ŠKRLATNI KUKUJ CUCUJUS CINNABERINUS (COLEOPTERA:
CUCUJIDAE) NA GORIČKEM IN PRVO POJAVLJANJE VRSTE PYTHO
DEPRESSUS (COLEOPTERA: PYTHIDAE) V SLOVENIJI
Andrej KAplA1, Stiven KocijAnčič1, Al Vrezec1,2
1 nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, Si-1000 ljubljana, Slovenia
2 prirodoslovni muzej Slovenije, prešernova 20, Si-1000 ljubljana, Slovenia
e-mail: andrej.kapla@nib.si, stiven.kocijancic@nib.si, al.vrezec@nib.si
Izvleček – Spomladi leta 2020 smo opravili prvi sistematični popis škrlatnega kukuja
Cucujus cinnaberinus (Scopoli, 1763) na Goričkem. Škrlatnega kukuja smo iskali v
odmrlih stoječih in ležečih deblih v primerni zgodnji fazi razkroja. Skupno smo pre-
gledali 445 odmrlih dreves na 31 lokacijah, od katerih smo vrsto našli v 20 drevesih
(4,5 %) oziroma na 13 lokacijah (41,9 %). ob popisu smo zabeležili tudi vrsto Pytho
depressus (linnaeus, 1767), ki je bila v Sloveniji sicer pričakovana, a do sedaj še ni
bila najdena. na Goričkem škrlatni kukuj preferira veliki jesen (Fraxinus excelsior),
rdeči bor (Pinus sylvestris), topol (Populus), hrast (Quercus) in robinijo (Robinia
pseudoacacia) ter ni izbirčen glede položaja debla, pač pa glede velikosti debla. Kot
kaže, je vrsta na Goričkem maloštevilna, a razširjena, zato je v članku podanih tudi
nekaj predlogov za aktivno varstvo.
Ključne beSede: saproksilni hrošči, odmrla lesna masa, preferenčna drevesa, mikro-
habitat, varovanje habitata
Abstract – occurence oF CUCUJUS CINNABERINUS (coleopTerA: cu-
cujidAe) in GoričKo (ne SloVeniA) And FirST record oF PYTHO
DEPRESSUS (coleopTerA: pYTHidAe) in SloVeniA
in the spring of 2020, we conducted the first comprehensive systematic inventory
of the saproxylic beetle species Cucujus cinnaberinus (Scopoli, 1763) in the Goričko
area (ne Slovenia). We searched for the species in dead standing and lying trunks in
the appropriate early decomposition phase. A total of 445 dead trees were examined
at 31 locations, of which the species was detected in 20 trees (4.5%) and 13 locations
(41.9%), respectively. At the time of the inventory, we also recorded the species
Pytho depressus (linnaeus, 1767), for the first time in Slovenia. in Goričko, C.
177
ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA
LJUBLJANA, DECEMBER 2021     Vol. 29, øt. 2: 177–187
cinnaberinus prefers european ash (Fraxinus excelsior), red pine (Pinus sylvestris),
poplar (Populus), oak (Quercus) and black locust (Robinia pseudoacacia) as habitat
trees. not the position of the trunk, but its size was found important for the species.
it seems that Cucujus cinnaberinus in Goričko, although not abundant, is widespread
throughout the area and needs to be protected with correct measures.
