fran, odv. im pos. v Ludvik, pos. v Ormožu, drugi načelnikov namestnik; odborniki: Vršič Ivan, banski svetnik in župan v Sv. Marku; Korenjak Anton, posestnik pri Sv. Barbari v Halozah; Kubricht Karel, tovarnar v Majšpergu; Vuk Štefan, pos. im župan, Cirkovci; Peče Ivan, pes. in župan, Ptujska gora; Ranfel Franc, pos. in župan v Gajevcih; Kovačec Anton, pos. v Velovlaku; Belec Franc, pos. v Vintarovcih; Janžekovič Alojzij, pos. v Sterjancih; Skrlcc Ivan, pos. in poštar v pokoju, Sv. Tomaž; Kočevar Fran, pos. in trgovec v Središču; 1’ctovar Lovro, veleposestnik in trgovec v Ivanjkovoih. Murska Sobota: Benko Josip, župan v Murski Soboti, načelnik; Koder Antom, notar in pos. v Murski Soboti, načelnikov namestnik; odborniki: Svetko Ludvik, odv. uradnik in hišni posestnik, Murska Sobota; Kočar Matija, pos. in župan v Ska-koveih; Slavič Štefan, pos. v Martjancih; Kuhar Anton, pos. in župan v Tešanovcih; Car Šandoir, mlinar in pos. v Da n kovcih; oinodiš Josip, pos. v Gornjih Petrovoih; Kovač Josip, pos. in župan v Prosenjakovcih; Fartek Janez, pos. in župan v Kuzmi; Maršik Fram, pos. in krčmar v Gornji Lendavi; Kerčmar Aleksander, pos. in župan v Adrijancih; žižko Janez, pos. in krčmar v Šalovcih; Hodila Ivan, upravitelj veleposestva v Tišini; Celec Ferdinand, pos. v Rakičanih; Kučan Peter, pos. v Križevcih. Reorganizacija okrajnega ccstnega odbora v Maribom in okolici. Od 1. t. m. dalje obsega novi cestni okrajni odbor 'mariborski dosedanje okraje Maribor, Sv. Lenart in Slovenska Bistrica. Načelnik okrajnega cestnega odbora je mariborski župan dr. A. Juvan. Namestniki načelnika so: 1. Franjo Že bot, dosedanji načelnik; 2. dr. Milan Gorišek, župan pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. 3. Srečko Robič, župan v Limbušu, 4. dr. Josip Pučnik, odvetnik in posestnik v Slov. Bistrici, člani odbora pa so: Franjo Lorber, posestnik, Ivan Muršak, posestnik v Spodnji Volčini, Ivan Šerbinek, banski svetnik v Vrtičah, Ivan Janžekovič, posestnik v Košakih, Alojz ftiker, župan pri Sv. Marjeti, Janko Ko-stanjišek, posestnik in trgovec pri Sv. Marieti pri Vurbergu, Anton Šunian. posestnik v Vosku, Dragotin Rosrlič im Ferdo Pinter, trgovca v Mariboru, Ivan Kirbiš, posestnik v Prepoljah, Simon Prešeren, župan v Poljčanah, Josip Rajšp, posestnik v Spodnji Polskavi, Jakob Florjančič, župan pri Sv. Miklavžu, in Viktor Glaser, posestnik v Smolniku. (Nadaljevanje jutri.) Razširjajte Jugoslovana! 459 porodov več ko lani Banovinska ženska bolnica v 1. 1939 — Izreden porast števila porodov — Omejitve pri sprejemanju novih porodnic porodnice. Pričakovati je, da bo prihodnje leto naval porodnic še večji. Tedaj pa ti ukr *pi ne bodo zadostovali in nastopila bo nevarnost, da se vsled prenapolnjenja higienske razmere bolnice poslabšajo in da se v zavodu ustvari milje, ki bo pospeševal porodniške infekcije, naivečjo sovražnice mladih mater. Da se prepreči vsako prenapolnjenje, bo porodnišnica sprejemala v bodočem letu strogo po pravilniku samo toliko porodnic, kolikor bo na razpolago prostora. Noseče žene se bodo sprejemale le, ako bodo težko bolne. To naj upoštevajo zlasti porodnice z dežele, da ne bodo zastonj hodile v Ljubljano. Zdravniki in ba-bi:3 naj bi svetovali porod v bolnici samo onim nosečim, ki imajo kako nepravilnost ali pa, ki iz socijalnohigienskih razlogov absolutno ne morejo roditi doma. Ginekološki oddelek bo mogel sprejemati samo one bolnice, ki so namenjene za operacijo. Ljubljana, 1. januarja 1930. V preteklem lotu je oskrbovala ženska bolnica v Ljubljani 3297 novosprejetih odraslih in 1070 živih novorojenčkov skupno torej 4907 ljudi, štev.lo porodov se je dvignilo izredno visoko. Dočim je rodilo v letu 1928 v bolnici 1353 žen in leta 1929 celo nekaj manj, namreč 1208, jih jo rodilo v preteklem letu 1718, torej za 150 več kot lansko leto in 305 več kot predlansko leto. Od porodnic je umrlo 8, tako da znaša porodna umrljivost 0'48%, noseči sta umrli dve, skupno je torej zahtevalo materinstvo 0’58% življenj. Ogromnemu številu porodov je mogla bolnica zadostovati le tako, da se je skrčilo število postelj za druge (ginekološke) bolnice,' in pa tako, da so se otročnice odpuščale v domačo oskrbo že osmi dan po porodu. Na ta način je ravnateljstvo vedno lahko naredilo prostora za nove Mejnik preprečil na Silvestrovo veliko nesrečo Malo je manjkalo, da ni strmoglavil rdeči vrhniški avtobus 10 metrov globoko Vrhnika, 2. januarja. Vrhniške avtobuse je preganjala v preteklem letu, ki tudi za večino ljudi ni bilo bogve kako srečno, zla usoda. Vsem je Se v spominu strašna nesreča, ki se je pripetila pri Vrhniki avtobusu pred tedni, ko je zadel v vlak, se vnel in zahteval težke žrtve. Na Silvestrovo pa je le naključje preprečilo težko nesrečo vrhniškega avtobusa. Zgodilo se je takole: Rdeči avtobus je vozil iz Vrhnike proti Logatcu. Že nad Vrhniko z znanih serpentinah, ki vodijo proti Logatcu, je zadel avtobus v mejnik ob cesti, in sicer pri Trev-nu. Sreča v nesreči je bila ta, da mejnik ni odletel, sicer bi se avtobus zvrnil v 10 m globoko dolino pod cesto. Avtobusu se je pri tem karambolu zlomilo samo prednje pero, druge škode ni bilo. Želimo mu, da bi imel v novem letu več srečo! Zaključna seja mestnega občinskega sveta v Kranju V torek 30. decembra se je vršila zaključna občinska seja. Otvoril jo je župan g. Ciril Pirc in ugotovil sklepčnost. Dnevni red seje je bil sledeč: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje občinskega aveta. 2. Naznanila županstvu: a) Predstojništvo župne nadorbinc v Kranju prosi, da bi smelo prodati Se eno parcelo in porabiti izkupiček ter preostanek od prodaje dveh parcel za popravilo župnišča in drugih nadarbin-skih poslopij, zlasti pa za zgradbo nove stanovanjske hiše »na farovški loki«. b) Predložitev načrta in skice nove osnovne in meščanske šole. Načrt je poslal sreskeniu načelstvu v Kranju tehnični oddelek banske uprave in ga je izvršil g. ing. Navinšek. 3. Poročilo finančnega odseka. a) Odobritev dražbenega postopanja pri občinskih dohodkih za 1. 1931. Letos se je dobilo pri dražbi 53.000 Din, t. j. 4600 Din manj kakor lani. To je razumljivo, ker letos ni deželnih pridelkov in lesa. b) Odstop občinskega sveta «pri Tularju« tvrdki Zabret in Co. Imenovani tvrdki se dovoli preložitev pešpoti na Šmarjetno goro pod pogojeni, da tvrdka odstopi občini prostore za 5 m široko cesto, ki bi peljala k novi stanovanjski koloniji pc 1 Šmarjetno goro. Zaenkrat sc bo zgradila samo 2 m široka pot. Razen tega sc isti tvrdki proda nekaj občinskega sveta »pri Tularju« po 5 Din za m3. 4. Poročilo stavbenega odseka. a) Prošnja Franca Škofiča za odobritev paree-larnega načrta »pri Prevaljah«. Parceliranje se ne dovoli, ker je preveč samovoljno napravljeno, zlasti nj na polju. b) Občinsko starešinstvo naj stopi v slike z merodajnimi faktorji, da se razširi in preuredi regulacijski načrt pri gradbi novih poslopij. 5. Poročilo policijskega odseka. Ivanu Ulepiču se ne dovoli sprejem v domovinsko zvezo občine Mulitzea. »Grof Luksemburški« v mariborskem gledališču Lebarjev Graf Lukšenbuiraki je še vedno prikupna opereta, čeprav ni izredna posebno&t ne po snovi ne po glasbi. Vsa naša gledališča s o jo že igrala, znana je tako starejšemu kakor mlajšemu rodu, zato bi bilo odveč, govoriti o njej. Zanima nas tedaj le sedanja mariborska uprizoritev v novii režiji in inscenaciji ter v deloma novi zasebi. Pired vsem inscenacija 1 Vse letošnje operete, izven morda prve, Aleksandre, so bolehale na neubranosti le slučajno in nanagloma napravljene scenarije. To smo omenjali, in ne brez uspeha. V Grofu Luksemburškem je uprava pokazala, da zmore tudi nekaj okusnega in da ima v scenografu in izvršitelju slikarju g. Ussaju dvoje dobrih moči. Morda prvo dejanje ni popolnoma ustrezalo, zato pa je bilo lepo drugo in ie zrasllo tretje v sijajno posrečen interieur. Pa t1i primerne vloge, največje poleg g. Lovriča gg. Škerlj, Košak in ge. Bučarjeva pa Gorjupova; ostalo so sijajno opravili gdčne KoSčakova, Pirčeva, Kramarje-va, Horvatova. Barbara gdčne Gorjupov« je morda njen najbolj posrečeni nastop. Gg. Mo-ser, Cuk in Frank so svoje osebe dobro podajali, elektuejšii bi bil lahko Segnilz. Za uspeh večera si je pridobila veliko zaslugo ga. Bučarje va-Karolina. Uveljavila je oblastno ženo do višine revizorske komike. Ima pa tudi soigralca (g. Košaka), ki si pridobiva na domačem odru uspeh za uspehom. S to zasedbo bodo »Prostozidarji« ostali na programu in doživeli mnogo repriz. Igro ponove v soboto in nedeljo zvečer. G. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama Začetek ob ‘20. url zvečer. Sobota, 3. januarja: »Glavni dobitek.« Rod R. Nedelja, 4. januarja: Ob 15. uri: »Snegulčiea in škratje.« Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. ob 20. uri »Konec poti.« Ljudska predstava po znižanih cenili. Izven. Opera. Sobota, 3. januarja: Zaprto (generalka). Nedelja, 4. januarja: Ob 15. uri »La Mascotte.c Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. ob 20. uri »Werther«, premijera. Izven. NARODNO GLEDALIftfE V MARII50RIJ Sobota, 3. januarja ob 20. uri: »Življenje je lepo«. Pri znižanih cenah. Zadnjič. Nedelja, 4. januarja ob 15. uri: »Grof Luksemburški«. Kuponi. — Ob 20. uri: »Gospa mi-nistrovka«. Znižane cene. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 5. januarja: ob 20. uri: »Življenje ie lepo«. Gostovanje maribor. gledališča. Kranj, ker še ni izpolnil roka 10 let. Sprejem se pa dovoli Neži Tomažič, Francetu Pristavcu in Minki Blaznik. Ria ustanovni sestanek »S&metske prosvete«! Vabimo v Novo mesto v nedeljo 4. januarja 1931 na ustanovni sestanek pododbora Zveze društev kmetskih fantov in deldet ter pododbora Kmetske prosvete. Zbor bo v prostorih g. Windischerja v Kandiji po prihodu ljubljanskega dopoldanskega vlaka okrog 10. ure. Govorili bodo: gg. Ivan Pucelj (o državni šolski politi' ki), dr. Riko Fux (o ustanavljanju kmetskih sokolskih čet), dr. Janže Novak (o programu Kmetske prosvete), Milan Mravlje (o prosvetnem delu v mladinskih društvih). Potem so na dnevnem redu volitve v oba pododbora in slučajnosti. Ustanovitev teh pododborov v Novem mestu pomeni zelo važen korak naprej, kar se tiče kmetskega ppokreta na Dolenjskem. Zato se tega sestanka udeležite gotovo vsi, ki vam je na srcu gospodarski in kulturni napredek naše vasi na Dolenjskem, predvsem pa vsi prijatelji kmetske mladine. Naša vas potrebuje prosvetnih delavcev, učiteljev in svetovalcev za njen napredek, kar je najvažnejše vprašanje našega naroda in naše kmetske države. Zato se gotovo sestanemo vsi, ki imamo voljo delati pri tej najvažnejši nalogi. Na čim številnejše svidenje. Odbor. Z denarjem se |e ogrela Celje, 2. januarja. V posvetovalnici za st s'ic na Glavnem trgu sta se 30. decembra spoznali brezposelni služkinji Neža O. ter neka Potočnikova. Ko sta pozneje šli po mestu, je Neža opazila, da ima Potočnikova v svojem plašču denarnico s 1500 Din. Hitro je prijateljico prosila, naj ji posodi plašč, ker jo zebe. Potočnikova ji je d 'a plašč, čez nekaj časa pa ga ji je Neža zopet vrnila, češ, da se je že ogrela. Neža je kmalu izginila, Potočnikova pa je opazila, da je iz plarča zmanjkala denarnica. Nežo so še isti dan aretirali, denarja pa niso našli več pri njej. .Zaradi 2 dinarjev v zapor Eden, ki mu ni šla nova trošarina v glavo. Zagorje, 1. januarja. V neki gostilni v Kisovcu so popivali 23. prejšnjega meseca zvečer veški fantje iz bližnje okolice. Bilo je ravno pred prazniki, razpoloženje sijajno, pa so si privoščili za na-merček šo malo sladkega likerja. Natakarica jim je omenila, da je liker nekaj dražji kot poprej in to zaradi povišanja trošarine na špirit. Fantje so se tem pojasnilom zadovoljili ter so plačali svoje račune brez ugovora. Enemu pa to ni šlo v glavo; trdil je, da plačali merico likerja 12 dinarjev, kakor je do sedaj vedno plačeval in ne 14 Din, ki jih je sedaj natakarica za isto merico zahtevala mi sploh, da si je to omenjeno »trošarino« ona sama izmislila. Počel je razsajati, obkladal brhko, 17-leluo natakarico Micko z nečednimi priimki, ter jo končno pobožal po obrazu tako ljubeče, da se ji je vlila iz ust kri. Drugi dan je ugotovil zdravnik lažjo poškodbo v ustih. Pa se drži 20-letnega, sicer