Št. 124 (15.568) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tel. M0/77966OD_ GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ 1500 UR POŠTNNA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. I /50% ČETRTEK, 30. MAJA 1996 Dakč od Rim, a tudi od Rossija Sandor Tence Umberto Bossi je s svojilni gromkimi izjavami in grožnjami o odcepitvi Severa od Juga in o ustanovitvi takozvane države Padanije sprožil zelo različne reakcije. Nekateri so njegove besede izkoristili za poceni politično propagando, drugi za demagoske izpade proti finančni straži, tretji celo za podžiganje rasizma ter nacionalizma in Se bi lahko naštevali. Malokdo pa je izkoristil Bos-sijevo propagando za trezno in uravnovešeno razpravo o poteh ter načinih o tem' kako reformirati in posodobiti državo, ki očitno ni veC kos zahtevam in priCakovanjim ljudi. VeC resnih razmišljanj in stališč o teh za vse državljane aktualnih in žgočih vprašanjih smo slišati med včerajšnjo razpravo v deželnem svetu. Nekateri so napovedovali strele in grmenje ter celo deželno krizo, v resnici pa je v dobršnjem delu posegov prevladala skrb o tem, kako zagotoviti naši deželi avtonomijo v načrtovani federalistični ureditvi Italije. Sklepe deželnega sveta bomo lahko ocenili šele po današnjih glasovanjih, že vCeraj pa je prišlo jasno do izraza, da deželna Liga, sodec po izjavah nekaterih njenih uglednih predstavnikov, ne podpira skrajna Bos-sijeva stališča. Lahko celo reCemo, da so mnogi ligaši iz Trsta, a predvsem iz Furlanije, kratko-malo obrnili hrbet ”se-naturju", ki jih je doslej zaman pozival, naj podprejo t.i. Padanijo. Rim je v vseh teh letih izvajal dokaj centralistično politiko, zato bi bil pravi absurd in paradoks, da bi njegovo vlogo sedaj prevzela Milan ali celo Mantova. Bodočnost Furlanije-Julijske krajine je v realnem in ne v zgolj •besednem ali demagoškem federalizmu ter hkrati v doslednem izvajanju statuta, ki priznava naši deželi upravno in politično samoupravo. To je osnovna politična bitka, ki bo odločala o bodočnosti Furlanije-Julijske krajine v upajmo kmalu reformirani Italiji. Vse drugo so le prazna gesla in poceni politična oziroma volilna propaganda. Pozitivno in dobrodošlo je, da se tega zaveda tudi glavnina deželne Severne lige. I Rop v podružnici | hranilnice v Ronkah RONKE - Dva oborožena roparja sta včeraj nekaj minut pred 13. uro vstopila v podružnico Zadružne kreditne banke Doberdob v Ronkah, kjer je bilo tedaj kakih deset klientov in trije uslužbenci. Pod grožnjo orožja je eden od roparjev prisilil ravnatelja podružnice, da je odprl blagajno. Roparja sta se v banki zadržala kakih deset minut. Odnesla sta za okrog 120 milijonov lir gotovine. Na 9. strani I Pri Fernetičih našli I pet kg heroina TRST - Finančni stražniki so na mejnem prehodu pri Fernetiči v avtomobilu koprske registracije našli 5 kilogramov heroina vrste brown sugar. Skrito je bilo v dvojnem dnu za zadnjim sedežem. Oba potnika, slovenskega državljana srbske narodnosti in hrvaškega državljana so aretirali. Preiskovalci domnevajo, da se mednarodne tolpe tihotapcev z mamili vračajo na tako imenovano »balkansko pot« tihotapljenja droge, ki so jo bili opustili, ko se je v nekdanji Jugoslaviji začela vojna. Na 5. strani IZRAEL / KOT KAŽEJO PRVI EXIT POLL PO ZAPRTJU VOLIŠČ Simon Peres v rahli prednosti Tako laburisti kot desničarska koalicija z Likudom naj bi občutno nazadovali - Visoka volilna udeležba, napredovanje skrajnih formacij in nepričakovan uspeh dveh strank debutantov TEL AVTV - Po podatkih prvih exit poli, objavljenih takoj po zaprtju volišč ob 21.. uri po italijanskem Času, naj bi imel dosedanji izraelski premier, laburist Simon Peres rahlo prednost pred desničarskim tekmecem stranke Likud Benjaminom Netanjahujem. Peres naj bi zbral 52, Netanjahu pa 48 odstotkov glasov, vendar je razlika tako majhna, da se lahko volilni izid mimogrede spremeni. Na osnovi teh podatkov so izvedenci sestavili tudi Ze morebimo podobo novega parlamenta, tako imenovanega kneseta. Laburistična stranka naj bi imela 35 poslancev na skupnih 120 (doslej jih je imela 44),»desničarska koalicija Likud-Gheser-Zomet pa le 33 (doslej 40). Sionistična levica Meretz bi morala ostati tretja izraelska stranka z 11 sedeži (doslej 12), medtem ko naj bi jih nacionalno religiozna stranka zbrala 9 (doslej 6). Okrepila naj bi se tudi ortodoksna stranka Sas z 8 sedeži (doslej 6) in komunisti stranke Hadas s 6 sedeži (doslej 3). Ce se bodo exit poli izkazali za utemeljene, pa naj bi velik uspeh dosegla sredinska stranka Tretja pot (prejela naj bi 4 poslanska mesta) in stranka doseljenih ruskih Zidov Israel ba-Alja, ki bi morala prejeti 6 sedežev. Obe navedeni