KeY WordS: saproxylic beetles, dead wood, preference trees, microhabitat, habitat
protection
Uvod
Škrlatni kukuj Cucujus cinnaberinus (Scopoli, 1763) je saproksilna vrsta hrošča
evropskega varstvenega pomena (Vrezec s sod. 2011), ki je vezana na starejše drevesne
ali gozdne sestoje, še posebej pogosta pa je v starejši obrežni mehkolesni loki. čeprav
je bil opisan leta 1763 po primerkih iz Slovenije, je bila vrsta do nedavnega pri nas
zelo slabo poznana (Vrezec s sod. 2017a). Škrlatni kukuj živi zelo kriptično življenje,
saj so ličinke in odrasli skriti pod lubjem odmrlih dreves (Horák s sod. 2008) zelo
težko odkrivni. V zadnjem času se je metoda terenskega raziskovanja osredotočila na
odkrivanje ličink pod lubjem, kar je veliko bolj učinkovita metoda za iskanje vrste
(bussler 2002, Straka 2006, Horák in chobot 2011, Vrezec s sod. 2012, Gutowski s
sod. 2014). z iskanjem ličink se je bistveno povečalo število novih najdb in s tem po-
znavanje areala vrste (Mazzei s sod. 2011, Kovács s sod. 2012, Fuchs s sod. 2014,
Hörren in Tolkiehn 2016, Šag s sod. 2016, Vrezec s sod. 2017a). poleg povečevanja
števila podatkov o najdbah vrste zaradi boljših metod iskanja, pa se populacija škrlat-
nega kukuja tudi sama zelo verjetno povečuje in širi, zlasti na račun drevesnih plantaž
in poplavnih gozdov, kjer se širijo hitro rastoče tujerodne drevesne vrste, kot je
robinija (Robinia pseudoacacia) (Horak s sod. 2010, Vrezec s sod. 2017a). 
Velikost mrtvega lesa je na splošno pomembna za saproksilne hrošče, saj preferirajo
daljša debla z večjim premerom (jonsson s sod. 2005, jonsell s sod. 2007, jonsell
2008). čeprav škrlatni kukuj naseljuje različne drevesne vrste, pa so raziskave v Slo-
veniji pokazale, da so njegove preferenčne drevesne vrste lipa (Tilia), robinija (Robinia)
in topol (Populus), v večji meri pa so bile ličinke najdene še v javorju (Acer), brestu
(Ulmus) in hrastu (Quercus) (Vrezec s sod. 2017a), v italiji pa se je kot preferenčno
drevo izkazal tudi bor (Pinus) (Mazzei s sod. 2011). preferenčna ali optimalna drevesa,
ki jih vrsta izbira v večjem deležu od razpoložljivega, lahko pospešujejo rast populacije
in celo širjenje. za oceno prihodnjih potencialov širjenja škrlatnega kukuja in določitev
upravljanja območij za ohranjanje obstoječih populacij znotraj in izven natura 2000
omrežja je pomembno poznati vplive okoljskih dejavnikov, ki omejujejo razširjenost
vrste, ki se v ugodnih razmerah zaradi visoke disperzijske sposobnosti in kolonizacije
lahko hitro širi tudi v bolj fragmentirani krajini (Horák s sod. 2010).
Večji del populacije v Sloveniji živi v poplavnih gozdovih ob rekah (Kapla s sod.
2010, Vrezec s sod. 2017a), vendar ga najdemo tudi v gorskih gozdovih (Vrezec s
sod. 2017a). To je v skladu z raziskavami po evropi, ki kažejo, da je škrlatni kukuj
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
178
precej bolj kot v gorskih gozdovih, številen in razširjen v vlažnih nižinskih gozdovih,
zlasti ob rekah (Straka 2006). po do sedaj znanih podatkih škrlatni kukuj lokalno v
Sloveniji dosega zelo visoke in evropsko pomembne gostote (Vrezec s sod. 2014a).  
na območju natura 2000 Goričko je bil škrlatni kukuj prvič odkrit leta 2011 blizu
bukovniškega jezera, na skrajni jugovzhodni meji območja, raziskav vrste na območju
pa je bilo malo (Vrezec s sod. 2011). Glede na model primernosti habitata za škrlatnega
kukuja na Goričkem (Vrezec s sod. 2014b) je habitat vrste na Goričkem izjemno
fragmentiran, odličnih območij s 70 % verjetnostjo pojavljanja pa je malo (Slika 1).
največja zgostitev habitatnih krp s 50 % verjetnostjo pojavljanja vrste je bila ocenjena
v jugo-vzhodnem delu Goričkega (Vrezec s sod. 2014b). namen pričujoče raziskave
je bil preveriti prisotnost škrlatnega kukuja na širšem območju Goričkega in opredelitev
glavnih značilnosti habitata vrste za namene naravovarstvenega upravljanja.