mirnega fanta smola; sedaj bo moral zaradi dveh dinarjev v zapor — in še k vojakom mora kmalu, Ž)nevuc vesli — Nj. Vel. kralj kuni dvojčkoma. Iz Beograda poročajo, da je Nj. Vel. kralja zastopal kot kuni polkovnik Uroše vič pri krstu devetega in desetega deteta seljaka Nenada Gjoldča iz vasi Siv-če. Otroka sta dvojčka, enemu je iine Aleksander, drugemu pa Peter. Kum je izročil srečnim roditeljem lepe darove in 3000 Din denarne podpore. — Imenovanje vvojski in mornarici. Z ukazom Nj. Vel. kralja so imenovani kapetan korvete g. U1 m a n s k i j Ivan za vršilca dolžnosti komandanta mornarske komande; za vršilca dolžnosti odseka pri direkciji pomorskega prometa kapetan korveti g. Vilfan N. Ciril, doslej komandant torpedovke T 3; za vršilca dolžnosti komandanta »Jastreba« kapetan korvete g. Fink N. Ervin, doslej vršilec dolžno?'' načelnika štaba rečne obalske komande; za vršilca dolžnosti komandanta »Labuda« kapetan korvete g. P1 e i w e i s K. Mirko, doslej vršilec dolžnosti komandanta »Sitnice«. — Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 1. z dne 3. januarja 1931. ima sledečo vsebino: Zakon o zemljiških knjigah; Pravilnik o ustanovitvi, sestavi in upravljanju gradbenih fondov javnih bolnic v področju Dravske banovine. — Ustanovni občni zbor krajevnega odbora Rdečega križa za občino Vodice. V nedeljo 28. dec. 1930. se je pri nas ustanovil krajevni odbor Rdečega križa. Po tolmačenju in sprejetju pravil je bil soglasno izvoljen za predsednika župan g. Ivan Gobanec, v odbor pa: Arce Janec, Ostanek Franc, šolski upravitelj, Ziherl Franja, poštarica, Ziherl Franc, ter v nadzorstvo: Hočevar Alojzij, Jenko Jože in Kranjc Janez. Novemu odboru želimo pri njegovem človekoljubnem delu najboljših uspehov. — Pomočnik bana Savske banovine vpok i-jcu. Vpokojen je g. Sava Stojanovič, pomočnik bana Savske banovine v 2. skupini I. kat. — Odprta noč in dan so groba vrata! V Črnomlju je umrl advokat dr. Josip Požru star koma j 33 let let. Pokopali ga bodo danes ob 13. — Plaz na banovinski cesti Katnnik-Črna-Gornjigrad je v toliko odstranjen, da je cesta zopet za vsak promet sposobna. — Spored koncerta pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljubljani 5. januarja v veliki Unionski dvorani. Spored ima 4 dele. V I. delu so Lajovčevi, Adamičevi in Osterčevi mešani zbori. Lajovic je zastopan z zboroma Bolest je kovač in Spomladanski spev, Adamič s 3 duhovnimi pesmami in Osterc z 2 humorističnima zboroma: Pesem o suhi muhi in Konja jezdi Aga. V II. delu zapoje konservatoristka gdč. Anita Mezetova najprvo 4 Grgoševičeve pesmi na tekste jkavske narodne lirike. Zatem Tajče-vičeve otroške in Adamičeve otroške pesmi. III. del koncerta je posvečen ženskim zborom s spremljevanjem klavirja. Zastopana sta iarij Kogoj z Brezo, Zvončki in Mladinsko ter A ,a-mič £ Lenuhi, Tri pure, Izpraševalmica, Pastirci vi, Sestrica. IV. del je prepuščen zopet mešanemu zboru, Prvo besedo ima Foerster Anton s svojim krasnim osmeroglasnim zboro »Z glasnim šumom s kora«. Zatem Lajovic s Pastirčki, Kroparji in Medved z medom, sklepni zbor pa tvori slovenska narodna Potrkan ples v novi harmonizaciji ravnatelja Hubada. Zbor šteje 80 pevk in pevcev, vodi ga dirigent Srečko Kumar. Prc >;-odaja vstopnic v Matični knjigarni. — Gostovanje »Soče« v Šmartnem pri Litiji. Na praznik Sv. treh kraljev ob 15. uri uprizori agilna potujoča dramska družina »Soče« iz Ljubljane v sokolski telovadnici v Šmartnem kot gost tamošnjega društva »Narodni Dom« Sestnajslič v tej sezoni A. Strindberga naturalistično dramo »Oče«. Uprizoritev dranie, ki jo režira in igra v njej obenem glavno, psihološko težko vlogo gospod Košuta — bivši vodja slovenskega gledališča v Gorici — je dosegla pri vseh dosedanjih gostovanjih »Soče« odličen uspeh in enoglasno priznanje. — Nove telefonske relacije. Od 11. decei i’ i a je olvorjeu telefonski promet Bled-Padava in Rakek-Padava. Ou 25. decembra so otvorjene tudi telefon, relacije Muribor-Erfurt, Ludvvigs-hafen in Ruckheim ter Maribor-Diisseldorf (s pomožnimi centralami Benrath in Kaisersvverth), Duisburg (s pomožnimi centralami Grossenb; um in llamborn), Gelsenkirchen, Hagen (WesUa-len), Kolti in Oberhausen (Rhein). — Nepravilnosti pri vračanju nevročljivih časopisov Ugotovilo se je, nekatere pošte pri vračanju časnikov in časopisov upravam ne postopajo po določilih točne pravilnika za notranjo poštno službo II. del. Ne stavljajo namreč na vsak izvod za vsakega naročnika oznake, zakaj se list vrača. Poleg tega morajo pošte take pošiljke, ki jih vračajo, opremiti z dnevnim pečatom. V mnogih primerih je na listu oznaka »nazaj« brez podpisa uslužbenca, ki je vrnil list, in brez pečata, tako da se stvarno ne ve, ali je bil list na dotični pošti ali ne. Uprave časopisov 3e upravičeno pritožujejo, da dobivajo posamezne izvode ali cele svežnje vojega lista nazaj in da ne vedo, zakaj se vrača li t. Dogajajo se tudi primeri, da pošiljajo posamezne pošte nevročljive ali nesprejete časopise skupaj s pisemskimi pošiljk; mi v istem svežnju. Zaradi tegi večkrat zaide v časopis kaka karta ali pi-Biivo v ,upravo lista, torej v neprave, roke. V zvezi •» odredbo od 10. septembra 1923. naroča direkcija poštam, da morajo vračati nevročlji/e časopise pravilno oprem.jOne. — V novo leto ni hotela več. Na novo leto je našel železniški čuvaj na Savski cesti v Zagrebu na tračnicah strahovito razmesarjeno žensko truplo. Identitete nesrečne samomorilke, ki ni hotela dočakati novega leta, in ki pripada, sodeč po obleki, boljšim meščanskim krogom, niso mogli še ugotoviti. — Vreme. Barometer je kazal včeraj ob 7. v Ljubljani 751’5, termometer pa 2 C. Pihal je se-verozapadnik. Mirno je bilo v Mostaru in Zagrebu. Povsod je bilo megleno. Deževalo je v Ljubljani (6-3 mm), Mostaru (11 nun), Beogradu (4 mm), Kumboru (52 mm), Splitu (0-1 mm), na Rabu (3 mm). Naj višja temperatura je bila v Ljubljani 3-6, najnižja pa 0-4, v Mostaru 7, v Zagrebu 1, v Beogradu 1, v Sarajevu 4, v Sko-j)lju 3 C. Ejuhljana. Sobota, 3. januarja 1931., Genovefa. Pravoslavni: 21. decembra, Juliana. Nočno službo imata lekarni Trnkoczy ua Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. * ■ A ojasita zglasitev. Po Ljubljani je nalepljen razglas mestnega načelstva o vojaški zglasitvi, kateri so podvrženi: 1. vsi v Ljubljano pristojni naborniki rojstnega letnika 1911 in vsi začasno nesposobni naborniki rojstnih letnikov 1906 do 1910; 2. vsi v Ljubljani bivajoči, pa drugam pristojni naborniki rojstnih letnikov 1906 do 1911; 3. vsi obvezniki operativne in rezervne vojske (torej v starosti od 21 do 50 let), ki so postali nesposobni za nadaljno osebno izvrševanje vojaške službe, pa še niso biti kot taki pregledani in oglašeni za nesposobne v naši državi ter 4. vsi v Ljubljani rojeni in v Ljubljano pristojni, kakor tudi vsi v Ljubljani bivajoči mladeniči rojstnega letnika 1913, ki so stopili z letošnjim letom v vojaško dolžnost. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasov, odnosno se lahko zve zanje v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. Zglasitev traja do 15., ovnosno 31. januarja 1931. Kdor bi opustil pravočasno glasitev, bo najstrožje kaznovan po voj. kazenskem zakonu. ciril-metodov ples 5. januarja v veliki dvorani Kazine Začetek ob pol !). uri zvečer. Obleka promenadna. 410 ■ Krstna predstava najnovejšega dela Pavla Golie, vesesla pripovedka o Princezki in pastirčku, bo v torek 6. januarja ob 20. uri zvečer. Poet Goilia se nam pokaže v tej pravljici od popolnoma nove sira n i in je dobilo s to igro gledališče za mladino in odrasle ljubek in prisrčen komad. Naslovno vlogo igrata gospa Ša-ričeva in nadarjeni Mitja Gorčev, katerega pozna mlado in staro občinstvo že iz Peterčkovih sanj. V komediji imajo mnogo opravila veterani, medvedi, zajci in žabice, Specijelno muziko, katero odlikuje dražestna meilodijoznost, je napisal skladatelj Adamič. Veseloigra je opremljena popolnoma na novo in se je sito rilo vse, da doseže igra tisti uspeh, kot ga zasluži. Režijo vodi prof. Šest. Predstava se vrši izven abonmana in se vstopnice lahko rezervirajo že danes pri dnevni blagajni v operi. BI Baletni večer v ljubljanski operi. V ponedeljek 5. t. m. gostuje v naši operi priinabaJe-rina gosipa Olga Solovjova iz Beograda. Pritna-balerina Solovjova je prvovrstna umetnica, ki bo izvajala pri nas celo vrsto karakterističnih plesov. Absolviraila je rusko šolo ter je z največjimi uspehi nastopala v Beogradu, Parizu in v Južni Ameriki. Te dni gostuje v Ljubljani in v Zagrebu. Vstopnice so že v predprodaji. Cene znižane operne. Natančni program večera javimo. RESTRAVRACIJA »ZVEZDA«. Vsako soboto in nedeljo domačo koline. — Se priporočata Fran in Roza Krapež. K Večer češkoslovaške narodne pesmi bo v nedeljo 4. t. m. v veliki Kazinski dvorani. Vrši so s koncertom Maudrovega dudaškega tria, ki ga tvorijo pevec in igralec na dude g. Jen.la Maudr, sopranistka in violinistki Režnikova in violinist France Ruda. H Redni pouk Glasbene šole Narodnega železničarskega glasbenga društva »Sloga« prične danes v soboto 3. januarja, na kar se opozarjajo gojenci odnosno njihovi stariši. šolsko vodstvo. H Za Merkurjev ples, ki se bo vršil v soboto, dne 10. januarja 1931. ob pol 9. uri zvečer prvič v krasni plesni dvorani in v vseh prostorih Trgovskega doma, opremljenih s postrežbo, s toplimi in mrzlimi jedili, vlada vsesplošno zanimanje in bo to v resnici ena izmed najodličnejših plesnih prireditev letošnje sezone. Ker je vstop dovoljen le proti vabilu, ki so že razposlana, prosi društvena pisarna vse one, ki so bili pri obilnem razpečavanju vabil le pomotoma prezrti, kakor tudi one prijatelje društva, ki bi se želeli tega lepega plesa udeležiti, pa nimajo vabil, da to nemudoma javijo društveni pisarni trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani, Trgovski dom, Gregorčičeva ulica 27, telefon št. 26—52. B Popis živine, perutnine in čebclnih panjev bo od 7. do 20. januarja v ljubljanskem mestnem okrožju, in sicer po magistratnih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili zgolj statističnim namenom. K! Potujoče agente in trgovsko potnike, ki niso izključno v službenem razmerju in potujoče obrate kot krošnjarje, torbarje, fotografe, sejmarje itd., ki ne vodijo obrata v stalnem lokalu, ampak od hiše do hiše, opozarja mestno načelstvo v Ljubljani na poziva davčne uprave za mesto, da takoj plačajo davščino pri davčni upravi, da se izognejo strogim kaznim. Več je razvidno iz pozivov, ki sta nabita na mestni deski. ■ Nesreče in nezgode. Zidarski pomočnik 23-letni Loboda Rudolf iz Bizovika je bil na novo leto v gostilni »Pri Jagru«. Bil je v živahnih pomenkih z nekim prijateljem, ki pa je bil silno razburljive narave. V jezi je nenadoma prijel za steklenico in udaril Lobodo po glavi. Prepeljali so ga ponoči v bolnico. — Ilič Josip, 241etni delavec na parni žagi Lovrenčič, je danes delal pri cirkularki. Radi neprevidnosti mu je zašla desna roka v žago ter mu odtrgala tri prste. — Pri sankanju v Tivoliju si je 31. decembra zlomila nogo 91etna hči davčnega upravitelja Nada Ivančič. — V bolnico je bila nadalje pripeljana hči posestnika iz Javorja Jarina Angela, ki je danes padla s poda, ko je šla po krmo za živino. Zlomila si je desno roko. ■ Iz kriminalnega predala. Kljub mnogim silvestrovanjem ni policija imela nikakega opravka z izgredi radi pijančevanja. Aretiran je Dil edino neki Miha K., ki je povzročil v pijanem stanju telesno poškodbo. — Prodajalcu časopisov Francu Pliberšku je na novo leto nekdo ukradel iz veže hotela Slon nahrbtnik s 65 časopisi. — Danes je bila aretirana predrzna in prefrigana tati \, brezposelna šivilja Angela R. Naveue-i je imela navado, da je od raznih trgovcev na pretkan način izvabljala blago. Naročil'« ga je na ime neke znane tvrdke telefonično ter prišla nato ponj osebno, češ da jo pošilja imenovana tvrdka. Do sedaj so r-ini štirje slučaji, pri katjrih se je Angeli posrečila prevara. D;.nes je poskusila vnovič svojo srečo. Novo leto pa ji je prineslo smolo. Telefonično je naročila pri neki tvrdki blago za moško salonsko obleko. Nekaj časa po naročilu se je pomočnik spomnil, na je tvrdka pozabila naročiti tudi zraven spadajočo svilo. To je postalo