stranki sta se prvič predstavili na izraelskih volitvah. Simon Peres naj bi lahko sestavil koalicijo, ki bi računala na 66 od skupnih 120 poslancev v knesetu. Iz tega prvega, skrajno nezanesljivega povzetka izhaja vidno nazadovanje obeh najvecjih izraelskih političnih sil in uspeh skrajnih formacij na obeh straneh. Ce pa bo potrjena zmaga laburistov, bodo ti morali za sestavo vlade nujno poiskati zavezništvo z religioznimi strankami. Volitve so potekale razmeroma mirno, z izjemo alarma o atentatu na sedež laburistične stranke, ki se je izkazal za lažnega. Volilna udeležba je bila visoka, saj naj bi po neuradnih podatkih volilo približno 80 odstotkov upravičenčev. Na 13. strani DEŽELNI SVET / MARATONSKA RAZPRAVA O PREUSTROJU DRŽAVE Za federalizem in ne za odcepitev Severa Danes glasovanje in sklepni poseg predsednika Cecottija - Stališče Miloša Budina TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine bo danes zavzel stališče o federalizmu in o prestroju države. V včerajšnji maratonski razpravi so posegli predstavniki vseh strank, spregovoril pa je tudi podpredsednik skupščine Miloš Budin. Glavnina svetovalcev Severne lige je obrnila hrbet Umbertu Bossiju in njegovim skrajnim stališčem o odcepitvi Severa od Juga ter o ustanovitve takozvane samostojne države Padanije. V političnih krogih vlada veliko pričakovanje za današnji sklepni poseg predsednika deželnega odbora Sergia Cecottija. Na S.strani Časten poraz (2:6) Krasovih deklet Sinočnji prvi namiznoteniški finalni obračun za državni naslov med Krasovo žensko ekipo inSS Ca-stellano se je končal s pričakovano zmago gostujočega moštva s 6:2. Krasova dekleta pa so se Častno borile s favoriziranimi nasprotnicami. Wango-va je osvojila dve točki, Bersanova pa je Kitajki Chenovi celo odvzela set. V soboto bo druga finalna tekma v Castelgofreddu in Castellana je seveda spet favorit za zmago in s tem tudi za državni naslov. Na 16. strani Zbornica ocenjuje Prodijevo vlado RIM - V poslanski zbornici se je včeraj popoldne pričela razprava o zaupnici novi vladi Romana Prodija, ki je že dobila politično zaupnico senatne skupščine. V razpravi bo vsega skupaj sodelovalo kar 83 poslancev. Stranke in parlamentarne skupine se medtem vneto pogajajo o razdelitvi predsedniških mest poslanskih in senatnih komisij. Opozicija bo verjetno dobila predsedstvo parlamentarnih komisij za boj proti mafiji in za nadzorstvo nad obveščevalnimi službami. Na 2,strani Andreotti, skesanec in videokonferenca PAT .KRMO - Na procesu proti Andreottiju, Jti se mora zagovarjati obtožbe sodelovanja z mafijo, so včeraj razpravljali o videokonferenci, t.j. o zasliševanju priče, ki je ni v dvorani, pac pa je povezana s televizijskim prenosom. Vprašanje je nastalo, ker niso preiskovalci hoteli iz varnostnih razlogov, da bi se ena od najpomembnejših bremenilnih prič pojavila sodni dvorani, Andreottijev zagovornik pa je hotel »pogledati priči v oci«. Sodišče je razsodilo, da so tehtnejši varnostni razlogi in bodo skesanca Mutola zaslišali jutri prek videokonference. Na 2. strani Podaljšan urnik trgovin in lokalov TRST - Tržaška občinska uprava je odredila v okviru pobud za uveljavitev turističnega mesta podaljšanje obratovalnega Časa trgovin, ki bodo lahko odprte 6 dni na teden do največ skupnih 50 ur, in javnih lokalov, za katere bo odslej veljal prost urnik. Na tržaški občini so tudi predstavili vrsto kulturnih manifestacij in pobud za olepšanje mesta. Na 5. strani Ul. F.lli Rosselli 16 Corso del Popolo 50 TRŽIČ tel. 0481/411463 intimno perilo in kopalke POLITIKA / PO NEDAVNI POLITIČNI ZAUPNICI SENATNE SKUPŠČINE Prodijev program tudi v zbornici Danes govorijo politični liderji RIM - V poslanski zbornici se je včeraj pričela razprava o zaupnici vladi Romana Prodija, v kateri bo vsega skupaj sodelovalo kar 83 poslancev. Ministrski predsednik ni spregovoril, a je svoj program, ki je ze dobil politično zaupnico senata, razdelil poslancem. Najvidnejši voditelji strank in gibanj večine in opozicije bodo nastopili danes popoldne. Veliko pričakovanje vlada predvsem za posega Silvia Berlusconija in Gianfranca Pinija, ki se bosta morala enkrat za vselej izjasniti o opozicijski usmeritvi Kartela svoboščin. Na desnici se soočata dve politični opciji. Nekateri podpirajo brezkompromisno opozicijo novi vladi, drugi pa se zavzemajo za' mehkejšo linijo, po kateri naj bi opozicija sproti presojala ter ocenjevala posamezne vladne ukrepe. Za tako usmeritev se, kot kaze, poteguje tudi sam Berlusconi, medtem ko vodja Nacionalnega zavezništva še ni razkril vseh svojih političnih kart. Bivši ministrski predsednik je sprva predlagal ustanovitev ustavodajne skupščine, ko je ugotovil, da