Opis obravnavanega območja in metode dela
Opis obravnavanega območja
Goričko (46°48'n, 16°09'e) je gričevnata krajina, ki ne presega 400 m n.v. pokra-
jina je dokaj suha z izrazito kontinentalno klimo, saj znaša povprečna letna količina
Andrej Kapla, Stiven Kocijanœiœ, Al Vrezec: Økrlatni kukuj Cucujus cinnaberinus na Goriœkem
179
Slika 1: Karta modelne primernosti habitata za škrlatnega kukuja Cucujus
cinnaberinus na Goričkem glede na vseslovenski model (Vrezec s sod. 2014b). 
Figure 1: Map of habitat model suitability for Cucujus cinnaberinus in Goričko
according to the all-Slovenian model (Vrezec et al. 2014b). 
padavin med 800 in 900 mm. poletja so vroča, zime mrzle, povprečna letna temperatura
pa se giblje med 8 in 10 °c. na Goričkem prevladuje ekstenzivna kulturna krajina z
mnogimi še ohranjenimi visokodebelnimi sadovnjaki (perko in orožen Adamič 1998,
denac 2000). Gozdovi so večinoma fragmentirani, čeprav je ohranjenih tudi nekaj
večjih gozdnih kompleksov. Med drevesnimi vrstami, ki prevladujejo v teh gozdovih,
so hrast (Quercus), bukev (Fagus sylvatica), beli gaber (Carpinus betulus), pravi ko-
stanj (Castanea sativa) in črna jelša (Alnus glutinosa), med nasajenimi pa še rdeči
bor (Pinus sylvestris), smreka (Picea abies) in robinija (Robinia pseudoacacia).
zaradi izjemne biotske pestrosti in velikega nabora varstveno pomembnih vrst v
favni in flori je bilo Goričko v okviru omrežja natura 2000 prepoznano za posebno
varstveno območje (SAc - Special Areas of conservation) in posebno območje
varstva (SpA - Special protected Area), območje pa je bilo razglašeno za Krajinski
park Goričko.
Metode dela
popis smo izvedli med februarjem in marcem 2020 na 31 lokacijah, ki smo jih iz-
brali na podlagi vseslovenskega modela primernosti habitata (Vrezec s sod. 2014b).
Škrlatnega kukuja smo vzorčili po ustaljeni metodi popisa zalubne favne s pregledo-
vanjem podrtic in sušic, pri čemer smo iskali tako odrasle hrošče kot ličinke. lubje
smo previdno odstranili z debla in določili ter prešteli vrste, ki so bile prisotne (Vrezec
s sod. 2009). Metodo smo glede na priporočila iz tujine (Straka 2006) izvajali v ob-
dobju, ko lahko popisujemo tako ličinke kot tudi odrasle osebke med prezimovanjem. 
V popis smo zajeli vsa odmrla debla v zgodnji fazi razkroja, ki so primerna za
škrlatnega kukuja. debel v kasnejših fazah razvoja, ki so že brez lubja, nismo pregle-
dovali. za namene vzpostavljanja učinkovitih varstvenih ukrepov za ohranjanje škrlat-
nega kukuja na območju natura 2000 Goričko, smo analizirali tudi mikrohabitat
škrlatnega kukuja. pri terenskem pregledovanju dreves nismo izbirali, pač pa smo
pregledovali vsa drevesa v zgodnji fazi razkroja ne glede na vrsto drevesa in velikost.