za predrzno prevaralko usodno. Pomočnik se je telefonično obrnil na tvrdko z vprašanjem, dali naj prida tudi svilo. Omenjena tvrdka je začudeno odgovorila, da ji o kakem naročilu ni prav nič znanega. Med tem je prišla Angela v trgovino, stopila k pomočniku in rekla, da je prišla po blago, naročeno telefonično. Bridko pa je bila pre-senečna, ko je stopil pred njo policijski uradnik in jo aretiral. Angela ima na vesti najbrže še več enakih sleparij. Do sedaj je dognala, da je prevaralka poizkusila srečo še pri štirih trgovcih in ji je prevara uspela. ‘M.avibcr m Cerclc fraiifais. Francoska krožek v Mariboru vabi vse svoje Člane in vse druge prijatelje francoskega jezika na družabni sestanek, ki g;> bo priredil v torek 6. januarja v Vesni. Na sporedu so recitacije, pesmi in plesi, ki jih bodo izvajali učenci francoskih otroških tečajev, in deklamacije posameznih članov društva s spremljevanjem na glasovirju in mimiko. Začetek ob 16. uri. Vstopnine ni. m Lutkovno gledališče. Sokol Matica vprizori v nedeljo 4. t. m. ob 15 uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma marijonetno igrico »Gašperček čarovnik«. m Bodoče prireditve. V ponedeljek 5. t. m. zvečer bo v dvorani »Union« akademski ples, prvi v letošnjem letu; v sredo zvečer bo isio-tam koncert Donskih kozakov; dne 24. t. m. bo pa velik policijski dobrodelni ples. m Iz gledališča. Na željo obiskovalcev se bo danes zvečer še enkrat ponovila Achardova komedija »Življenje je lepo« po znižanih cenah. Jutri v nedeljo popoldne ob 15, uri se bo ponovila Leharjeva melodijozna opereta »Grof Luksemburški«, zvečer ob 20. uri pa Nušičeva veseloigra »Gospa ministrica« pri znižanih cenah. m Sadjarska in vinarska podružnica za Maribor in okolico ima svoj redni občni zbor v torek 6. januarja ob 9-30 na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Ob tej priliki bo predaval ravnatelj Priol o gnojenju sadnega drevja. Predvajali bodo tudi film o gnojenju kulturnih rastlin. Vabljeni so člani in nečlani. in Trenehcoati, usnjeni jopiči, zimski plašči, Ilubortus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji galošo, čez 300 vrst krzna, kakor tudi vso inanu fakturno blago na obroke, L. Ornik, Mari bor, Koroška 9. m Zadruga za rejo perutnine opozarja vse udeležence poučnega izleta v Wagen pri Lipnici, da bo izlet 6. januarja. Odhod z vlakom iz Maribora ob 6‘40 zjutraj, povratek iz Lipnice ob 11*28 dopoldne. m Zimsko športni odsek »ISSK« Maribora opozarja, da bodo sankaške tekme na progi Ruška koča-Ruše 6. t. m. Darila so razstavljena v trgovini P iš, m Ribji trg. Na ribjem trgu so se prodajali včeraj krapi po 22, šleje po 24, ščuke po 30, morske jegulje po 25, polenovke pa po 12 Din kilogram. m Za brezposelne. Pri tukajšnji Borzi dela dobijo zaposlitve 3 kovači za orodje, 2 hlapca, 18 viničarjev, 1 pastir, 1 klepar, 1 ključavnič-ir, 1 čevljar, 2 mlinarja 1 črkoslikar, 2 fotografa, več obrtnih vajencev, 14 kuharic, 17 služkinj, 4 sobarice, 3 varuške, 3 vzgojiteljice, 1 gostilniška kuharica, 3 kuharice za častniško kuhinjo in orožnike, 1 blagajnica, 2 natakarici, 1 servirka, 1 prodajalka v slaščičarni in 1 v buffetu ter 3 šiviljske vajenke. m Avtomobil o kandelabru. V Frankopanov! ulici se je v četrtek neznan avtomobilist z avtom zaletel v nek, kandelaber v Frankopanov! ulici in pretrgal elektrovode tako da je bila ožja okolica preko noči v terni. Avtomobilist je brez sledu izginil m Statistika delovnega trga za 1. 1930. Pr! tukajšnji Borzi dela je v 1. 1930. iskalo zaposlitve 5029 moških in 2821 žensk, skupaj 7850 oseb; prostih mest je bilo 6136, dela je dobilo 2649 moških in 2232 žensk, 300 oseb je odpotovalo, 1969 se jih je odjavilo, v evidenci pa jih je ostalo še okrog 700. m Izropal je avtomat. Na Silvestrovo ponoči so neznanci razbili in Izropali avtomat za čokolado in bonbone pred trgovino Franja Kosija na oglu Gosposke in Krekove ulice. m Aretacije in prijave. Konec starega in m-četek novega leta ni bil buren samo po zabavah, ampak tudi po aretacijah in prijavah. Prve so na Silvestrovo dosegle rekord, kajti k »Grafu« je romalo nič manj nego 15 oseb. Večino so seveda imeli razgrajači, pretepači in pijanci, pet je pa bilo potepuhov. Bolj miren je bil sledeči praznik; aretirane so bile samo tri osebe. Prijav je policija prejela oba dneva 25, poročil pa 9. Nanašajo se tudi pretežno na razgradnje, kalenje miru, pretepanje, pijanost, prekoračenje policijske ure itd. m Poskus goljufije. Pred dnevi je Filip P., dalmatinski krošnjar, ponudil na glavnem trgu nekemu kmetu dozdevno zlato uro v nakup n zahteval zanjo 2000 Din. Kmetu se je barva zdela sumljiva, zato je poklical stražnika, ki je krošnjarja aretiral in res se je izkazalo, da ura ni zlata in da je vredna kvečjemu nekaj de-setakov. m Tatvina. V četrtek zvečer okrog 23. ure je šele 17 let stara, a policiji že 7 let znana Hedvika D. zaprosila natakarico v gostilni »Maribor« na Grajskem trgu, da bi jo pustila v svojo sabo, da si popravi lase. Natakarica je pristala, a ko je Hedvika izginila, je izginilo ž njo tudi okrog 300 Din. Dekle je bilo pozneje aretirano v neki dalniatin. kleti, denarja pa ni več imelo vsega. Celje * Dadnjuk. Oficirji in vojaki celjske garnizije ter Sokoli bodo šli po badnjuk v torek 6. t. m. ob 14. uri iz vojašnice Kralja Petra. Kdor se hoče svečanega sprevoda udeležiti, mora najmanj do tega časa biti v vojašnici. Svirala bo vojaška godba. * Proslava 55letnice »Triglava« v Celju. V soboto 10. t. m. obhaja v celju akademsko društvo »Triglav« svojo 551ctnico. Ob tej priliki bo ob 17. uri v posvetovalnici Mc6tne hranilnice slavnostno zborovanje starešin, zvečer pa velika plesna prireditev v Celjskem doinu. Poset obeta biti ogromen, ker je samo akademikov prijavljenih okrog 300. * Smrtna kosa. 1. januarja je umrla v Medlogu št. 22 posestnica Gračner Liza v 72 letu starosti. — Na Glavnem trgu 15 je istega dne umrla 64-letna občinska uboga Gorišek Elizabeta. * Nočno lekarniSko službo ima od danes do prihodnje sobote 10. januarja lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. * Olepševalno društvo priredi dne 17. februarja na pustni torek zvečer vsakoletno priljubljeno maskerado v prid društveni blagajni. — Druga društva naj se blagohotno ozirajo na ta datum. * Borza dela v Celju ima delo za 3 konjske hlapce, 1 hlapca za govedo, 3 navadne delavce, 1 poljskega delavca, 33 rudarjev, 1 steklarja, 1 vodovodnega inštalaterja, 1 kolarja, 2 mizarja, 1 pomožnega delavca, 1 raznašalca kruha, 15 vajencev, 25 kmet. dekel, 1 natakarico, 1 kavarniško kuharico, 1 trgovsko pomočnico, 3 kuharice, 11 služkinj, 1 sobarico, 1 gospodinjo, 1 varuško, 4 vajenke. — Ponujajo se pa za delo: hlapci, polj. delavci, majarji, gozdni delavci, lesni manipulanti, viničarji,- rudarji, minerji, vrtnarji, steklobrusači, kamnolomci, pečarji, cementni delavci, kovači, stavbni ključavničarji, železolivarji, železostrugarji, kleparji, zlatarji, strojni ključavničarji, mehaniki, avtomehaniki, elektromehaniki, mizarji, kolarji, žagarji, krojači, čevljarji, klobučarji, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, zidarji, tesarji, tesači, slikarji, strojniki, kurjači, tov. delavci, knjigovodje, skladišniki, trgovski pomočniki, šoferji in navadni delavci. * Delovni trg. Pri celjski borzi dela je v času od 21. do 31. decembra iskalo zaposlitve 100 moških in 143 žensk, ponujeno delo je bilo zn 15 moških in 20 žensk, dobilo je delo 8 moških in 5 žensk, črtanih je bilo iz evidence 5 moških, koncem tedna je ostalo 387 mo?k;h in 138 žensk. * Senzacija. Na novo leto ter včeraj ponnMne se je peljal skozi mesto velik reklamni -vto filmske družbe »Paramount«. Ustavil se na različnih krajih mesta ter predvajal plani, > iz zvočnih filmov te družbe. Kajpada se je n: bralo precej radovedneca občinstva. * Koncert zbora »tf irnrr Sfingerknaben«. V ponedeljek 12. januarja priredi znani deSki zbor z Dunaja ob 19. liri v Marijini cerkvi koncert nabožnih pesmi, naslednji dan pa ob 20. uri v Mestnem kinu koncert posvetnih pesmi. * Izgube. Trgovec g. Konigmann je 28. decembra na poti iz Celja v Šmartno v Rožni dolini izgubil pelerino. Najditelj jo naj pri njemu odda. — Na Glavnem trgu je bila izgubljena ženska ročna torbica, v kateri se je nahajala denarnica s 400 Din. Najditelj naj jo odda na policiji. * Menino parno in kadno kopališče bo v ponedeljek 5. januarja radi sledečega praznika ves dan odprto. Tatvina zlatnine. Na silvestrov dan je zlatar g. Bučar iz Gosposke ulice prinesel gostilničarju g. Pečniku v isti ulici več zlatih verižic in obeskov na ogled. Gostilničar je mo verižico kupil, zlatar pa je ostalih 11 verižic ter 8 obeskov vtaknil v žep ter se tnalo posedel v gostilni. Pečarski pomočnik Jakob P. je ves posel opazil in v ugodnem trenutku zlatarju ukradel vso zlatnino iz žepa. Zlatar je tatvino kmalu opazil in ker je sum padel na pečarja, ga je poklicani stražnik aretiral. P. je na poti na stražnico zlatnino vrgel v sneg pri čemur se je moralo nekaj izgubili, kajti na stražnici so potem našteli samo 7 verižic. Zlatar ima seveda občutni} škodo. Pečarja bodo izročili sodišču. JUGOSLOVAN . mn.. Stran 5 Piesreča psi razstreljevanju Novo mesto, 1. januarja. 22 letni Janez Brulc in 34 letni Tone Kralj sta v Plenberku kopala ijareik za vodovod. Navrtala sta skalo, ki jima je zapirala pot, hoteč jo razstreliti. Pa’ se naboj ni dolgo upali! in bta šla gledat, kaj je vzrok. V tistem hipu je zagrmelo in s kamenjem vred sta tudi moža zletela v zrak. Nista se do smrti ponesrečila, kot pred krat fciim pri podobnem delu Jože Grabnar iz Kala, o čemer smo poročali v sredo, dobila pa sta prav težke poškodbe osobito na glavah, da so v veliki nevarnosti njune oči. Ležita pri Usmiljenih bratih. Smola cerkvenega rfarfu Hotel je okrasti cerkev, pa se je pri tem ponesrečil. Kočevje, 1. januarja. Ce se zgodi kako hudodelstvo ob kakih posebnih dnevih, n. pr. ob velikih praznikih, tedaj dobi neko prav posebno senco. Človeku se čudno zdi, kii sliši, rt a je kdo kradel na sveti večer ali pa v Silvestrovi noči, ker je nenavadno. Dve taki tatvini smo imeli pri nas. Vsi si še spominjamo, da je bil na sv. večer zaprt nekd Poljak, Franc Kneiga, ker se je vtihotapil v Morscherjevo mesnico, ko gospodarja slučajno ni ' ilo v njej in si nabral okoli 10 kg slanine, salame in klobas. Sedaj se možakar pokori za ta svoj greh v zaporu. Danes pomoči pa je bil aretiran radi poskušene kraje Rudolf Kunej, ki je prišel slučajno v Kočevje. Oropatii je hotel cerkev, v katero je šel že popoldne. Baje je bi' aprt v stolpu, kamor ga je nevede zaklenil cerkovnik Zato je poskušal na drug način priti do cerkvenih dragocenosti. Odrezal je zvonovo vrv, in jo pritrdil na tram cerkvenega podstrešja, ravno nad okn , ki je v sredi cerkvenega stropa. Po tej vrvi se je nato sam spustil na tla, ker pa ni preprijemal, ga je vrv spekla v roke in Kunej jo je spustil ter telebnil na tla. K sreči pa si je zvil samo nogo. 0 polnoči ^e p*'šel v cerkev cerkovnik, du bi zv -nil in začul je stokanje med klopmi. Na sredi cerkve na tleh pa je videl klobuk in visečo vrv. To se mu je zdelo čudno. Zato je pozval stražnika, ki je tata odpeljal v stražnico, pozneje pa so ga izročili sodišču. Novo mesto Jubilej avtobusu. Poštni avtobus 2371, ki oskrbuje vsakodnevno redno zvezo med Novim mestom in Brežicami, je na starega leta dan pri popoldanski vožnji iz Novega mesto v Brežice prevozil l>uš na Dol. Mokrem polju 90.000 km. Avtobus je znamke »Opel«. Pod Gorjanci vozi zdaj nekako dve leti in je doživel med tem le eno veliko popravilo. 60.000 km je prevozil P>'ej po Savinjski dolini, zdaj ima pa tudi pri nas za seboj že 30.000 km. Utok in Struga. Pod tem naslovom je prinesla novoletna številka »Jugoslovana« popis imenovanih gradov in sliko otoškega gradu. Slika je posneta po krasni fotografiji ateljeja »Guido« v K audiji. Pripominjamo, da je izgotovil veliko oljnato sliko Otočca g. Ivan Pušnik, slikar v Št. Jerneju na Dol. Slika je zelo posrečena in poceni naprodaj. Drugi del naslovnega članka prinesemo v net’eljo. 1 ujsko-prometno pisarno otvori z novim letom tukajšnje Olepševalno društvo. Mestna občina mu je v ta prepotrebni in vse hvalevredni namen Prepustila prostor v pritličju mestnega magistrata. Naj bi star čim najbolj prosperirala, vse v korist našega lepega mesta in v razvedrilo in zabavo tujcem. Pretep. V Stranski vasi so se stepli 18 letna fanta Lojze Stangelj in France Kastelic, oba iz Jurne vasi ter 21 letni Janez Šurla iz Lukane *n 28 Janez Pugelj iz Stranske vasi. Prepir se je pričel že v gostilni med Pugeljnom in Šurlo, zunaj pa se je razvil pretep, ki sta se mu pridružila še ostala dva fanta in iz katerega sta izšla Kastelic in Štngel vsa krvava. Prvi jih je dobil močno po glavi, drugi pa celo z nožem in ima močr.j poškodovana pljuča. Moral je v bol-nico. Surovost. 