je tudi del Kartela svoboščin zelo hladno sprejel to zamisel, je ubral pot pogajanj z levosredinsko Oljko. Berlusconi v bistvu noCe ostrega spopada z vladno večino, v kar ga silijo »jastrebi« v Forza Italia in v Nacionalnem zavezništvu. Stranke in parlamentarne skupine pa se medtem pogajajo o predsedstvih posameznih parlamentarnih skupin. Desničarska opozicija bo skoraj gotovo dobila predsedstvo parlamentarne komisije za boj proti mafiji in za nadzorstvo nad obveščevalnimi službami. Ni pa izključeno, da bo Kartel svoboščin na osnovi dogovora dobil še predsedstva nekaterih drugih parlamentarnih komisij. V igri ni vsekakor le desnica, saj je v opoziciji tudi Severna liga. Umberto Bossi je nekajkrat izjavil, da Liga ne bo na noben način sodelovala v »podli kupčiji za stolčke in oblast«, mnogi pa so prepričani, da se bo »senatur« na koncu vendarle premislil ter pristal na pogajanja. PALERMO / NA PROCESU PROTI ANDREOTTIJU ZARADI SODELOVANJA Z MAFIJO RIM / DINI-PRIMAKOV Pričanje prek videokonference PALERMO - Včerajšnji dan procesa proti Giuliu Andreottiju so posvetih skoraj v celoti vprašanju o zasliševanju priče - skesanega mafijca Gaspareja Mutola - prek videokonference, t.j. televizijske povezave na daljavo. Andreottijev zagovornik Franco Coppi je oporekal takemu zasliševanju, češ da krši pravice do obrambe, ki »ne more pogledati priči v oci«. Odv. Coppi je v isti sapi trdil, da s tem nikakor ne namerava onemogočiti zashševanja priče in otežavljati sodnega postopka. Branilcevi tezi je oporekal javni tožilec Gioacchino Na-toli: videokonferenco je priznalo tudi evropsko sodišče, postopek pa so uvedb, da bi zagotovili varnost skesancev. Sodišče je zavrglo zahtevo Andreottijevega zastopnika po treh urah posvetovanja v sejni dvorani. Proces bo nadaljeval jutri, ko bodo zashšah Mutola prek videokonference. »Vam je žal, da ne boste mogli gledati v oci človeka, ki vas obtožuje?« so vprašali Andreottija, ko je odhajal iz sodne dvorane. »Pa ga bom gledal na televizijskem ekranu,« je dejal človek, za katerega pravijo, da ni še nikoli izgubil mirnih živcev. Evropska unija je za vse tesnejše odnose z Rusijo RIM - Trdna želja Evropske unije je, da bi bila Ruska federacija vse bolj vključena v varnostne strukture in razne mednarodne organizme. Istočasno pa si nadeja, da se bodo predsedniške volitve v Rusiji, ki bodo sredi junija, odvijale mimo. Predvsem pa se stvarno zavzema, da bi politični in gospodarski odnosi med EU in Moskvo postali vse tesnejši. V imenu EU je ruskemu zunanjemu ministru Primakovu želje in pričakovanja evropske petnajsterice prenesel trenutni predsednik Lamberto Dini, ki je tudi italijanski zunanji minister. Na ravni »kolegov« sta se Dini in Primakov sestala v torek, vCeraj pa je Dini sprejel ruskega zunanjega ministra v svojstvu presedujocega EU. Včerajšnjega srečanja sta se udeležila tudi španski in irski zunanji minister, Abel Matutes in Dick Spring, ki z Dinijem sestavljata »evropsko trojico«. Na srečanju so obravnavali vrsto pomembnih vprašanj, od mirovnega podpisa o Bosni (sredi junija bo v Firencah konferenca) do položaja na Bližnjem vzhodu z volitvami v Izraelu, pozitivno pa so ocenili zadnji razplet krize v Čečeniji. NOVICE MINISTRSTVO ZA ZDRAVSTVO / ONESNAŽENJE MORJA Vsi Marijini kipci s kačo so napačni VATIKAN - Papež Janez Pavel H. je med včerajšnjo splošno avdienco na Trgu sv. Petra izjavil, da so vse ponazoritve sv. Marije, ki z nogami tlaCi kačo, v resnici teološko zgrešene. Papež je vernike povabil, naj še enkrat razmislijo o tem, da v hebrejskem besedilu »ni ženska, ampak njen rod, njen potomec tisti, ki pohodi kaCo.« Zmago nad grehom torej ne gre pripisovati Mariji, ampak njenemu sinu. Umobolnica bo postala kongresni center FIRENCE - Umobolnica Maggiano v Lucci, ki je zaslovela po romanu pisatelja in svojega dolgoletnega primarija Maria Tobina, bo postala kongresni center in hotel. Taki so vsaj nameni tamkjaSnje krajevne zdravstvene enote, ki namerava prodati stari samostan, ki je potem postal umobolnica, da bi pokrila svoj primanjkljaj. Proti tej nameri, ki bi povzročila izgon preostalih bolnikov, se bori sedanji primarij Giovarmi Del Poggetto. Samostan je psihiatričnim bolnikom leta 1770 daroval takratni papež Klement XIV. Milijardni posli tatov motornih koles RIM - Kradili so nove, najbolj iskane modele motornih koles, včasih komaj kupljene, ki so jim nato ponaredili prometno dovoljenje in jih ponujah na trgu za najmanj dva milijona lir. Tako je neka banda Ka-labrijcev v približno treh letih ustvarila za vec kot tri skavi. Otroci kadilcev podvrženi astmi RIM - Kajenje staršev in še posebno mater poveča pri otrocih tveganje, da zbolijo za