Ti podatki omogočajo oceno mikrohabitata vrste specifičnega za območje. za opre-
delitev preferenčnih dreves za škrlatnega kukuja na Goričkem smo uporabili modifi-
cirano obliko ivelevovega preferenčnega indeksa d (jacobs 1974). Meritve dreves
smo izvajali le na podvzorcu pregledanega drevja. za testiranje habitatnih značilnosti
smo uporabili neparametrični statistični test ivelevov preferenčni indeks.
Rezultati in diskusija
na širšem območju natura 2000 Goričko smo skupno pregledali 445 drevesnih
enot na 31 lokacijah (Slika 2). za analizo dimenzij zasedenih debel smo uporabili
277 dejansko izmerjenih debel (Tabela 2). Škrlatnega kukuja smo potrdili na 41,9 %
od 31 lokacij oziroma na 4,5 % pregledanih dreves, zbrani rezultati prvega popisa na
Goričkem pa kažejo, da je vrsta razširjena bolj ali manj po celotnem območju Gorič-
kega (Slika 2). dodatno smo na dveh lokacijah, pri čikečki vasi na severnem robu
obrankovskega gozda dne 29. 2. 2020 in 12. 3. 2020 severovzhodno od vasi Motovilci
(Slika 3), potrdili še prisotnost za Slovenijo nove in sicer v evropi redke saproksilne
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
180
vrste hrošča Pytho depressus (linnaeus, 1767), kljub temu da je na iucn seznamu
sicer opredeljena kot lc (least concern) (nieto in Alexander 2010). da se vrsta pri
nas potencialno pojavlja je sklepal že Savo brelih (osrednja zbirka hroščev, prirodo-
slovni muzej Slovenije), a je doslej še nismo zabeležili. Vrsta živi večinoma pod
lubjem iglavcev in je točkovno razširjena, sicer pa gre za najpogostejšo vrsto iz rodu
Pytho v evropi (Väisänen s sod. 1993, Horák 2017).
Med odmrlo maso dreves na območju Goričkega prevladujeta črna jelša (Alnus
glutinosa; 45 %) in rdeči bor (Pinus sylvestris; 14 %; Tabela 1). največ škrlatnih ku-
kujev smo našli v rdečem boru (45 %), medtem ko vrste nismo potrdili na primer v
drevesih črne jelše, kljub temu, da gre za najštevilnejše drevo v odmrli lesni masi.
Topol (Populus), robinija (Robinia pseudoacacia) in hrast (Quercus), znane prefe-
renčne vrste škrtlatnega kukuja na nivoju Slovenije (Vrezec s sod. 2017a), so bile
med preferenčnimi drevesnimi vrstami potrjene tudi na Goričkem. K temu naboru pa
specifično za Goričko dodajamo še veliki jesen (Fraxinus excelsior) in rdeči bor
(Pinus sylvestris), ki sta se izkazala celo za najbolj preferenčni drevesi škrlatnega ku-
Andrej Kapla, Stiven Kocijanœiœ, Al Vrezec: Økrlatni kukuj Cucujus cinnaberinus na Goriœkem
181
Slika 2: pregledane lokacije na območju natura 2000 Goričko (rdeča črta) za
škrlatnega kukuja Cucujus cinnaberinus v letu 2020. na rdečih pikah je bila prisotnost
škrlatnega kukuja v letu 2020 potrjena, na rumenih pikah pa ne.
Figure 2: Surveyed sites in the natura 2000 Goričko site (red line) for Cucujus
cinnaberinus in 2020. The presence of Cucujus cinnaberinus in 2020 was confirmed
at points marked with red, but not at points marked with yellow.
kuja na tem območju (Tabela 1). načeloma se škrlatni kukuj iglastih dreves izogiba
(Horak s sod. 2010), čeprav je bil pri nas denimo najden tudi v jelki (Abies alba)
(Vrezec s sod. 2017a). Vendar pa študija iz italije kaže, da je tudi bor lahko preferenčno
drevo škrlatnega kukuja na nekaterih območjih (Mazzei s sod. 2011), kar očitno velja
tudi za Goričko. Vsekakor bi bilo potrebno vlogo rdečega bora kot ključnega habitat-
nega drevesa za saproksilno favno hroščev na območju natura 2000 Goričko v pri-
hodnosti bolje ovrednotiti, saj je denimo na bor vezana tudi na novo odkrita vrsta
Pytho depressus. 