29 letni kočar Franc Zupančič iz Brusnic je srečal dva pijana znaca, ki sla strahovito preklinjala. Posvaril ju je, pa sta pijanca navalila nanj in g z motiko tako pretepla, da je nezavesten obležal ob poti. Prepeljali so ga v uolnico, nasilne podivjance pa so zaprli. Sokolsko predavanje. Profesor Josip Kovač je včeraj 2. t. ni. predaval v mali dvorani Sokolskega •loma in pripovedoval, kako je na tleh mirovnih pogodb. Zanimivo predavanje je bilo kot vedno zrle dobro obiskano. Litija Razgrajač v zaporu. Bogomir Gaberšek iz Račce pod Štango je bil radi preklinjevanja obsojen na dva dni zapora. V pondeljek, dne 29. t. m. se ga je zopet prav pošteno nasrkal, prišel pred sodnijo, kjer je parkrat s krepkim »aufbiks« poklical vse na korajžo, nato pa se je javil jetničarju g. Juvanu, da naj ga za dva dni zapre. Na opozorilo, da naj se gre preje iztreznit, je pričel razsajati in groziti, nakar je sodnik odredil, da se ga takoj zapre. Sedaj niu pa tudi to že ni bilo več všeč; upiral se J®. n? vao kriplje in le s težavo ga je spravil J1' 'V a.r v 7-aPor. Kakor, da je naenkrat zblaznel, je pograbil emajliran pločevinast vrč za vodo in s tako silo udrihal z njim po vratih, da ga je popolnoma zmečkal in razbil. Pri tem surovem početju st je tudi roke na več mestih do krvi obrezal. Zmetal je ge 8 postelje v«o posteljino, a z zeleznim ogrodjem pa razbijal po vratih, da se je kar treslo po sodniji. Poklicali so orožnike, ki so razgrajača ukleiiili in ua odvedli v temnico. Uklenjen na lokah in nogah se je kmalu pomiril in iztreznil, a za razgrajanje bo pa od g. sodnika še posebej prejel zasluženo plačilo. Prodaja pletenin. V ponedeljek, dne 5. januarja 193J se vrši na tukajšnjem sodišču razprodaja na sejmu zarubljenih pletenin. Na prodaj bo okoli 40 komadov jopic, čepic, rut itd. S trezno radostjo in veseljem smo se poslovili od starega leta — Silvestrovo v znamenju varčevanja — šampanjca niso nikjer razlivali, kakor še pred leti, in tako je prav Celje, 2. januarja. Deževen in pust je bil zadnji dan v letu in se je vsakdo tem raje poslovil od njega. Prireditve so bile dobro obiskane, zlasti Silvestrov večer Sokola v Celjskem domu je imel Ljubljana, 2. januarja. Staro leto je umrlo, naj živi novo leto. — Vsakdo, ki ni prevelik črnogled, pričakuje ob zatonu starega leta,' da bo novo leto prineslo več sreče. Ni menda človeka, ki se ne bi vsaj na ta dan pošteno razveselil in za nekaj časa pozabil na vsakdanje nadloge. V sokolskem narodnem domu Izreden uspeh je bil Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola. Ceska obec se ga je udeležila korporativno z konzulom inž. Ševčikom in podkonzulom dr. Cihelko na čelu. Nadalje so ser udeležili večera polkovnik Novakovič, bivši starosta Sokola v Pirotu, I. namestnik starešine JSS br. E. G angl in drugi odlični gosti. Dvorana e bila polna, kakor že dolgo ne. Program večera je bil nad vse pester in zanimiv. Izpopolnjevala ga je odlično igrajoča vojaška godba, Matični kvartet ter telovadci in telovadkinje. Ob polnoči je pozdravil Sokol s simbolično alegorijo novo leto, nakar je društveni predsednik br. Bogomir Kajzelj pozdravil članstvo in vse goste s primernim nagovorom. Nato se je razvila zabava s plesom. Večer je bil v vsakem oziru nad vse posrečena prireditev. Sokolski Tabor je imel kot po navadi nabito polno dvorano. Od Sokola I. smo že vajeni prvovrstnega aranžmaja, letos pa so prekosili samega sebe. Nastopila je menažerija najkrvoločnejših zverin, ki so se pa vedle skrajno dostojno. Nič Čudnega — saj ji h je krotil Ribničan z vilami in velikanskim tercerolom. Goste so zabavali nadalje oktet »Zvona«, znani chansonier Premelč in baletne točke. Navzlic tropični vročini ni bil nikdo slabe volje in je vztrajal do konca. »Soča« je silvestrovala v Kazini, ki je bila prav lepo okrašena. Precej dolgo je sicer trajalo, da se je dvorana napolnila, po 9. uri pa je bilo vse zasedeno. Prav presrčno izbran spored je kaj kmalu razvozljal jezike. Premelč je posebno ugajal dekletom, ki so se upajala nad njegovimi šlagerji. Sočani in njih prijatelji so stopili v novo leto z državno himno. Po polnočnem nagovoru so se zavrteli pari, da je bilo veselje. Športni klub Ilirija je letos priredila silvestrovanje v restavraciji »Slon«._ Naval je bil jako velik. Zastopani so bili vsi sloji, razpoloženje bogovsko. Prvovrstne baletne točke sta predvedla baletni plesalec Mrak s svojo partnerico. Plesni par ga. Stojlcovičeva in g. Seunik sta s svojim izvirnim tangom žela obilno odobravanje. Hudomušen nagovor društvenega podpredsednika dr. Lapajneta so sprejeli navzoči s salvami smeha. Pri vstopu v novo leto je bila razdeljena nagrada za najzabavnejšega in najbolj čmeri-kavega gosta. Oba sta si to pošteno 'zslužila. Prvi je prejel steklenico šampanjca, drugi korenje in citrono. »Merkurjev jazz« je zopet dokazal, da je najboljši v Ljubljani. Ostale prireditve Silvestrovan je bilo v Ljubljani še vse polno. V Mestnem domu je stopil v Novo leto »Slavec« prav živahno. Sokol IV. je zapuščal staro leto pri Češnovarju. Na Bellevue je silvestroval Ljubljanski Zvon. Nižje spodaj, v Reinighausu je imel silvestrovanje šišenski Sokol. Od ostalih prireditev je bila gotovo najbolj obiskovana v kavarni in restavraciji »Emoni«. Maribor, 2. januarja. Zaključek starega leta je Maribor slavil z raznimi društvenimi in zasebnimi prireditvami, ki so bile vse zelo dobro obiskane. Največja je bila prireditev Sokola v veliki dvorani pivovarne »Union« in v vseh stranskih prostorih in tudi program je bil zelo pester. Člani Narodnega gledališča, gdč. Barbičeva, g. Skrbinšek in g. Tomašič so vprizorili kratko burko, gdč. Kovačeva je odplesala eksotični ples, člani in članice Sokola ter naraščajniki so pa poskrbeli za variete, telovadbo itd. Obisk je bil ogromen. Sokol I. je priredil lastno zabavo v telovadnici podčastniške šole v vojašnici kralja Petra, istotako z velikim uspehom. Pevski zbor »Maribor« je zaključil staro leto ob številnem obisku v dvorani Zadružne gospodarske banke, pestre zabave so pa bile tudi po velikih kavarnah in hotelih. V »Astoriji« je igrala Gjttldebjergova kapela, nastopili pa so kot solisti člani opere in operete gdč. Udovičeva, g. Trbuho-vič in g. Ivelja, ki so svoj program ponovili tudi v kavarni »Jadran«. V »Veliki kavarni« je bil varietetni program, enako v baru. V hotelu »Orel«, kjer so gosli zasedli vse spodnje dvorane in sobe ter vse tretje nadstropje, je pel gledališki zbor pod vodstvom g. Pavia Koviča, pa tudi v kavarni »Central« in drugod, do poslednje gostilne, je bilo pestro življenje. Zunaj je nalahno padal sneg. N Kamnik, 1. januarja. Kaj takega se v Kamniku že ni pripetilo dolgo vrsto let, da bi na Silvestrov večer ne bilo nobene zabave niti v Čitalnici niti v Kamniškem domu. Nekaterim je bilo to prav, večini pa zopet ne. Naša društva ne znajo izrabiti ugodnih prilik, ko bi s predstavami najbolj zadovoljili občinstvo. In najugodnejši čas za prireditve so gotovo božični prazniki. Slabo vreme in neizmerni dolgčas naravnost sili ljudi v gledališče. Iz prakse vemo, da so bile vse prireditve v tem času vedno najbolj obiskane. Zlasti pa so bili že od nekdaj priljubljeni Silvestrovi večeri v Kamniškem domu. Bili so vedno rekordno obiskani. Prav tako tudi v Čitalnici. Iz kakšnega vzroka je Silvestrov večer izostal v obeh kamniških kulturnih hramih, nam je popolnoma nerazumljivo, manj pa za Čitalnico, ker se nameravani zabavni večer s sodelovanjem salonskega orkestra ni mogel vršiti radi odsotnosti velikega števila igralcev. Vršila se je le običajna .vaja plesne šole, ki je potekala v veselem razpoloženju v novo leto. Ker ni bilo nobene prireditve, so se Kamničani porazgubili po gostilnah, kjer so ob zvokih harmonike, gramofona ali radia pričakali novo leto. Kako.so praznovali Silvestrov večer naši vrli planinci v Kamniški Bistrici, o tem pa prihodnjič f obisk kot še nikoli. Pa je tudi lep spored zelo zadovoljil. Brezhibne vaje članov in članic ter zabavni nastopi so bili dobro naštudirani. Zelo je ugajala alegorija ob polnoči. Po polnoči je bis ples do jutranjih ur. — V Ljudskem domu je silvestroval ob dobrem obisku Celjski družabni klub, v Narodnem domu pa »Svoboda«. — Sicer pa kriza, kriza. Pijancev je bilo zelo malo po cestah, razgrajačev še manj. Rimske toplice, 1. januarja. Silvestrovali smo v sredo zvečer v dvorani hotela »Nova Pošta«. Naši gasilci, ki so priredili Silvestrov večer, so poskrbeli z izbranim gradivom in vsesplošno zadovoljili posetnike. Kvartet pevskega odseka sokolskega društva je zapel nekaj pesmi, nakar je bila otvoritev tombole. Največji in prvi dobitek je dobila ga. Lokovšekova z Ogeč, drugi dobitek pa je usoda naklonila g. Ručmanu, prometniku na tukajšnji železniški postaji. Tudi ostali so dobili krasne in lepe dobitke. O polnoči je sledila živa slika in običajen novoletni nagovor, za tem pa se je potem razvila prosta zabava. Cerknica, 1. januarja. V sredo je priredilo Sokolsko društvo v domu svoj vsakoletni Silvestrov večer, ki je krasno uspel. Ves program je bil zelo zanimiv. Pevci so se pod vodstvom br. dr. K r aš e v c a zelo dobro odrezali; tako moški, kot tnešani zbor. Na sporedu je bilo tudi več šaljivih prizorov in burka. Za zabavo in ples so pa poskrbeli domači godbeniki. Litija, 1. januarja. Sokol je priredil letos v sokolskem domu Silvestrov večer z obširnim vzporedom. Pohvalo zaslužijo vsi prireditelji, posebej pa še g. Pleničar za šaljive lcuplete in g. Darko Brilli za solospeve. Prireditev je bila dobro obiskana, kljub temu, da je bila vstopnina razmeroma precej visoka. Trbovlje, 1. januarja. Prehod iz starega v novo leto: Starodavna tradicija Silvestrovanja seveda tudi letos pri nas ni bila opuščena, dasiravno se je tokrat vršilo vse v jako skrčenem obsegu, t. j. v znamenju težke rudarske krize. Vsi trije domovi, t. j. Sokolski, Društveni in Delavski, so bili sicer povoljno obiskani, vendar pa je bilo povsod videti le največ plesaželjne mladine, ki seveda na prireditve ni šla radi popivanja, mar predvsem radi plesne zabave. Prireditve pa letos niso bile dovoljene preko 1. ure po-polnoči, kar je bilo jako na mestu, zato pa je bilo novoletno jutro — z malimi izjemami — mnogo mirneje nego druga leta. — Na novega leta dan je delavska godba od ranega jutra do poznega večera svirala po delavskih kolonijah, vzpodbujajoč, kakor vsako leto, tudi letos pre-valstvo k novemu življenju v srečnejšem novem letu. n, Pragersko, 2. januarja. Tudi pri nas na Pragerskem smo se lepo poslovili od starega leta. V vseh gostilnah je bilo zelo živahno, najbolj pa na prireditvi Sokola v dvorani in stranskih prostorih kolodvorske restavracije, kamor so prišli tudi številni tujci. Tudi igra članov in naraščaja je kar najlepše uspela, tako da ima Sokolsko društvo gmoten in moralni dobiček. Poljčane, 1. jan. Silvestrov večer je priredilo v prostorih hotela Bauman naše gasilno društvo, ki že nad 40 let deluje v splošno zadovoljstvo krajanov. Poleg številnih domačinov so posetili prireditev tudi v obilnem številu Makolčani, ki so prispeli k nam s svojim avtobusom. Točno ob 24. uri je^ imel slavnostni novoletni nagovor na navzoče gasilec in odbornik g. Gajšek, ki je ob tej priliki izrekel med drugimi vsemu občinstvu zahvalo za njegovo podporo. Za njim je govoril še g. prof. Resman, povdarjajoč požrtvovalno delo naših vrlih gasilcev. Ža tem se je razvila prosta, zabava in ples, k čemur je pripomogla- godba iz Peker pri Mariboru. Konjice, 1. januarja. Silvestrov večer je obhajal naš »Sokol« letos prav prisrčno. V Narodnem domu je bilo zbrano lepo število občinstva, ki je z burnim odobravanj oni