astmo. Tako vsaj izhaja iz raziskave o pasivnem kajenju, ki je bila izvedena v petih italijanskih deželah in po kateri se omenjeno tveganje poveča za 50 odstotkov. Majhne italijanske otoke obliva najbolj čisto morje RIM - Italijani, Ce se hočete kopati v prozorno Čistih vodah, pojdite na majhne otoke! Tako poziva italijansko ministrstvo za zdravstvo. Morje okoli majhnih otokov še ni tako onesnaženo, kot to velja za nekatere najbolj obljudene plaže, predvsem v Laciju in Kampaniji. Izvedenci so ugotovili, da so te plaže letos bolj onesnažene kot so bile preteklo leto. Tako so na primer odsvetovali kopanje na plaži Fregene, ki postaja v poletnih mesecih »obvezni cilj« rimskih ljubiteljev morja. Med manjšimi otoki je najbolj onesnažena slavna Ischia, medtem ko se Capri, Elba, Eolski otoki, Pantelle-ria, Ustica in Tremitski otok zrcalijo v morski modrini. V Furlaniji-Julijski krajini ne bo problemov s kopanjem v naj-veCjih poletnih letovišCarskih krajih Lignanu in Gradu, medtem kot je morje v Tržiču in Devinu že manj neoporečno. Najbolj onesnaženo je morje v Kampaniji. Onesnaženost zavzema kar 31,5 odstotka plaž (lani 23,8 odstotka), kar pomeni, da je na tistih plažah kopanje prepovedano. Prav rekordno je onesnaženje plaž v pokrajini Caserta: onesnaženih je kar 98, 4 odstotke plaž (lani 53, 7 odstotka). Med najbolj onesnaženimi deželami sledita Lacij z 22,4 odstotka onesnaženih plaž in Sicilija z 10, 4 odstotka. Furlanija-Julijska krajina je lahko s podatki zadovoljna: v naši deželi zavzema onesnaženje 4, 6 odstotka plaž, kar je rahlo veC kot lani (4 odstotki). Najbolj Ciste so plaže v Moliseju (1,9 odstotka onesnaženosti), Emi-liji-Romagni (2,3 odstotka) in Bazilikati (2 odstotka). KOMPROMIS V DEŽELNI VEČINI Četrtek, 30. maja 1996 3 TRST - Deželni odbor predsednika Sergia Cecot-tija (Severna liga) bo skoraj gotovo prestal zahtevno preizkušnjo o federalizmu, o deželni avtonomiji in secesiji Severa, za katero se tako vneto zavzema Um-berto Bossi. Deželna Liga pa ne razmišlja kot ”sena-tur“ in tudi ne govori o Pa-daniji, pac pa se zavzema za resnični federalizem, ki bi polnopravno priznaval posebno avtonomijo Furla-nije-Julijske krajine. To je tudi bistvo političnega dokumenta večinske koalicije, ki so ga vCeraj predstavili načelniki svetovalskih skupin Cecottijevega zavezništva Viviana Londero (Liga), Ivano Strizzolo (Ljudska stranka), Renzo Trava-nut (DSL), Elia Mioni (Zelena lista), Giampietro Du-rat (SI) in Gianluigi D’Or-landi (republikanska stranka). Večinski dokument uvodoma ugotavlja, da se je Ce-cottijev odbor rodil z željo po koreniti federalistični reformi Italije, ki bi po eni strani zajamčila enotnost in celovitost FJK po drugi pa zagotovila ter Se utrdila dosedanjo deželno avtonomijo. Federalizem sodi med temeljne programske obveze Prodijeve vlade, tovrstna sprememba državne ureditve pa sodi tudi med bistvene konstitutivne elemente Evrope regij in dežel v sklopu Evropske unije. Furlanija-Julijska krajina se upravičeno ima za sestavni del te stvarnosti in zato odklanja vse poskuse, ki bi zmanjšali njeno avtonomijo ali jo prenesli na druge upravne izvendeželne oblasti. Nadalje dokument načelnikov svetovalskih skupin večine poudarja Za resnični federalizem ■ ■ ■ in avtonomijo Dežele FJK, a v enotni državni tvoitoi Na slikah: pod naslovom včerajšnje zasedanje deželnega sveta; spodaj levo predsednik deželne vlade Cecotti; desno podpredsednik deželnega sveta Budin (Foto KROMA). nem Severno ligo, Ceš da v Milanu in v Rimu govori eno, v Trstu in v Vidmu pa popolnoma drugo. •Cecottijeva večina je, kljub različnim poudarkom in notranji politični raznolikosti, zagovarjala kolikor toliko enotna stališča, kar nedvomno politično utrjuje sedanjo koalicijo. Desna opozicija pa je dokazala, da kljub glasnim in polemičnim posegom nekaterih svojih predstavnikov, v bistvu nima dovolj moči, da bi zrušila sedanjo večino. Precej kritik na račun Ce-cottija in njegovih zaveznikov pa je prišlo iz vrst Stranke komunistične prenove. Njen načelnik Roberto Antonaz je v sklepnem posegu očital nujnost, da mora načrtovana reforma države zaobjeti vso Italijo upoštevajoč državno celovitost. V tem okviru deželna koalicija vneto podpira napore za gradnjo nove Evrope, ki mora upoštevati oziroma ovrednotiti Čezmejno sodelovanje ter tako prispevati k uravnovešeni človeški in družbeni rasti' različnih identitet v skladu sklepne listine Helsinške konference. Na osnovi vsega tega načelniki Lige, DSL, Ljudske stranke, zelenih, socialistov in republikancev v dokumentu pozivajo predsednika Cecottija, naj po- seže pri rimski vladi in parlamentu za čimprejšnjo reformo države na temeljih federalizma, ki mora