podobno kot Vrezec s sod. (2017a) za Slovenijo smo tudi na območju natura
2000 Goričko potrdili, da za naselitev škrlatnega kukuja položaj odmrlega debla (sto-
ječe ali ležeče) ni bistven (Slika 4). bolj bistvene so dimenzije odmrlega drevesa, saj
škrlatni kukuj izbira večja, torej širša in daljša drevesa z večjo površino lubja, pod
katerim je ključni mikrohabitat vrste (Tabela 2). ravno zato je ohranjanje večjih
sušic in podrtic v gozdovih ključno pri varstvu vrste.
Sklepi
Varstveni ukrepi navedeni na način, da ohranjajo ali celo izboljšajo stanje
varstveno pomembne populacije, so ključni pri naravovarstvenem upravljanju z
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
182
Slika 3: lokaciji, na katerih smo v letu 2020 potrdili vrsto Pytho depressus.
Figure 3: locations where we confirmed Pytho depressus in 2020.
Andrej Kapla, Stiven Kocijanœiœ, Al Vrezec: Økrlatni kukuj Cucujus cinnaberinus na Goriœkem
183
Tabela 1: preference škrlatnega kukuja Cucujus cinnaberinus pri izboru gosti-
teljskih dreves na izbranih poligonih na območju natura 2000 Goričko s prikazom
deleža vrst med razpoložljivimi in naseljenimi drevesi ter z oceno preference z ivele-
vovim preferenčnim indeksom (d). d > 0 nakazuje na preferenčne vrste dreves, ki
jih izbira škrlatni kukuj.
Table 1: preferences of the Cucujus cinnaberinus in the selection of host trees on
selected polygons in the natura 2000 Goričko site by showing the proportion of
species among available and inhabited trees and by estimating the preference with
the ivelev preferential index (d). d > 0 indicates the preferred tree species selected
by the Cucujus cinnaberinus.
Drevesna vrsta Delež razpoložljivihdreves
Delež naseljenih
dreves D
Fraxinus excelsior 0,009 0,050 0,706
Pinus sylvestris 0,137 0,450 0,675
Populus sp. 0,054 0,150 0,512
Quercus sp. 0,083 0,150 0,321
Robinia pseudoacacia 0,088 0,150 0,295
Prunus padus 0,088 0,050 -0,292
Alnus glutinosa 0,447 0,000 -1,000
Betula sp. 0,020 0,000 -1,000
Castanea sativa 0,004 0,000 -1,000
Carpinus betulus 0,004 0,000 -1,000
Fagus sylvatica 0,027 0,000 -1,000
Picea abies 0,004 0,000 -1,000
Salix sp. 0,029 0,000 -1,000
Sambucus nigra 0,004 0,000 -1,000
N (št. debel) 445 20
Tabela 2: primerjava dimenzij nezasedenih in zasedenih odmrlih drevesnih debel
s škrlatnim kukujem Cucujus cinnaberinus. prikazane so mediane vrednosti in v
oklepaju minimum in maksimum 277 izmerjenih debel.
Table 2: comparison of dimensions of unoccupied and occupied dead tree trunks
with Cucujus cinnaberinus. Median values are shown and in parentheses the minimum
and maximum of 277 measured trunks.