sledilo novoletnemu nagovoru brata notarja Jereba. Posebno živahno točko programa je izpolnila izbira »Mis Konjiee«. Ta točka je bila letos prvič na programu in je bila izbira res prav odlična. Največ priznanja je dobila gdč. Jelena Jereb, ki je bila z veliko večino izvoljena za »Mis Konjice«. Ostale točke programa je izpopolnit naš »Salonski orkester«, ki nas ob vsaki priliki razveseli s svojimi izbranimi komadi. Cerknica Smrtna kosa. Pretekli teden nam je smrt zopet ugrabila dva stara Cerkničana. V sredo je umrl v Cerknici Andrej Kos, ki je dosegel častitljivo starost 88 let; v četrtek pa je umrla Marija Žnidaršič, ki je tudi dosegla okrog .H0 let. N. v m. p.l Plen divjega lovca. Neki cerkniški lovec je našel pretekli teden v bližini Dolenje vasi poln nahrbtnik srnjega mesa. Nahrbtnik je bil skrit v grmovju. Najbrže jo tudi to srno podrla krogla divjega lovca. Odhod gdč. Repičevc. Iz Cerknice je odšla tukajšnja učiteljica gdč. Rcpičeva, ki se bo udeležila enoletnega tečaja SKJ. Napredovanje. Napredoval je v višjo skupino tukajšnji nadučitelj g. Leopold Hladnik. Cestit-tamol Južno vreme. Nastopilo je spet južno vreme sneg se hitro taja in že dva dni imamo na cesti pravo brozgo. Požar v Žirovnici. V soboto zjutraj ob dveh je začel goreti v Žirovnici skedenj posestnika l unica. Skraja so bili ljudje zelo razburjeni in si niso mogli pojasniti, kako je nastal požar. Kmalu pa se je izkazalo, da je zažgal skedenj sam domači sin, ki je nekoliko slaboumen. Ko je zažgal, je takoj odšel v bližnjo Grahovo in je že med potoma povedal ljudem, da je on zažgal. Na mestu požara so bili takoj domači gasilci, ki so omejili požar. Posestniku Turncu je pogorel ves skedenj, vsa mrva, 3 vozovi, slamoreznica in drugo poljsko orodje. Tume trpi zelo veliko škodo, ker je le malenkost krita z zavarovalnino. Zelo junaško so se izkazali domači fantje in so nekteri odnesli težje poškodbe na opeklinah in so morali iskati zdravniško pomoč. Požigalca so takoj odpeljali v cerkniške zapore, pozneje pa v Ljubljano. Skesan uzmovič. Vsakdo si poželi za praznike kaj boljšega pod zob. Tako je pred prazniki zmanjkalo neki posestnici pri Sv. Roku več dobro rejenih kur. Okradena posestnica je tatvino prijavila tukajšnjim orožnikom in ti so takoj začeli naokoli malo tipati. In res so tako pridno poizvedovali, da so kure čez dva dni kar same prikorakale domov. Najbrže se je uzmovič prestrašil orožnikov in je hitro spustil ukradene kure na svobodo. Dolnja Lendava Odbor za postavitev spomenika blagopokoj-neinu kralju Petru I. Osvoboditelju v Dolnji Lendavi je priredil v novembru dobro uspel Martinov večer s srečolovom. Vsem cenjenim gg. trgovcem in gostilničarjem se odbor tein potom najiskreneje zahvaljuje za naklonjene dobitke. Na prostovoljnih prispevkih so po*-slali odboru: Oficirski dom v Varaždinu 1000 Din, Kmečka hranilnica v Dolnji Lendavi 1000 Din Hranilnica in posojilnica v Turnišču 500 Din, ravn. Fejtfi 250 Din, Rochlitz 150 Din; po 100 Din ravn. Kastelac, J. Benko, notar Koder, občinska hranilnica v Murski Soboti in občina Murska Sobota, 85 Din Skoberne; po 50 Din: župn. Čačič, Rantaša in M. Tratnjek; Freyer 30 Din, pp. Djordjevič 30 Din, P. Kal-man 20 Din, Takač 15 Din. — Občine so prispevale: Dolnja Lendava 2000 Din, Dolgavas 500 Din Beltinci 400 Din, Pince 300 Din, Dolina 300 Din, Petešovci 200 Din, Zamostje 200 Din, Bratonci 100 Din, Filovci 100 Din, Ba-nuta 100 Din, Kot 50 Din.' — Nabrali so: inž. Maček v Beltincih 1095 Din (med drugimi so darovali: inž. Miltuš 300 Din, inž. Maček, M. Brumen in P. Osterc po 100 Din, J. Vogler, St. Zemljič, Fr. Režek in J. Friedrich po 50 Din), dr. Šumeujak 200 Din, kolonisti iz Be-nice 210 Din, vojaška četa v Dolnji Lendavi 127-50 Din, meščanska šola v Dolnji Lendavi Lendavi 325 Din, pošte od tam 180 Din, osnovne šole: Dolnja Lendava 153 Din, Bogojina 238 Din, Gaberje 121 Din, Lipovci 8525 Din, H2vDin, Kapca 63 50 Din, Dolgavas 120 Din, orožniki v Dolnji Lendavi 80 Din, v Beltincih 40 Din, v Gaberju 40 Din, v Turnišču 235 Din, oficirski zbor v Dolnji Lendavi kot dohodek oficirskega plesa 1020 Din, iz neke sodne poravnave 200 D.in Vsem darovalcem najlepša hvala! Odbor prosi še ostale občine dolnjelen-davskega sreza, da votirajo in vpošljejo čim-preje svoje prispevke. Naj ne bo v našem srezu občine, ki ne bi ničesar darovala! — Odbor. Rečica pri Laškem Božičnica. Udeležba vaščanov pri letošnji božičnici je bila nad vse častna. Navzoč je bil tudi krajevni šolski odbor s predsednikom g. Kosmusom. Nagovoru g. upravitelja Bratuže Marijana so sledile deklamacije in prvi uspel nastop fantovskega okteta. Obdarovali so 112 otrok. Priznanje za trud pri prireditvi gre tudi učiteljici gdč. Robek Mariji. Šolsko upra-viteljstvo se s tem zahvaljuje vsem plemenitim darovalcem za darove in podporo. Ad Rimske Toplice —-------------------------- Na Ogcčah pri Rimskih Toplicah je umrla 30-letna Terezija Ožek. Bolehala je na neoz-dravi jetiki. Ko se je vrnila nedavno domov, je bila že slaba, dokler ji ni zavratna bolezen izpodkopala življenja v najlepši dobi. Blag ji spomin — žalujočim naše sožalje! Sokolsko društvo priredi v soboto popoldne ob 17. uri v prostorih gostilne br. Gregorja Pušnika sejo za glavno skupščino. Dosedanji načelnik cestnega odbora za krajni zastop Laško g. Deželak Matevž iz Lož pri Rimskih Toplicah je bil po odlogu banske uprave razrešen svoje službe. Na njegovo mesto ie bil imenovan g. dr. Fran Roš, odvetnik v Laškem. Slovenske Konjice Premestitve. Premeščena je voditeljica dekliške osnovne šole v Konjicah gdč. Lea Kotli za učiteljico v Vitanju. Začasno prevzame posle upraviteljice ga. Jereb Tončka. Občni zbor Sokolskega društva v Konjicah bo v četrtek 8. januarja ob 20. url v dvorani Narodnega doma v Konjicah. 'I atovi. Dne 27. decembra so sc pojavili neznani zlikovci, ki so vlomili na Stranicah v trgovino gospoda Sivca, ter mu odnesli manufakturnega blaga za 8000 Din. Okraden je bil 25. decembra tudi g. Štrucl v Konjicah, kateremu je odnesel iz stanovanja neznani nepridiprav dva para čevljev. Lukovica Zadnje leto smo precej napredovali. Zgradili smo »zdravstveni dom« in vodovod, ki ima najboljšo pitno vodo. Pred leti se je namreč tukaj pojavil tifus, zdaj smo' pa rešeni tega zla. Največja zasluga za te pridobitve gre g. dr. Pircu, v občini pa g. Pungartniku Francu, trgovcu v Lukovici, ki je pa žal pri-minul v najlepši moški dobi star 47 let. Z njim je občina izgubila požrtvovalnega d»lavca in svetovalca. — Odpovedal se je županstvu tukajšnji župan, ki je vodil občino 3 in pol leta, ua njegovo mesto je imenovala banska uprava Kenda Josipa, notarja ua Brdu. Marenberg Poroka. Dne 2/. decemora sta bila poročena Stane Horvat, učitelj pri Sv. Urbanu pri Ptuju, in gdč. Ana Pušnik, šivilja iz Marenber-ga. Dosti sreče! Kolo jugoslovanskih sester v Marenbergu je priredilo na Štefanovo v '»rudenuanovi Ivorani znano ljudsko igro »v>crt)etu. Prireditev je uspela zadovoljivo, kakor igra sama, tako tudi zabava. Cisti iijbičeb namenilo KSJ za božičnico revne trške in okoliške dece. Hotel Marenberg, last gospe Terezije Lukas je prevzel s 1. januarjem 1931 g. Pregla v Oto. sin posestnika in gostilničarja Franca Pregla-va iz Marenberga. Važno za davkoplačevalce Davčna uprava Ljubljana, mesto razglaša: Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, rentnine in družbenega davka za te-*koče leto 1431, morajo davčni zavezanci plačevati te davke po predpisu iz prejšnjega leta, t. j. iz leta 1930. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne dolžnosti (člen 117. Zakona o neposrednih davkh). Vsmislu člena 118 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, dospel je 1. januarja 1931 že v plačilo prvi obrok: zgra-darino, pridobnine, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnice. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do 15. februarja 1931. Kdor bi do tega dne ne plučal zapadlega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% na zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Zemljarina dospe v plačilo ter sc mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, najkasneje do 15. avgusta 1931 in dne 1. novembra 1931 sicer se bodo istotako zaračunale 6% zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale. Davek novih davčnih zavezancev in davek za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dosp v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odlok, plačati se mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo. Davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe in se mora plačati za IV. četrtletje 1930 najkasneje do 30. januarja 1931. Davek na rente, ki se pobiru v smislu člena 71 zakonu o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačati v 45 dneh po poteku polu-letja, tedaj za I. polletje do vštetega 14. avgusta 1931. Uslužbenski davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobrali službodajalci in sicer: 1. državne in samoupravne institucije. 2. družbe, ki polagajo javno račune in ki so vsled tega načelno zavezane družbenemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in 3. ostali delodajalci, če zaposlujejo jnesečno povprečno nad 20 zaposlencev, morajo odpremiti davčni upravi najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk zu vse zaslužke, in sicer s tem da nalepijo te znamke ob vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na zato določenem mestu in obenem znamke uničijo. Davek na samce pa morajo tudi vsi ostali delodajalci odpremiti davčni upravi brez izjeme v gotovini in sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. Gospodarske vesti XVsem čebelarjem sporočamo, da obstoja v Ljubljani Čebelarsko društvo za vso Dravsko banovino, ki deluje za povzdigo čebelarstva. Društvo izdaja mesečno strokovni list »Slovenski Čebelar«, ki velja letno 40 Din. Smo v času težke gospodarske krize, ki zahteva, da se strnejo naše vrste, če hočemo, da ne bo čebelarstvo propadlo. Zato vabi odbor vse čebelarje, da vstopijo v društvo. Naznanile 6voj pristop z dopisnico na naslov: Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Držimo se gesla: »Svoji k svojim«. X Sprememba tvrdke. »Jugomautner d. d. za proizvodnjo in trgovino s semeni v Subotici je spremenila svoj naziv v »Mautner Edinund jugoslovanska delniška družba za proizvodnjo in trgovino s semeni«. X Nove možnosti našega izvoza v Češkoslovaško in Madjarsko. Vsled živahne carinske bitke, ki jo vodita Češkoslovaška in Madjarska se odpirajo nušemu izvozu nove možnosti eksportne delavnosti. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja zvozničurje na to činjenico. Nu češkoslovaških tržiščih se že občutno čuti potreba poljskih pridelkov, predvsem so to žitarice vseh vrst, dalje zelenjava, vino, živina in mesnati izdelki, mast, perutnina, jajca, volna, koža, moka itd. Na drugi strani se prikazujejo na ma-djarskih tržiščih potreba po onih proizvodih, ki so jih preje uvažali iz Češkoslovaške, predvsem les, deske, gorivo, železo, baker, steklo in stekleni izdelki, papir, kakor tudi proizvodi kemične in tekstilne industrije. XStandurdizacija naših tobačnih monopolov. Uprava državnih monopolov namerava osnovati poseben znastveni institut, ki bo imel nalogo poučevati našo domačo tobačno produkcijo. 