spoštovati in okrepiti dosedanjo avtonomijo FJK. V dokumentu, kot vidimo, sploh ni govora o Padaniji ali pa o odcepitvi Severa od Juga. Stališče Cecottijevega zavezništva povzema resoluciji Ljudske stranke in predvsem DSL z nekaterimi manjšimi korekturami ter dopolnili, ki jih je zahtevala in dosegla Severna liga. Stranka komunistične prenove se v svojem dokumentu brezkompromisno zavzema za enotnost in celovitost državnega ozemlja in nasprotuje kakršni koli vključitvi FJK v megleni projekt takozvane Padanije. PaC pa Komunistična prenova podpira institucionalne reforme v smislu večje avtonomije krajevnih uprav, kot so med razpravo jasno poudarili njeni svetovalci. Desnica Kartela svoboščin, ki je v deželnem svetu zelo pisana in politično raznolika, je med debato zagovarjala državno enovitost proti vsakršnemu poskusu odcepitve Severa. Dokument, ki ga je orisal Alberto Tomat (CDU), vsebuje tudi neke vrste prisego nacionalni enotnosti, »ki jo Polemika llly-Bianco o vlogi združenja ANCI RIM - Ali združenje občinskih uprav ANCI zanemarja občine severovzhodne Italije? V to je prepričan tržaški Zupan Riccardo Illy, ki je predsedniku ANCI, sicer županu Catanie Enzu Biancu jasno in glasno očital, da se omenjeno združenje premalo zanima za probleme večjih občin Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Tridentinske-Južne TL rolske.»Ce bi tržaški župan pazljiveje spremljal delovanje našega združenja bi gotovo prišel do zaključka, da so problemi Trsta v marsičem podobni problemom, s katerimi se dnevno soočajo župani Catanie, Bologne in Turina«, je II-lyju odgovoril Bianco, za katerega je polemika s tržaškim upraviteljem končana, »saj vsi govorimo isti jezik, le da imamo o nekaterih zadevah večkrat različna stališča«. Liga ne-varno ogroža«, kljub temu pa se tudi desnica zavzema za potrditev upravne avtonomije FPC. Predhodni politični sporazum med Ligo in levo sredino je v marsičem omilil napetost v deželni skupščini, tako da je bila razprava od časa do Časa pa tudi dokaj dolgočasna. Posamezne resolucije so uvodoma predstavili in orisali Tomat za pisano desnosredinsko opozicijo, Michele Degrassi (DSL), Fausto Monfalcon (SKP) in Strizzolo (Ljudska stranka). Nato se je pričelo maratonsko soočenje, v katerem seveda ni manjkalo tudi nekaj ostrih političnih ter osebnih polemik in nizkih udarcev, ki so imeli za tarčo predsednika Dežele Cecottija in obe- vecini, da je brez sku-p n i h programskih in političnih točk. R a z -pravo so prekinili nekaj po 18.uri. Nadaljevala se bo danes, ko bodo svetovalci glasovali o predloženih političnih dokumentih, v pretres pa bodo vzeli kar štirinajst resolucij o raznovrstnih vprašanjih, ki zadevajo federalizem in avtonomijo FJK. Cecottiju pa, kot rečeno, ne preti nevarnost političnega poraza. FEDERALIZEM, A BREZ ODCEPITVE Deželna Liga obrnila hrbet Umbertu Bossiju Pričakovanje za poseg Sergia Cecottija TRST - Umberto Bossi je zaman poslal v Trst bivšega notranjega ministra Roberta Maronija z namenom, da prepriča predvsem furlansko Severno ligo o pravilnosti politike separatizma in odcepitve Severa od Juga. Velika večina deželnih pristašev ”sena-turja" je med današnjo razpravo v deželnem svetu jasno dokazala, da ne mara gromkih (in de-rnagoških) proglasov o secesiji, ampak da ima raje resnični federalizem in predvsem pravo avtonomijo deželne stvarnosti. Ni naključje, da se Maroni, ki je danes glasnik »Osvobodilnega odbora za Padanijo«, med torkovim obiskom v Trstu ni srečal s pred- sednikom Dežele Ser-giom Cecottijem, ki je uradno imel druga opravila. Bivši šef Viminala, ki ga je spremljal "zunanji minister" Padanije, se je sreCal le z odbornico Alessandro Guerrovo, ki je po nekaterih govoricah precej kritična do Cecottija in do njegovega vodenja deželne vlade. Liga skuša seveda zmanjšati pomen Maronijevega nenapovedanega obiska, ki pa v bistvu še enkrat razkriva, da se v stranki sooča veC političnih linij in tudi političnih opcij. Zaradi vsega tega vlada veliko pričakovanje za današnji poseg predsednika Dežele, ki se je doslej spretno izognil vsakršni direktni polemiki s "senaturjem" in tudi z različno mislečimi predstavniki Lige v deželnem odboru in v deželnem svetu. Cecotti pa bo moral danes jasno in odkrito povedati, kaj resnično misli o federalizmu, o deželni avtonomiji in tudi o Padaniji. POSEG MILOŠA BUDINA »V federalistični Italiji tudi nov odnos do naše manjšine« TRST - V razpravi v deželnem svetu je sodeloval tudi podpredsednik skupščine Miloš Budin, ki je po posegih strankarskih somišljenikov iznesel politična stališča Demokratične stranke levice o federalizmu in o posebni aiiono-miji Furlanije-Julijske krajine. Budin je izhajal iz