Dimenzije odmrlega
debla Nezasedena debla Zasedena debla
Mann-Whitney 
U test
dolžina debla [m] 5 (1-45) 10 (4-25) u = 597,5; p < 0,01
premer debla [cm] 19 (10-62) 25 (10-53) u = 757; p < 0,05
površina debla [m2] 1,00 (0,10-25,20) 3,04 (0,92-10,00) u = 575; p < 0,01
N (št. debel) 267 10
območjem. pričujoča študija je pokazala, da je škrlatni kukuj na območju natura
2000 Goričko morda bolj razširjen kot smo mislili doslej, čeprav se v primerjavi z
nekaterimi drugimi območji po Sloveniji ne pojavlja v velikem številu (Vrezec s sod.
2014a). zaradi načina življenja in dokaj velike mobilnosti se lahko škrlatni kukuj
relativno hitro odzove na okoljske spremembe, sposoben pa je kolonizirati tudi
izolirane fragmente sicer ugodnega habitata (Horák s sod. 2010). pri oblikovanju
ukrepov za izboljševanje habitata vrste je ključno dejstvo, da je škrlatni kukuj vezan
na odmrla drevesna debla v zgodnejših fazah razkroja. le-ta služijo kot mikrohabitat
vrste le kakšne dve do tri leta, nato pa niso več ustrezna, saj lubje večinoma odpade
(Vrezec s sod. 2017b). zaradi tega je ključno vzdrževanje strukture drevesnega
sestoja na način, ki omogoča stalno obnavljanje zalog odmrle lesne mase v zgodnjih
fazah razkroja. pri tem so v začetnih fazah revitalizacije gozdnih sestojev za
škrlatnega kukuja ključnega pomena hitro rastoče in kratkožive drevesne vrste, npr.
topoli, ki imajo hitrejše obnavljanje tovrstnih zalog v sestoju in omogočajo nadaljnjo
sukcesijo gozda v klimaksne sestoje.
V Sloveniji so za izboljševanje habitata škrlatnega kukuja že bili uporabljeni upra-
vljavski ukrepi, kot so skladovnice sveže požaganih drevesnih debel prinešene od
drugod ali iz območij, kjer se je odstranjevala lesna vegetacija, na primer v naravnem
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
184
Slika 4: primerjava nezasedenih in zasedenih debel s škrlatnim kukujem Cucujus
cinnaberinus glede na tip debla. razlika ni statistično značilna (χ2 = 2,41, p = 0,12).
Figure 4: comparison of unoccupied and occupied trunks with Cucujus
cinnaberinus according to trunk type. The difference is not statistically significant
(χ2 = 2.41, p = 0.12).
rezervatu ormoške lagune ob dravi in v nadomestnih habitatih ob izgradnji He
brežice ob spodnji Savi (Vrezec s sod. 2017b, Vrezec in Kapla 2019). na obeh ob-
močjih se je izkazal pozitiven učinek vnesenih debel s povečanjem populacije škrlat-
nega kukuja, vendar se ta učinek odrazi le v obdobju treh let. Vsekakor je najučinko-
vitejši ukrep ohranjanja ugodnega habitata za škrlatnega kukuja in druge saproksilne
vrste hroščev ohranjanje odmrlih dreves, tako sušic kot podrtic, v gozdnih sestojih.
za občasno izboljšanje habitata v bolj degradiranih sestojih z malo odmrle lesne
mase pa je potencialen ukrep tudi obročkanje izbranih dreves, ki pa naj bo le točkoven
in kratkoročen, saj le ta dolgoročno zmanjšuje število potencialnih habitatnih dreves
v sestojih. Glede na zbrane rezultate ima Goričko velik potencial za ohranjanje spe-
cifične favne saproksilnih hroščev v srednjegorski krajini na nižjih nadmorskih
višinah, ki je drugačna od montanskih gozdov alpske in dinarske Slovenije.
Zahvala
Terenske raziskave so bile izvedene v sklopu projekta Krajinskega parka Goričko
»Gorička krajina (ep 2/2020-lG)«, ki ga sofinancirata republika Slovenija in ev-
ropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ter v okviru popisov nacio-
nalnega monitoringa hroščev, ki ga financira Ministrstvo za okolje in prostor. za
pomoč na terenu se zahvaljujemo Gregorju domanjku in nejcu rabuzi. zahvaljujemo
se recenzentki Alji pirnat za popravke. 