1 red-vsem bo institut določeval vrste tobaka, ki se imajo uporabljati za domač konsum in izvoz. X Zadružni koledar. Zadružna založba v Ljubljani, je izdula za leto 1931 Združni koledar, ki je v prvi vrsti namenjen umrlemu zadružnemu delavcu pokojnemu Antonu Kristanu. V koledarju je nakopičena vsu zgodovina njegovega marljivega snovunja. V ostalem pa nudi koledar obilo gradiva zadružnega pokretu in bo vsakemu zadrugarju, kakor tudi narodnemu gospodarju dobrodošel pri razmotrivanju raznih gospodarskih vprašanj. Posebno pregledno je opisan m statistično obdelan del, ki govori o mednarodnem zadružnem tisku. Koledar se naroča pri Zvezi gospodarskih zadrug v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13, ali v Zadružni zalogi v Ljubljani. Cena izvodu znaša 10 Din, strani pa ima preko 200. X Dividenda Narodne banke. Bilančni odbor Narodne banke je sklenil, da se predlaga občnemu zboru dividenda za leto 1930 v isti višini, kakor za leto 1929, t. j. 400 Din za vsako delnico. Iz referata bilančne seje je razvidno, da lio letošnji čisti dobiček banke nekaj manjši od lanskega leta. X Podjetja, veliki obrti, hranilnice, banke, zasebni uradi itd., ki za svoje uslužbence plačujejo uslužbeniški davek skupno, dobijo tiskovine za priglas obvezancev za ljudsko delo (kuluk) na mestnem magistratu, soba št. 21, ker nekatera podjetja pošiljajo pomanjkljivo izpolnjene izkaze delavnih obvezancev. Seznam obvezancev mora obsegati: Ime, priimek, poklic, stanovanje, rojstni dan, mesec in leto ob-vezanca, koliko plačuje letno uslužbenišlcega . .ka in ali bo izpolnjeval obveznost za javna dela osebno ali po namestniku, ali pa bo raje plačal odkupnino. X Ustanovitev podružnice Kmetijsko družbe v Mariji Snežni. V nedeljo, dne 28. t. m. se je ustanovila v Mariji Snežni v Slov. Goricah podružnica Kmetijske družbe, katero bo vodil kot načelnik g. Šumandl Karol, posestnik na Zgornji Velki. Pristop je prijavilo nad 80 novih udov. X Zlate zaloge Banque de France. Zlate zaloge francoske državne banke se še vedno stalno višajo. V zadnjem tednu se je stanje povečalo za 383 miljonov in znaša 52,238 milijonov frankov. Obtok bankovcev je stacijoniran in znaša 75,369 milijonov frankov. X Uradni diskont v Združenih državah '2%. Federal Reserve Bank v Newyorku je znižala diskontno mero na 2%. X Ruski dumping prodira k nam. Gospodarski krogi iz Banata so pristojne oblasti opozorili na dejstvo, da se v zadnjem času uvažajo k nam večje količine ruskega blaga in sicer preko Mn-djarske. Posebno so to razni tekstilni proizvodi, ki se trudijo pri nas po tako nizkih cenah, du je onemogočena vsaka konkurenca. X Italija kupuje žito v Avstraliji. Italijanski eksperti so doBpcli v Avstralijo, da proučijo možnosti nakupovanja žita v Avstraliji. Gre se pri tem poslu za milijonske količin žitaric. V kompenzacijo naj bi avstralska vlada dovolila Italiji naselitev večjega števila italijanskih delavcev. Dobave Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. januarja 1931 ponudbe glede dobave kovaških ješ, brzomerilnih trakov in kaučuk cevi. Gradbeni oddelek Direkeije državnih železnic v Ljub ljani sprejema do 9. januarja 1931 ponudbe glede dobave izolirnili spojk. Prometno-komercijelni oddelek Direkeije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. januarja 1931 ponudbe glede dobave grafičnih načrtov in grafikonov. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik (Srbija) sprejema do 11. januarja 1931 ponudbe glede dobave 5000 kg strojnega olja in 5000 kg cilinderskega olja. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. januarja 1931 ponudbe glede dobve 5000 kg tračnih žebljev. Dne 12. januarja 1931 se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave rebraste pločevine. Dne 13. januarja 1931 pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu glede dobave hrastovih železniških pragov. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Dne 13. januarja se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 235.000 komadov zamaškov iz plutovine; dne 15. januarja 1931 pa glede dobave 500 kg hydroklornega kinina. — (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču). Borzna poročila dne 2. januarja 1931. Devizna tržišča Ljubljana, 2. januarja. Amsterdam 22 765, Berlin 13 4525 do 134825, Bruselj 7*8959, Budimpešta 9 8877, Curih 109440—1097 40, Dunaj 7*9452 do 7'9712, London 274T3—274 93, Newyork 56'335 do 56'535, Pariz 222*06, Praga 167 28—16808, Trst 295’78—29595. Zagreb, 2. januarja. Amsterdam 22 765—22 825, Dunaj 794*12—796T2, Berlin 13'4525—13 4825, Bruselj 789'59 bi., Budimpešta 987 27—990 27, London 274 13—27493, Milan 294'80—296'80, Newyork ček 56'335—56*535, Pariz 221*06—223 06, Praga 167 28—168 08, Ziirich 1094 40—1097 40. Beograd, 2. januarja. Amsterdam 22 7350 do 22*7950, Berlin 13 4525 do 13*4835, Budimpešta 987'27—990 27, Curih 1094'40—1097'40, Dunaj 794 12—797 12, London 274 13—27493, Milan 294 78—29678, Newyork 563350—565350, 1’uriz 221 '06—223 06, Praga 167*78—168 58. Dunaj, 2. januarja. Amsterdam 28612, Beograd 12‘5666, Berlin 16918, Bruselj 99'26, Budimpešta 124'27, Bukarešta 4‘214, Kopcnhagen 189 80, London 34'5013, Madrid 75, Milan 371825, Newyork 71040, Pariz 27*83, Praga 21’055, Sofija 5’1475, Stockholm 190'30, Varšava 79'59, Ziirich 137*68. Curih, 2. januarja. Beograd 9 1260, Pariz 20 2675, London 25’055, Newyork 516, Bruselj 7 2025, Milan 27‘01, Madrid 5410, Amsterdum 207 65, Berlin 12290, Dunaj 7260, Sofija 3'73, Praga 15295, Varšava 57’85. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 2. januarja. Drž. papirji: 1% inv. pos. 86—87 (86'50), voj. škoda ar. 425 d., kasa 425*50—427 (425'50), feb. 417 50—419, marc 418 do 419, 4% agr. obv. 50*75—51'95, 7% Bler. 79 do 79*62 (79*50, 79*75), 8% Bler. 91*25—91*75, 1% pos. hipot. 78*50—79*50. — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 945 d., Udružena 191—192, Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna banka 67 d., Narodna banka 8120—8300. — Industrije: Šcčerana Osijek 290—291, Trboveljska 361—365, Slavonija 200 d., Vevče 128 d. Beograd, 2. januarja. 4% agr. obv. 52, voj. škoda 425—426. Dunaj, 2. januarja. Bunkverein 16 75, Kreditni zavod 46*85, Dunav-Sava-Adria 13*59, Prioritete 88*45, Ruše 26, Trbovlje 45. Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču čvrsta, brez prometa. Novi Sad, 2. januarja. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 117 vagonov, ječmen 2*5, koruza 27, moka 7, otrobi 16 vagonov. Tendenca: neiz-premenjena. Sombor, 2. januarja. Pšenica: slav. 78 kg 127 do 132, ostala neizpremenjena. Ječmert: baški 64-65 kg 110—112, letni 69-70 kg 140—150, ba-ranjski 70 kg 170—175. Koruza: baška nova posušena 87*50—92*50, ostala neizpremenjena. Fižol: baški »usanc« 230—240. Moka: baška Og, Ogg 245 do 255, 2. 215—225, 5. 185—195, 6. 165—170, 7. 120—130, 8. 92*50—97*50. Tendenca: neizpreme-"njena. Promet: 271*5 vagonov. Budimpešta, 2. januarja. Tendenca: slabša, promet: majhen. Pšenica: marc 14*50—14*53 (14 50 do 14*52), maj 14*90—14*91 (14*90—14*91). Rž: marc 9*75—9*76 (9*74—9*75). Koruza: maj 12*26 do 12*35 (12*27—12*28). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 1 vag. desk. 1 vag. rezane bukovine. Prsnega plavanja -ne bo več na olimpijadi? »Zurieher Šport« prinaša članek izpod peresa P. Domonkosa, glasom katerega je želja merodajnih činiteljev v plavalnem športu, da se črta prsno plavanje iz programa olimpijskih iger Vzrok črtanja je iskati v tem, da hočejo olimpijski program skrajšati. Čehi v Los Angelesu. Češkoslovaški olimpijski odbor je imel nedavno sejo, na kateri je sklenil, da se Češkoslovaška udeleži olimpijskih iger 1932 v Los Angelesu in zimske olimpijade v Lake Plucidu. Za zimske igre pridejo v poštev 8 smučarjev z dvema delegatoma, dalje dva drsalca in 6odnik. V Los Angeles potujejo: lahka atletika 3 ali 4 osebe, težka atletika: 7 in delegut, boks: 3 in sodnik, borenje 6 mož kot moštvo v sabljanju; poleg teh še eden za veslanje in po dva piavaea in kolesarja, Sokoli ne kažejo posebnega zanimanja za udeležbo, poslano bo pa najbrže moštvo za orodno telovadbo. Skupno pride v poštev 46 udeležencev. Prvenstvo Dravske banovine v table tenisu za leto 1931. č Akcijski odbor Jugoslovenskega table tenis saveza za Dravsko banovino razpisuje za dne 6. in 7. januarja t. 1. prvenstvo Dravske banovine v table tenisu za leto 1931. Glasom določila pravilnika za odigruvanjc prvenstvenih tekem, se vrši prvenstvo v Ljubljani, prostor se objavi naknadno. Pravico sodelovanja imajo samo člani JTTS na področju Dravske banovine odnosno njiv verificirani igralci. Glasom določila točke 6 pravilnika se vrši prvenstvo v naslednjih disciplinah: a) single za gospode, b) single za dame, c) double za gospode, d) double za dame, e) mixed double, f) moštva (3 igralci). Vst tekmovanja se odigrajo po sistemu »best of fivc« z Jaque Tema žogami. Točke pod a) in b) se igrajo po oup sistemu, zadnji 4 igralci medsebojno na točke. Tekm ovanja pod c), d) in e) se vrše po čistem cup sistemu. Moštva igrajo na točke po sistemu best of trcc. Pri točkah c), d) in e) je prvak zmagovalec v finalni igri, premagani je drugi, za 3. in 4. mesto igrata oba premaganca iz semifinala. Pri tekmovanjih pod a) in b) v finalih, ko se igra na točke, se vsaka zmaga oceni z eno točko. Zmagovalec je, kdor doseže največ točk. V slučaju enakega števila točk za prvo mesto, se vrši odločilna igra, pri ostalih odločuje boljša sets difirenca. Pri prvenstvu moštev se vsaka zmaga moštva oceni z 1 točko. Placement se določi po doseženem številu točk. V slučaju enakega številu točk za prvo mesto se odigra odločilna igra. Za ostala mesta odločuje število posameznih zmag. V moštvo lahko vsak klub imenuje poljubno število igralcev, proti enemu klubu pa smejo nastopiti le trije Pri nastopu proti naslednjemu klubu je dovoljeno, spremeniti igralce z drugimi od nominiranih. Kapetan moštva odredi vrstni red igranja za svoje 3 igralec. Zmagovalcem se prglasi in prizna točka moštva, ki doseže kot prvo 5 zmag. V prvenstvu moštev se igrajo samo sfngle igre. Vsak klub sme postaviti največ 2 (dve) moštvi. Prijavnina znaša za osebo in točko 10 Din, za moštvo 25 Din. Zmagovalec v vsaki kategoriji dobi naslov prvaka Dravske banovine za leto 1931 in priznanico. Protesti, katere rešuje vodstvo turnirja, morajo biti predani pismeno v roku pol ure po končani tozadevni igri. Protestu mora biti priložena vsota 25 Din. ki se vrne samo v slučaju ugodne rešitve. Prijave s prijavnino je poslati najkasneje do 5. januarja do 18. ure na naslov Mirko Pevalek, Ljubljana, kavarna Evropa. Kusneje došle, kakor tudi naknadne prijave se bodo upoštevale le proti dvojni prijavnini. Prijave brez prijavnine se ne vpoštevajo. S. K. Muri je dovoljena prijava na licu mesta. Akcijski odbor JTTTS za Dravsko banovino. Smučarski tečaj pri planinski koči dravinjske podružnice na Pesku, se je vršil med božičem in Novim letom. Bil je pruv dobro obiskan. Vodil ga je znani učitelj smučanja g. Brvar, ki je svoje tečajnike prav temeljito izvežbul v vseh panogah smučarskegu športa. Razen tega je pa treba tudi pripomniti, da spada teren Konjiška in Vitanjska planja, na- dalje Ostrica, Planinka in Ribniška jezera med najlepše in najboljše smučarske terene na na, šem Pohorju. Nekako naravno izhodišče tvori koča »Na pesku« in ni čudno, du je baš pri tej koči vso zimo največ smučarjev. Dasiravno obstoja še le pičli dve leti in je sicer precej prostorna, vendar vse kuže, da bo treba kočo razširiti Sneg je sedaj jako povoljen, visok okoli 60 cm. Mraz ne presega — 6° C. Smučarski tečaj SK Ilirije. Razpisani tečaj za klubove člane pod vodstvom g. Joška Janša se vrši od 26. do 31. decembra 1930 v Ljubljani, če bo dovolj snega, drugače v Dovjem. Prijavnine ni. — Interesenti naj se v svrho natančnih informacij sigurno udeleže sestanka smučarske sekcije dne 22. t. m. v kavarni Europa. — SK Ilirija. Ljubljana, sobota, 3. januarja: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17 30 Plošče. 18 00 Radio orkester. 19.00 B. Hrovat: Filmska kultura 19.30 Gospa Orthaber: Angleščina. 20.00 Koncert češke filharmonije (prenos iz Prage): Mahler: VI. simfonija v A-molu 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Hawai-jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 3. januarja: 17.00 Radio orkester. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Praga. 22.00 Vreme, sneg in novice. 22.10 Plesna glasba. Beograd, sobota, 3. januarja: 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Radio orkester. 18.00 Plošče. 19.30 Predavanje. 