vprašanja, kakšno vlogo bosta oziroma bi lahko igrala Dežela in deželni svet v procesu federalistične reforme države, ki je nujna in neobhodno potrebna. Politične razprave o teh problemih so same sebi namen in v bistvu izguba časa, če se ne dotaknejo realnih problemov sedanjega trenutka. S tem v zvezi se je predstavnik DSL pohvalno izrazil o politični resoluciji, ki so jo skupno predstavili načelniki svetovalskih skupin Cecottijevega zavezništva. Federalistična reforma je torej po Budinovem mnenju nujna, s problemi decentralizacije in posodobitve drža\mih inštitucij pa se ne ukvarjajo le v Italiji, ampak gre za evropsko in tudi za širše svetovno \prašanje. Podpredsednik deželnega sveta je kot primer navedel urejanje gospodarskega življenja, ki ne odgovarja več potrebam in pričakovanju državljanov, zato je treba nujno ubrati nove in drugačne poti. To seveda ne velja samo za ekonomijo, ampak tudi za družbeno in politično stvarnost. Budin je nato omenil različne institucionalne in politične nivoje, ki stojijo nad državno tvorbo. Posebno vlogo ima pri tem Evropska imija, za nekatera vprašanja (npr. mirovni procesi) pa so pomembnejši drugi nivoji, ki jih npr. odražata Organizacija združenih narodov ali pa vojaški pakt NATO. V Italiji ni še popolnoma jasno, katera inštitucija stoji pod državo. Nekateri so mnenja, da morajo biti to dežele, dmgi pa (to stališče npr. vneto zagovarja tržaški župan Riccardo Illy) občinske uprave, odvi- sno pač od zornih kotov in od pristojnosti, ki jih imajo ali pa jih bodo imele te ustanove v reformirani državi. Za Furlanijo-Julijsko krajino je vsekakor prvenstvenega pomena ohranitev dosedanje pravne in politične ureditve, ki ji na osnovi posebnega stauta zagotavlja samoupravo. Zato mora naše Dežela v reformirani in federalistični Ita-tiji dosledno zagovarjati in izpostaviti svojo specifiko. Budin je pri tem izrecno omenil mednarodno sodelovanje (zlasti s sosednjimi državami) ter upravljanje multietnične in multikulturne družbe, ki je glavna značilnost Furlanije-Julijske krajine. V tem okviru je govoril o novih perspektivah, ki se odpirajo tudi slovenski narodnostni skupnosti. GLOSA V/ Znak novih časov in obetavnih razmer Jože Pirjevec V soboto, 25. maja je videmska nadškofija organizirala v Čedadu srečanje na temo »Furlani in Slovenci v Furlaniji«, na katerega sem bil povabljen kot eden od udeležencev okrogle mize. Ker je prišlo v naglici, s katero smo se menili o mojem sodelovanju do majhnega nesporazuma, sem prišel v Čedad v prepričanju, da bom spregovoril o današnjem slovenskem kulturnem položaju. Ko pa sem stopil v cerkev sv. Frančiška, ki so jo imenitno restavrirali in spremenili v prelep kongresni center, sem ugotovil, da je cilj srečanja zastavljen drugače, kot sem si predstavljal. Videl sem, da gre za ambiciozen in velikopotezen načrt, oblikovan znotraj furlanske Cerkve, in usmerjen k iskanju duhovnega in človeškega dialoga med slovenskim in furlanskim občestvom. Ta ugotovitev me je z ene strani razveselila, saj je očitno, da gre za potezo širokega zamaha, ki se vključuje v dolgoročno pastoralno usmeritev videmske nadškofije, z druge pa tudi zaskrbela, kajti znašel sem se pred odgovorno nalogo: v družbi Furlanov in Beneških Slovencev (Bartolini, De Tina, Marinig, Zuanella, Scalon) sem bil edini »tujec«, očitno poklican, da pred tako kvalificirano publiko in v tako prestižnem okolju »od zunaj« oblikujem globalno razmišljanje o furlansko-slovenskih odnosih vCe-raj in danes. Na srečo nisem bil povsem nepripravljen, kajti odkar se je Slovenija osamosvojila, sem vedno jasneje dograjeval prepričanje, da se nam odpirajo" nove možnosti sodelovanja z najbližjimi sosedi, med katere je treba vključiti tudi Furlanijo kot poseben družbeni, ekonomski in kultuni osebek. Poleg drugega sem bil tudi v Padovi pred nekaj leti mentor pri tezi, posvečeni Beneški Sloveniji in njeni avtonomiji znotraj republike sv. Marka, kar mi je dalo možnost začeti s kratkim zgodovinskim orisom, ki je izhajal iz zanimive ugotovitve: skozi stoletja smo Slovenci in Furlani živeli v medsebojnem miru, kakor morda noben drag narod v Evropi. Čeprav je bila Beneška Slovenija v bistvu nekakšna »vojna krajina« in je prav zaradi tega tudi uživala posebne privilegije, ni prišlo na gorskih prehodih, ki jih je varovala, nikoli do oboroženih spopadov, kaj Sele do vojnih dejanj. Če pomi-sliš na Furlane in na nas, se spomniš predvsem njihovih sredjeveških sli- karjev, ki so zapustih tako pomembno sled v naših cekrvah, pa tudi vseh tistih drobnih, a pomembnih stikov, iz katerih je stkano življenjsko tkivo mladih ljudi. Tudi v pogledu na svet smo si Slovenci in Furlani nadvse podobni: delavni