Literatura
Bussler H. 2002: untersuchungen zur Faunistik und Ökologie von Cucujus
cinnaberinus (Scopoli 1763) in bayern. Nachrichtenblatt der Bayerischen
Entomologen 51: 42–60.
Denac D. 2000: Goričko. V: polak, S. (ur.): Mednarodno pomembna območja za
ptice v Sloveniji. – Monografija doppS št. 1, doppS, ljubljana: 173–182.
Fuchs L., Callot H., Godinat G., Brustel H. 2014: Cucujus cinnaberinus (Scopoli,
1763), new species for French fauna (coleoptera cucujidae). L’Entomologiste
70: 213–221.
Gutowski J. M., Kadej M., Smolis A., Tarnawski D. 2014: identification of larvae
of endangered Cucujus cinnaberinus and C. haematodes (coleoptera: cucujidae).
Journal of Insect Science 14 (228): 1–7. doi: 10.1093/jisesa/ieu090
Horák J. 2017: pythidae. Příroda 36: 403–404.
Horák J., Chobot K., Kohutka A., Gebauer R. 2008: possible factors influencing
the distribution of a threatened saproxylic beetle Cucujus cinnaberinus (Scopoli
1763) (coleoptera: cucujidae). The Coleopterists Bulletin 62 (3): 437–440.
Horák J., Vavrova E., Chobot K. 2010: Habitat preferences influencing populations,
distribution and conservation of the endangered saproxylic beetle Cucujus
cinnaberinus at the landscape level. European Journal of Entomology 107: 81–88. 
Andrej Kapla, Stiven Kocijanœiœ, Al Vrezec: Økrlatni kukuj Cucujus cinnaberinus na Goriœkem
185
Horák J., Chobot K. 2011: phenology and notes on the behaviour of cucujus
cinnaberinus: points for understanding the conservation of the saproxylic beetle.
North-Western Journal of Zoology 7 (2): 352–355. 
Hörren T., Tolkiehn J. 2016: erster nachweis von Cucujus cinnaberinus (Scopoli,
1763) in Schleswig-Holstein–eine FFH-Art erschließt sich lebensräume in nord-
deutschland (coleoptera: cucujidae). Entomologische Zeitschrift Schwanfeld
126 (4): 208–2010.
Jacobs J. 1974: Quantitative measurement of food selection. Oecologia 14 (4): 413–
417.
Jonsell M. 2008: Saproxylic beetle species in logging residues: which are they and
which residues do they use? Norwegian Journal of Entomology 55: 109–122.
Jonsell M., Hansson J., Wedmo L. 2007: diversity of saproxylic beetle species in
logging residues in Sweden – comparisons between tree species and diameters.
Biological Conservation 138: 89–99. 
Jonsson B.G., Kruys N., Ranius T. 2005: ecology of species living on deadwood –
lessons for deadwood management. Silva Fennica 39 (2): 289–309.
Kapla A., Ambrožič Š., Vrezec A. 2010: Status and seasonal dynamic of Cucujus
cinnaberinus (Scopoli, 1763) in Slovenia. V: jurc M, repe A, Meterc G, borkovič
d. (ur.): 6th european symposium and workshop on conservation of saproxylic
beetles, june 15-17, 2010, ljubljana: 23–24.
Kovács T., Németh T., Merkl O. 2012: beetles new to Albania, croatia and Serbia
(coleoptera: elateridae, cucujidae, Melandryidae, cerambycidae). Folia Histo-
rico-naturalia Musei Matraensis 36: 43–44.
Mazzei A., Bonacci T., Contarini E., Zetto T., Brandmayr P. 2011: rediscovering
the ‘umbrella species’ candidate Cucujus cinnaberinus (Scopoli, 1763) in Sout-
hern italy (coleoptera cucujidae), and notes on bionomy. Italian Journal of
Zoology 78: 264–270.