20.00 Prenos opere. p•••*••••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••• *•<--------------------------—*—-—--------*—* •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• *••••••• •••••••• •••••••# •••••••« •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• KVIRJB! Nejvečjo zalogo najmodernejših okvirjev v*eh vrst. Izdelovanje lesenih lestencev ter vsakovrstnih rezbarskih in | oziatorskih del. — Izdeluje solidno in poceni tvrdko A. G0TZL, Ljubljana Dunajska cesta 17 •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• •••••••• :::::::: •••••••• •••••••• {•••••«• «•••••• 343 ••••< :::: Št. 3.797/1930. Razglas Pri mestni občini kočevski se odda provizorično mesto občinskega blagajnika proti mesečni plači 2000 Din. Z blagajniškimi posli je združeno tudi pobiranje občinskih trošarin. Prošnje svojeročno pisane in pravilno kolko-vane, je vložiti do vštetega dne 20. januarja 1931 pri podpisanem županstvu. , Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki je objavljen v »Službenih objavah« Dravske banovine. (»Jugoslovan« št. 1, leto II. z dne 1. januarja 1930.). županstvo mestne občine Kočevje, dne 29. decembra 1930. • 406. Lovske pušne floberte, pištole za štrašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno na zalogi F. K. KAISER 323 puškar, Ljubljana, Kongresni trg 9 Železnatfo vino lekarnarja dr. G. PICCOLI-ja v Ljubljani krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. 324 TeBelon 2059 X Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica i P. A. B. ima nam*eru da podigue za svoje potrebe tro-spratnu paladu v Beogradu na uglu Dečanske i Vlajkovičeve ulice. Za izradbu skica za ovu zgradu razpisala je ograničenu utakmicu, u kojoj osim individualno pozvanih mogu učestvo-vati i svi drugi stručnjaci. Lica, koja se za ovaj konkurs interesiraju, mogu dobiti sve potrebne podatke u P. A. B., Beograd, Sremska ulica 6. Rok, do kojeg treba poslati skice, je 1. februar 1931. god. Privilegova Agrarna Banka a. «1- Sportfne sanke dvosedežne, jake, lepe in trpežne po 140 Din. Predprodajalci dobijo popust. M. Fajfar, kolarstvo Ljubljana Trnovska ulica 23. Telefon 10-34 Mestno avtobusno podjetje v Ptuju razpisuje mesto solema ki mora poleg splošnih pogojev biti izučen mehuničar in ne star nad 40 let. Podrobnejše informacije se lahko vsak čas dobe pri mestni upravi v Ptuju. Prošnje je vlagati do najkasneje 30. januarja 1931. 409 Službene objave Razglasi kralievske banske uprave V. No. 1025/27. - 3160—3—2 Razglas o licitaciji Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del za uradno poslopje in 4 dvo-družinske uradniške stanovanjske hiše carinarnice na Rakeku na novo I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 22. januarja 1931. ob 11. uri v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21. Ponudbe naj se glase za vsa dela skupaj v obliki popusta izraženega v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: Din 2,706.318-41. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnga oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 30. decembra 1930. V. No. 1956/23. 3159—3—2 Razglas o licitaciji. Ker I. licitacija za prevzem dovršitvenih del pri centralni kurjavi v anatomskem institutu univerze v Ljubljani ni uspela, razpisuje kraljevska banska uprava Dravske banovine II. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 23. januarja 1931. ob 11. uri v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi St. 21. . Ponudbe naj se glase za vse delo skupaj v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi s besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 206.080-—. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnga oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 29. decembra 1930. * V. No. 5911/19. 3161-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, razpisuje za prevzem del za gradnjo carinske pregledovalnice ter uradnega in stanovanjskega poslopja carinarnice na Jesenicah na novo I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 24. januarja 1931. ob 11. uri v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 21. Ponudbe naj se glase za vsa dela skupaj v obliki popusta izraženega v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 3,743.149'15. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnga oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, V Ljubljani, dne 29. decembra 1930. * V. No. 58/7-1930. 3145 3—2 Razglas o prvi pismeni ofertalni licitaciji za dobavo cevovoda za vodovod v Veliki in Mali Dolini. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev za dobavo cevovoda za v dovod v Veliki in Mali Dolini I. javno pismeno ofertaino licitacijo na dan 16. februarja 1931 ob enajstih v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg l/II. Potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami proti plačilu napravnih stroškov pri istem oddelku v sobi št. 6. Skupna vsota predmetne nabave je pro-računjena na Din 148.3"0‘—. Ponudbe se morajo glasiti na poedine točke proračuna z navedbo končne vsote (tudi z besedami); Svojeročno spisane ponudbe na uradnem formularju, opremljenem s kolkom za 100 dinarjev (priloge s kolkom po 2 Din), morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku, označene s »Ponudba za dobavo cevovoda za vodovod v Veliki in Mali Dolini, ponudnika N. N.«, neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša za domačine 15.000 dinarjev, odnosno 30.000 dinarjev za tuje državljane. Kavcija se mora položiti pri banovinski blagajni, Erjavčeva cesta 13, naj-kesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldan, v smislu čl. 88 zakona o drž. računovodstvu. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, odobrenje ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za TOI o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci pa morajo priložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Kraljevska banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo brez ozira na višino ponujene vsote. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po izvršeni licitaciji. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. decembra 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev No I 859/30—4. 3151—3—2 Amortizacija. Na prošnjo Marije Krašovec, rojene dne 11. decembra 1887, posestnice v Vel. Mra-ševem št. 24, se uvede postopanje v svrho amortizacije Mariji Krašovec lastne, baje izgubljene vložne knjižice hranilnice in posojilnice v Cerkljah, reg. zadr. z omej. zav. št. 638 v poimenski vrednosti Din 14.573-35, reci: štirinajst tisoč petsto sedemdeset tri dinarje 35 p. Posestnik te knjižice se vsled tega poziva, da svoje pravice do navedene knjižice v teku 6 mescev od dneva prve razglasitve predstoječega sklepa uveljavi, ker bi se sioer knjižica za neveljavno proglasila in bi se Mariji Kraševec vloga izplačala brez predložitve hranilne knjižice. Okrajno sodišče ▼ Krškem, odd. I., dne 27. decembra 1930. Vpisi ▼ trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 898. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 29. decembra 1930. Besedilo: »Avtomatični buffet«, družba z o. z. Obratni predmet: Vzdrževanje in opravljanje avtomatičnega buffeta, zlasti prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kave, čaja, mrzlih in gorkih jedil ter zakuske v obče. Družbena pogodba z dne 23. decembra 1930., opr. št. 15.007. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 20.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev. Poslovodje: Hočevar Nada, Ljubljana, Frankopanska ul. 11, in Bahovec Lidija, Ljubljana, Svetčeva ul. 6. Z namestovanje upravičen: Družbo nastopa in njeno tvrdko podpisuje vsak poslovodja samostojno na ta način, da njenemu od kogarkoli napisanemu, s pečatom odtisnjenemu ali natisnjenemu besedilu pristavi svoj podpis. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 27. decembra 1930. (Opr. št. Firm. 2134/30 — Rg C IV. 247/1) * 899. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 29. decembra 1930. Besedilo Avtopromet Jezersko, družba z omejeno zavezo. Obratni predmet: Prevažanje potnikov in blaga z avtomobili, nakup in prodaja avtomobilov ter avtomobilskih delov in avtomobilskega materijala v navedene svrhe. Družbena pogodba z dne 2. decembra 1930., opr. št. 676. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: Din 20.000. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 20.000. Poslovodje: Paar Franc, posestnik na Jesenicah št. 127, Vimik Peter, trgovec, Jezersko št. 10. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopata in njeno firmo podpisujeta po dva poslovodji kolektivno na ta način, da pristavita od kogarkoli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom od- tisnjenemu besedilu firme kolektivno svoja podpisa. Deželno kot trgovsko sodišče, odd. III., v Ljubljani dne 27. decembra 1930. Firm 2133/30 Rg C IV 249/1. * Izbrisala se je nastopna firma: 900. Sedež podružnice: Maribor. Dan izbrisa: 18. decembra 1930. Besedilo: ®riumph-Auto, družba i o. z. v Ljubljani. Izbrisala se je vsled opustitive podružnice. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 15. decembra 1930. Firm 1027/30 Rg C II 22/7. Konkurzni razglasi S 24/30-3. 901. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Mrakiča Jožefa, lesnega trgovca v Polje štev. 4, p. Boh. Bistrica. Konkurzni sodnik dr. Štular Josip, starešina okrajnega sodišča v Radovljici. Upravnik mase dr. Dobravec Ivan, odvetnik v Radovljici. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 10. januarja 1931. ob desetih. Oglasitveni rok do 7. marca 1931. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 21. marca 1931. ob desetih. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 29. decembra 1930. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 4561/30. Razglas. Direkcija šum v Ljubljani ponovno razpisuje v verskozakladnih gozdih v področju šumeke uprave na Bledu prodajo okoli 9575 plm8 v režiji izdelanega smrekovega tehnično porabnega lesa in okoli 95 prm3 mehkih drv. Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Blei-weisova cesta štev. 1, je vložiti do 14. januarja 1931. do 11. ure dopoldne pri isti direkciji. Vsa predmetna pojasnila daje direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava na Bledu. Direkcija šum v Ljubljani, dne 31. decembra 1930. Razne objave 2 Objava. Društvo kmečkih fantov in deklet pri Sv. Andražu - Leskovcu s sedežem pri Sv. Andražu v Leskovcu se potom občnega zbora razpusti, ker ni več pogojev za njega zakoniti obstoj in delovanje. Sv. Andraž-Leskovec, 21. decembra 1930. Jan. Merc, Jos. Bračič, t. č. tajnik. t. č. predsednik. Ouida: Kneginja Zurova 24 Roman. »Sužnja na suženjskem trgu se pač ne more upreti, da bi ne zijali vanjo.« »Preveč samozavestna 'je za svoja leta,« so dejale dame. Tudi so bile mnenja, da ne bo Sergij Zurov našel v njej svetnice, ki jo pričakuje. Tu pa tam je pogledala svojo mater, majhno, fino, koketno, razgaljeno prikazen z večnim nasmeškom na ustnah. In kadarkoli je tja pogledala, je zagorel v njenih očeh sovražen, zaničljiv blesk. V svetem pismu se je učila, da mora spoštovati očeta in mater. To je bila starodavna postava. Kdo ve, če so bile že takrat na svetu takšne matere, kakor je njena! Bila bi v dvomih glede vsega, kar je smatrala do sedaj za sveto. »Lepa je,« je rekla visoka oseba, kateri v čast so priredili pojedino in ples. »Cez eno ali dve leti bo slovela v vsej Evropi po svoji lepoti. Toda, oprostite, da vas vprašam jeli pa tudi zdrava — jeli srečna?« »O,« je odgovorila lady Dolly, »nekoliko v zadregi je zaradi hvale, s katero jo je vaše visočanstvo počastilo. Morem pa reči, da ni bil ta otrok od rojstva do sedaj še nikoli bolan in mi tudi drugače ni delal skrbi.« Princ se je priklonil in izrekel nekaj ljubeznivih besed, toda lady Dolly ga ni povsem prepričala. Knez Zurov je peljal Vero na njeno mesto v slavnostni kadrilji. Niti enkrat ga ni pogledala. »Ali mi ne morete vsaj z eno besedo povedati, da »te srečni?« jo je tiho vprašal. »Pokoravam se svoji materi, gospod. Ne vprašujte dalje.« Zurov je umolknil. Njegovo rdeče obličje je postalo za spoznanje manj rdeče. Za hip ga je prevzelo, da bi ji strgal z vratu bisere in bi ji dal prostost, toda bila je prelepa, in če jo je pogledal, ni mogel zatajiti svojega pohotja. še močneje jo je pri plesu oprijemal s svojimi rokami. Plesna prireditev je bila kaj razkošna. Goste so čakala sijajna in nova presenečenja. Vrtovi so bili razsvetljeni tik do vode. Ribiči, ki so v zvezdnati noči lovili na odprtem morju, so mislili, da je obala v plamenih. Odlična gospoda, kateri v čast je knez priredil domačo veselico, je izražala svoje občudovanje in radost. Take slavnosti so se vršile nekoč samo v Versaju in Benetkah. Vera pa je s svojimi biseri korakala mimo krasote in razkošja brez besede, oči pa so ji strmele nepremično naprej kakor slepčeve, ki vidi samo noč. Naslednjega dne je prejela iz svoje northumbrijske domovine brzojavko. »Moja hiša je za dete mojega sina vedno odprta in moja vnukinja najde pri meni vselej zaščito.