smo, tuja nam je vsaka retorika, nismo pripravljeni ne na velike geste ne na pretirane mislene polete. Poleg vsega pa se imamo drug od drugega marsikaj naučiti: Furlani od nas, kako si ustvariš svoj literarni jezik in kulturo in kako se, izhajajoč iz teh predpostavk, uveljaviš v evropski družini narodov; mi od Furlanov, kako je mogoče po rušilnem potresu na novo obnoviti domovino. Kajti tudi mi smo žrtve potresa, saj imamo za sabo kar petdesetletno izkušnjo totalitarnega režima. Pri vseh teh premisah, ki govorijo v prid tesnemu sodelovanju med nami, ostaja kot temna senca v naših medsebojnih odnosih zapostavljenost Beneških Slovencev. »Razmere, kakršne so v Beneški Sloveniji danes«, sem zaključil, »niso vredne furlanske omike«. Občutek sem imel, da te besede niso padle na neplodna tla. Že dejstvo, da je bil program srečanja tiskan v furlanSCini in slovenščini, da je den od udeležencev okrogle mize spregovoril v tem lepem jeziku, pa tudi, da so prisotni Beneški Slovenci v svojih posegih s ponosom poudarjali svojo narodnostno pripadnost, je znak novih Časov in obetavnih razmer. ČEDAD / POSVET CENTRA ZA KOMUNIKACIJO VIDEMSKE ŠKOFIJE Slovenci in Furiani lahko veliko prispevajo Evropi Marinič: Rešitev je v udejanjanju italijanske ustave ČEDAD - »Naroda, ki imata marsikaj povedati Evropi, ki se oblikuje.« Tako je Duilio Corgnali, odgovorni urednik videmskega škofijskega tednika »La vita cattolica« označil Slovence in Furlane na posvetu (fotografija je bila posneta med debato), ki ga je v Čedadu pripravil Center za socialno komunikacijo videmske škofije. Pri pobudi so sodelovali Cedajski in spetrski dekanat ter gorski skupnosti za Nadiške in Terske doline, pokroviteljstvo srečanja je prevzela Občina Čedad. Corgnali je bil mnenja, da gre za izredno pomemben načrt obeh narodnih skupnosti, ki skušata na tem območju vrednotiti jezikovno in kulturno bogastvo, ki sta ga morali desetletja in desetletja skrivati pred napadi in omalovaževanjem vodilnih oblasti. Župnik iz Nem Rizieri De Tina je bil na posvetu dokaj stvaren in predlagal ustanovitev komisije (župniki in laiki), ki naj bi koordinirala in načrtovala skupne pobude na tem področju. Župnik De Tine je predlagal uporabo slovenščine in furlanscine v vseh verskih obredih in dodal, da bi se v Čedadu lahko uporabilo oba jezika. O Času, ki je bil zamujen in o škodi, ki jo je utrpela slovenska skupnost v Benečiji, je spregovoril predsednik Gorske skupnosti za Nadi-ške doline Firmino Marinič, ki pri svojem izva- janju ni rabil olepšav. »Vprašanje slovenske manjšine pri nas lahko primerjamo pravemu etničnemu čiščenju, na sreCo brez človeških žrtev. Tudi krivce poznamo. To je italijanska država, pa tudi vodilni krogi Cerkve se ne morejo ravno pohvaliti, da so nam stali ob strani.« Marinič je tudi pokazal na rešitev: »Dovolj je, da bi tudi v naših krajih uveljavili nekatere člene italijanske ustave. To pa moramo storiti takoj, saj je naša skupnost v končni življenski fazi, veliko ljudi je narodno demoraliziranih in obupanih.« Medtem ko je pisatelj Elio Bartolini uokviril to problematiko v svetovne dinamike in se poslužil besedil sv. pisma in filozofa Voltaira, se je zgodovinar Jože Pirjevec zavzel za skupno načrtovanje bodočnosti, ki bi ga sooblikovali Slovenci in Furlani. Obstaja pa tudi v tem pogledu nuja, ki zadeva zakonsko zaščito Slovencev v Furlaniji. Brez tega zakonskega pristopa, je bilo Pirjevčevo mnenje, ne bo bodočnosti za našo skupnost na obmejnem furlanskem območju. Beneški župnik Božo Zuanella je prinesel svoje dušnopastirske izkušnje in se zavzel za zakonsko ureditev naše jezikovne skupnosti: »Ureditev, ki jo bomo lahko dosegli le v federalističnem sistemu države.« Rudi Pavšič PISMA UREDNIŠTVU Še o tekmi med Borom in Slogo Borovke so torej spravile v težave slogaSice! O zadevi se deset in veC dni po tekmi govori tudi na mestih, kjer odbojka ne uživa posebnega zanimanja. Naravnost srhljivo je, da prihaja zamisel o predaji tekme iz vrst ne kakih lumpenproletarcev, temveč iz kroga, ki se ima za nekakšno športno inteligencijo. Naši športniki in športnice se torej na treningih potijo in žrtvujejo prosti Cas zato, da bi se na igriščih delali nemočne pred šibkejšim nasprotnikom. Kaj takega bi lahko učili v gledališču, ne pa na »1. maju«. Igralke Bora so nekateri skušali kriminalizi-rati na papirju iti na malem ekranu klavrnega domačega sodiSCa v Bi-scardijevem slogu. Navadna prvenstvena zmaga je bila ocenjena kot bratomor. Pikolovsko bi morda lahko operekali s sestromorom, v resnici pa bi sam zadevo opredelil za »sorellomor«, kajti postava, ki tokrat ni mela športne sreCe še zdaleč ni veC tisto, s Čimer si je pred leti društvo