Nieto A., Alexander K. N. A. 2010: european red list of saproxylic beetles. lu-
xembourg: publications office of the european union.
Perko D., Orožen Adamič M. 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska
knjiga, ljubljana: 735 str.
Straka U. 2006: zur Verbreitung und Ökologie des Scharlachkäfers Cucujus
cinnaberinus (Scopoli, 1763) in den donauauen des Tullner Feldes
(niederösterreich). Beiträge zur Entomofaunistik 7: 3–20.
Šag M., Turić N., Vignjević G., Lauš B., Temunović M. 2016: The first record of
the rare and threatened saproxylic coleoptera, Cucujus cinnaberinus (Scopoli,
1763), Rhysodes sulcatus (Fabricius, 1787) and Omoglymmius germari (Gan-
glbauer, 1891) in Kopački rit nature park. Natura Croatica. 25 (2): 249–258.
doi: 10.20302/nc.2016.25.20
Väisänen R., Biström O., Heliövaara K. 1993: Sub-cortical coleoptera in dead
pines and spruces: is primeval species composition maintained in managed fo-
rests? Biodiversity and Conservation 2: 95–113.
Vrezec A., Ambrožič Š., Polak S., Pirnat A., Kapla A., Denac D. 2009: izvajanje
spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2008 in 2009 in
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
186
zasnova spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev. nacionalni
inštitut za biologijo, ljubljana: 170 str.
Vrezec A., Ambrožič Š., Kapla A. 2011: dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst
natura 2000 ter izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst
hroščev v letih 2010 in 2011. Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia
alpina, Morimus funereus, Cucujus cinnaberinus, Cerambyx cerdo, Graphoderus
bilineatus. Končno poročilo. nacionalni inštitut za biologijo, ljubljana: 128 str.
Vrezec A., Ambrožič Š., Kapla A. 2012: An overview of sampling methods tests
for monitoring schemes of saproxylic beetles in the scope of natura 2000 in Slo-
venia. V: jurc M (ur.): Saproxylic beetles in europe: monitoring, biology and
conservation. Studia forestalia, Silva Slovenica 137: 73–90.
Vrezec A., Ambrožič Š., Kapla A. 2014a: izvajanje spremljanja stanja populacij iz-
branih ciljnih vrst hroščev v letu 2013 in 2014. poročilo za sklop 1. nacionalni
inštitut za biologijo, ljubljana: 42 str.
Vrezec A., De Groot M., Kobler A., Ambrožič Š., Kapla A. 2014b: ekološke zna-
čilnosti habitatov in potencialna razširjenost izbranih kvalifikacijskih gozdnih
vrst hroščev (coleoptera) v okviru omrežja natura 2000 v Sloveniji: prvi pristop
z modeliranje. Gozdarski vestnik 72 (10): 452–471.
Vrezec A., Ambrožič Š., Kobler A., Kapla A., De Groot M. 2017a: Cucujus
cinnaberinus (Scopoli, 1763) at its terra typica in Slovenia: historical overview,
distribution patterns and habitat selection. Nature Conservation 19: 191–217.
Vrezec A., Ambrožič Š., Kapla A. 2017b: Vpliv projektnih akcij na hrošče (projekt
life+ liVedrAVA). Končno poročilo. nacionalni inštitut za biologijo, lju-
bljana: 84 str.
Vrezec A., Kapla A. 2019: izvedba monitoringa populacije hrošča škrlatnega kukuja
na nadomestnih habitatih v okviru izgradnje He brežice za leto 2019. poročilo.
nacionalni inštitut za biologijo, ljubljana: 17 str.
Prejeto / Received: 20. 9. 2021
Andrej Kapla, Stiven Kocijanœiœ, Al Vrezec: Økrlatni kukuj Cucujus cinnaberinus na Goriœkem
187
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
188