« Brzojavka je bila podpisana: »Klara Mullin Can-tire«. Vera jo je brala pri dnevni svetlobi pred svojim zrcalom, ko ji je sobarica jemala iz bujnih lasi niz biserov. Dve solzi sta ji spolzeli po licih ter padli na papir brzojavke. >Kako me ima rada,« je pomislila. »Kaj si bo zdaj o meni mislila?« Dva dni pozneje so gostje zapustili Felicitč in grad ob normanski obali je bil zopet samoten in zapuščen. Lady Stoat se je podala k svoji hčerki lady Birken- headovi, ki je bivala tačas v Biarritzu. Knez Zurov in njegova sestra sta odpotovala v Carskoje selo, ker je knez hotel govoriti s carjem, lady Dolly pa je peljala hčerko naravnost v Pariz. Pariz je bil tedaj, v začetku avgusta, prava puščava, toda ona je imela v ulici Josephine udobno stanovanje. Poroko so določili za november. Dva meseca nista bila bogvekaj za vse potrebne priprave. Sicer pa si je tudi lady Dolly želela, da bi njena hčerka prišla čim manj v dotiko z ljudmi. Zakaj? Jasnega odgovora bržkone še sama ni vedela na to vprašanje, pač pa se je nečesa bala. Sama je bila vajena z lahkoto prelomiti dano besedo, zato je bila mnenja, da se tudi na Verino besedo ne more preveč zanesti. »Previdnost je dobro,« je pomislila, in veliko mesto v mrtvi sezoni je za pripadnike visokega sloja prava samota. Zato je zaprla Vero v svoje pozlačene, pretirano okrašene dvorane v ulici Josephine kakor ptička v kletko. Le v njeni družbi je smela ven. In Vera ni nič ugovarjala. Ko je sveta Neža izročila svoje mlado telo in lepo dušo mučiteljem, ni mislila na obliko meč;, ki ga je vihtel nad njo krvnik. Sicer pa je imela lady Dolly tačas dovolj svojih preglavic. Jura je odpotoval v družbi z dvema častnikoma svojega nekdanjega polka v Indijo na lov na tigre. To ji je suhoparno sporočil, pa ni omenil, kdaj se vrne. »To je popolen prelom,« je priznala lady Dolly razdraženo in užaljeno. Ce bi se bilo to zgodilo dve leti poprej, bi bila zbesnela. Toda čas vse ublaži, sicer pa si je lady Dolly znala kmalu poskrbeti nadomestilo Mladi gizdalin, ki je na dirkah dobil prvo nagrado. ii j< bil udan in ni bil dolgočasen. Tega ne bi mogia reči o Juri v zadnjem času. Včasih je bil celo prav dolgočasen. . . J HM v;'. ■ ' .j. '-L'?} Petrolejska kuga Moderne parnike kurijo s petrolejem, petrolejske odpadke pa spuščajo običajno v morje. Ker pa petrolejski odpadki ostajajo na površini in se navadno združujejo v velike oljaste ploskve, zato je morje zlasti ob obrežju zelo umazano in grdo in tudi nevarno, zlasti živalim. Z nevarnostjo »petrolejske kuge« se je bavila že mednarodna petrolejska konferenca, ki je zborovala 1. 1926. v Wasbingtonu. Takrat so sicer sklenili, naj skrbe na parnikih, ki jih kurijo s petrolejem, da ne bo petrolej prihajal v morje, toda vsi taki in podobni sklepi v zaščito morskih živali so ostali brezuspešni, ker ni nikjer nobene kontrole. Kako škodljivi so petrolejski odpadki za živali, to so opazovali lani na spomlad na jugo-zapadni škotski obali pri mestu VVingtonshiie. Na to obalo so priplavale nenadoma velikanske petrolejske lise, ki so pokrivale morje nekoliko milj daleč od obale. Mladi tiSi, ki so živeli ob obali, niso mogli zategadelj več na prosto mor- Težka avtomobilska nesreča pri Milanu S potniikii močno zaseden avtobus se je pri Milanu prevrnil v kanal Naviglio. Štirje potniki so utonili. »Tvoj bratec se bo prehladil, če bo tako dolgo stal v vodi.« »Nič ne dč — saj ima že nahod.« Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odsrovaria Otmar Mihdlek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgust Rozman. — V« v Ljubljani. Jezero smrti V severnem delu angleške kolonijalne posesti Južne Afrike je še nad 160.000 kvadratnih kilometrov zemlje, lci je še popolnoma neznana in nič preiskana. Nekako na sredini tega ozemlja pa se nahaja zelo tajiustven in skrivnosten kraj, k alko r ga ni para na svetu. To je »Etaše-Pam ali »jezero blata« in o tem jezeru piše neki lovec v angleških listih prav zanimive stvari. Jezero je okoli 130 kilometrov dolgo in do 80 kilometrov širotoo in je največje pokopališče živali. če se bližaš jezeru ponoči od severovzhodne strani, vidiš strašen prizor: na tisoče kostnjakov vidiš plavati v mesečini, in zdi Be ti, da kostnjaki niti po smrti nimajo miru, kajti mnogi kostnjaki so že tako skrivljeni In zviti, kalkor so se zvijali takrat, ko so se pred bogve koliko leti hoteli rešiti iz blata. To so kostnjaki skoro vseh živali, ki žive v pragozdovih okoli te pokrajine. Posebno zanimiv je kostnjak nekega slovna, ki je že skoro prišel do trdnega brega, a tik pred svojo rešitvijo je revež omagal in je obtičal v blatu. Ta slon ima silno lepe in mogočine zobe, da si lepših ne moreš predstavljati. Z nobenim denarjem pa se ne dajo domačini zaslepiti, da bi šli po te dragocene zobe. Ne boje se sicer blata, ampak boje se vraga in zlih duhov, ki baje prebivajo v tem blatnem jezeru. »Jezero blata« ima pa še druge krivnosti: na zaipadni strani meji na jezero gorovje. preko katerega so šli pred nekaj desetletji Buri s svojimi vozovi in kakor zatrjujejo je takrat na stotine burskih vozov zgrešilo pravo pot in se pogreznilo v »jezero bVa< Klub samomorilcev v Budimpešti V Budimpešti so vzbujali zadnji čas veliko pozornost samomori več mladih lj*di, ki so si kar v rednih presledkih jemali življenje. Vsi samomorilci so pripadali takozvanim »bol;šim« krogom. Samomorov si dolgo ni mogel nihče pojasniti. Sedaj pa objavlja list »Az Est« senzacijo, da so bili vsi samomorilci člani nekega posebnega kluba, zbirali pa so se redno v nekem privatnem stanovanju. Član kluba pa je bil tudi neki bogat, a že precej prileten trgovec. Čudno pri teh samomorih je bilo posebno fo, da se je vsak od samomorilcev ustrelil tik pred svojim 24. letom. Po.cija, ki se je začela za stvar zanimati, je doznala, da so v klubu uganjali najgrše stvari. Posebno iščejo bogatega trgovca, a ta je iz Pešte pobegnil. Major Franco v Belgiji Major Mello Franco, znani Španski revolucijo-nar, je pobegnil v Belgijo, kjer živi v pregnanstvu tudi polkovnik Maoia. Na sliki je major Franco na levi, polkovnik Macia pa na desni strani. Mednarodne tekme za mojstrstvo v smučanju v Oberhofu Od 24. januarja do 1. februarja bodo mednarodne tekme v smučanju v Oberhofu na 1908 me trov dolgi progi. Slika nam kaže priprave za sprejem gostov. £>etc rcfeordov Matere prodajajo svoje hčere Kakor poročajo berlinski listi, je moralo neko tamošnje sodišče soditi o tožbi, ki je bila vložena proti šefu neke skupine mladoletnih plesalk, pa ne zato, da je šef deklice izkoriščal na umazan način, ampak ker je bil proti plesalkam baje prestrog. Tožbo so vložile matere mladoletnih plesalk. Te so prt| He svoje hčerke-plesalke nekemu angleškemu podjetniku, ki je nastopal a svojo skupino plesalk ali »girisov« v Hamburgu. Spočetka je teklo vse lepo in gladko. Kmalu pa so začele matere prejemati pisma, kjer so se plesalke pritoževale, da šef plesalkam ne 1 voljuje, da ' ! se še po predsta—' »za''"vale« x navzočimi gosti, ač pa so morale odhaja*-- plesalke takoj po predstavi v h"*el, kjer so bile nastanjene, in tudi tam je šef skrbno pa"*’, da se niso dogajale nikake nerednosti. Sodišče je dalo prav podjetniku in ne d 'ir-ja lačni"! matera... in je podjetnika op' "1o. Zaroka pred sodiščem Neko zn..no p’ salko v ” . orku je lani po- vabil milijonar Bennett na izlet z avtomob n. Ker pa se mu plesalka med vožnjo ni dala polj biti, jo je vrgel iz avtomobila na cesto. Pri padcu si je plesaiKa poškodovala noge, d ni mogla več javno nastopati. Zato je n llijonarja tožila -osmrtno letno odškodnino v znesku 10.000 dolarjev. Ko pa sta stala milijon? in plesalka pred sodiščem, f začela nekaj tiho porazgovar-jati. Sodnik se ni malo začudil, ko mu je plesalka javila, da odst , i u tožbe, ker s. Je pravkar z milijr 'jem — zaročila. je in tako jih je na tisoče poginilo v petrolejskem blatu. Perje tičev je bilo tako umazano in zamaščeno, da tiči niso mogli več leteti. Ali pa so poginili, ker jih perje ni več varovalo mraza in vročine. Ribiči so naleteli tudi na tiče, ki so že gnili v mastnem perju, če se bo torej »petrolejska kuga« tako širila, kakor se je začela, bodo kmalu vsi morski tiči uničeni. Železniška nesreča vsled potresa v Burmi Vailed potresa je skočil v Burmi s tira potniški vlak. Okoli 30 oseb se je ponesrečilo. -«• <»> ■+ «*• Za nami leži leto rekordov. Zelja po rekordih je dandanes tako silno prevzela mladino in starino skoro po vsem svetu, da po vsi pravici lahko iz tega pojava sklepamo na težko duševno krizo, ki jo danes preživlja ves svet prav tako kakor ob času, ko se je rodil Kristus. Iz želje po rekordih se rode silno čudni domisleki, kje in kako bi se dal še kod doseči kakšen rekord. V začetku preteklega leta je prišlo Amerikanki Carmen Teggio na misel, da bi bilo dobro postaviti rekord v tekanju po stopnjicah. Za svoj rekord si je izbrala visok nebotičnik v Newyorku, ki ima 1358 stopnjic. Vse stopnjice je pretekla v 12 minutah in 59 sekundah in s tem je dosegla zaželjeni rekord v tekanju po stopnjicah. Ko je prišla na vrh stopnjic, je še zapela neko zamorsko pesem, kakor so sedaj moderne in ki jim po pravici pravijo »foks-trott«, da dokaže, kako malo je utrujena, potem pa je spravila v žep 1000 dolarjev nagrade, ki jih je neki amerikanski list r^pisal kot nagrado za tako velikanski uspehi Josip de Virgilo je prehodil 70 km dolgo pot od Bostona do mesta Privide 10 urah -n 2 minutah in je na ta način premagal (športniki pravijo »potolkel«) svojih 6 tekmecev. Velik oboževalec radija pa mora biti gospod John Banister. Poslušal je namreč radio celih 122 ur in 40 minut. Ta si ajni uspeh mu je prinesel nagrado 200 dolarjev in pa veliko zadoščenje, da je »potolkel« rekord svojega prednika, ki je dosegel v poslušanju radija le s 106 urami! Tudi gugalnicam moderni rekorderji niso prizanesli. V Ilinoisu se je šlo gugat oseb. Med guganjem so brali, jedli, kadili in spali, dokler ni »slavna« gospodična Evelina Bakerjeva dosegla rekord: gugala se je 281 ur... Važen rekord pa je postavil Nemec Franjo Nett iz Bochuma. Ta je namreč dokazal, da govori lahko hitreje kakor največja klepetulja. Le pomislite, kaj se to pravi : 300 besed na minuto! Vse besede pa je govoril jasno in razločno, kar so ugotovili pravični razsodniki in o~ n e-valoi. Dober brivec mora biti budimpeštanski moj-*te’- Szecko. m rr’ 11 lani še 47 sekund, da MODNI SALON »VERA« Ljubljana, Miklošičeva cesta 34 želi vsem svojim cenjenim odjemalkam srečno in veselo Novo leto ter sc priporoča za nadaljno naklonjenost. 407 Nasini ledni dohodki Finančno ministrstvo Zedinjenih držav je izdalo statistiko o osebni dohodnini svojih davkoplačevalcev. Po tej statistiki živi v Zedinjenih državah 511 oseb, ki imajo po 1 milijon dolarjev ali 56 milijonov dinarjev letnega dohodka, 26 oseb pa ima po 5 milijonov dolarjev na leto. Med osebami, ki imajo milijonske letne dohodke, je tudi 28 žensk. Na drugi strani pa ne smeli -> pozabiti, da živi v Zedinjenih državah poleg bogatih milijonarjev tudi nekaj milijonov ljudi, ki ne plačujejo nobenega davka, ker ga nimajo s čim. je človeka namazal z milom, ga obril in opral, pri zadnji tekmi pa le še 43 sekund. Neki bri-ve v Chikagu po rije ljudi z zav-zar mi oč.ni po 1 minuto in 18 sekund. Pri rekordih seveda tudi požeruhov in pijancev ne sme manjkati. Tako je neki Drovo, ki je donva nekje blizu f-yorka, zatrl v 5 n.inu-tah 40 jajc, prekosil ga je pa prav kmalu Maks Hinal, ki je pojedel 75 jajc v 10 minutah; mož je '0—\l pač nekaj dni v bolnišnico, dobil p je le lepo nagradio. Največ kave popije Ous Comstock iz Minesote. Ta mož je posrkal te prijetne pijače 85 čašic v 7 urah in 15 minutah. Tako nam je preteklo leto prinašalo rekord za rekordom. Doseglo pa je še en rekord, ki stoji nad vsemi drugimi rekordi: rekord človeške neumnosti. »Big Bille Tilden Najbolj priljubljeni ameriški športnik in svetovni mojster v tenisu »Big Bill« Tilden se umika iz športnega življenja in se hoče udejstvovati v bodoče le pri filmu.