trkalo na prsi in torej tudi iz narodnostnega vidika ni bila kaka posebna solidarnost nobena dolžnost. Na pol službeno (kot sodelavec PD) sem obiskal vsaj dva občna zbora SZ Sloga, na katerih je važen del duhovnega poročila zavzemalo poveličevanje svoje (narodnostne) Čistosti in precej neposredno blatenje nasprotnika, ki je bil, glej, tudi takrat Bor. Kam je sedaj šla vsa ta vnema? Tako je pri dekletih in tako je tudi pri fantih. No! Ne, da je pri drugih društvih drugače. Najlažja pot do boljših (-ali namišljeno boljših) uspehov je »okrepitev« ekipe, za katero mora priskočiti na pomoč gospodarstvo s svojim razumevanjem. Z našim športom, ki je z redkimi Častnimi izjemami, v glavnem ljubiteljski - to je malo več kot rekreacijski - si s številčnostjo našega človeškega pote-niciala ne moremo privoščiti kaj veC od deželnih lig. Vprašljivo je celo, ali se nam iz golega prestiža izplača vzdrževati drage elitne ekipe, ki so natrpane s plačanci, medtem ko se naši predajajo lenarjenju. So pa to stvari, ki zadevajo izbire društev. Napačno se mi zdi iz njih zganjati politiko. Da je odbojka dvignila toliko prahu, pa je tudi dokaz, da gre stvarno za režimsko športno zvrst, ki je deležna pretiranega zanimanja v naših medijih. Pred kakima dema mesecema je proseško Primorje izgubilo tekmo v Križu proti Vesni. Primorje je bilo tedaj prvo na lestvici, kar pa ni prav nic spravilo v zadrego Križane, ki so se potrudili do kraja in tekmo zmagali. S tistimi »bratskimi« izgubljenimi tremi točkami bi Primorje napredovalo naravnost in brez dodatnih tekem in upravnih rešitev. Rekli boste, da je bila tedaj tudi Vesna Se v tekmi za napredovanje, prepričan pa sem, da si Križani niso več delali utvar. Nastopili so kot je treba na športnem igišCu in stremeli po cilju, ki izhaja iz športne etike. In poraz Primorja je bil sprejet kot navaden dogodek in ne kot bratomor. S politiko, ki je ena sama kupčija, z gospodarstvom, ki je zaškripalo, ko so postali po importexportpredstavni štvih pogoji ostrejši, in kulturo, ki je v glavnem zaprta za vrati posameznih društev, so športniki edini, ki se vsak dan srečujejo s pravo konkurenco, se pravi z drugače govorečimi ljudmi. Nase športnike je treba zato vzgajati k zavesti za svoje moči in slabosti. Zdaj pa ti pridejo na dan teoretiki sprotnih kuhinj. ...In med njimi so tudi taki, ki so poklicno vzgojitelji in pedagogi! Čestitamo! S spoštovanjem, Bruno Križman KOROŠKA / DEŽELNA BLAGAJNA Zadolženost izziva polemiko Med vzroki visoke zadolženosti tudi bremena Evropske unije CELOVEC - Referent za finance na Koroškem in deželni glavar Christof Zematto se sooča z vse bolj resnimi problemi pri urejanju deželnih financ. V proračunskem letu 1995 je zadolženost dežele dosegla novo rekordno stopnjo 10 milijard šilingov, pri čemer še posebej izstopa dejstvo, da se je zadolženost samo v lanskem letu zvišala za dve milijardi šilingov. Pri obračunu se je tudi izkazalo, da deželno blagajno močno bremenijo tudi prispevki, ki jih je Koroška prvič morala plačevati v bruseljsko blagajno - približno 700 milijonov Šilingov! Negativen pa je bil trend tudi pri dohodkih, saj je zaradi napetega položaju v gospodarstvu izostalo skoraj 300 milijonov šilingov. Celotni pro-raCun dežele Koroške v letu 1995 je dosegel 23, 5 milijarde šilingov. »Eksplozija« pri zadolženosti dežele je imela kot posledico tudi oster strankarsko-politiCen obračun svobodnjakov s finančnim referentom, ki pripada Ljudski stranki. Zemattov namestnik v deželni vladi Karl-Heinz Grasser je na tiskovni konferenci dejal, da so finančnemu referentu vsi načrti spodleteli, saj je ob predstavitvi proračuna predložil načrt, ki je predvideval zvišanje zadolženosti le za približno milijardo šilingov. Oba elana svobodnjaške stranke sta zato v deželni vladi tudi glasovala proti sprejetju finančnega obračuna za leto 1995, je poudaril Grasser in spo- mnil, da je zadolženost dežele leta 1991, torej v letu ko je Zematto postal deželni glavar, znašala le 4, 5 milijard Šilingov. Obračun je bil kljub temu sprejet, saj so Zemattovo finančno politiko podprli elani vlade iz vrst socialdemokratov. Njihov predstavnik, namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler, je zagovarjal obračun, Se posebej z argumentom, da bi dodatni varčevalni ukrepi še bolj ohromili gospodarstvo in s tem delovni trg, ki se sooča z velikimi težavami. Napovedal pa je, da bo Zematto pri proračunu za leto 1997 moral zavreti izdatke, če noče tvegati kriznega stanja deželne blagajne. Ivan Lukan Zanimanje za slovenščino GRADEC - Slovenščina na avstrijskem Štajerskem doživlja pravo pomlad. Po podatkih osrednje organizacije štajerskih Slovencev in tudi po uradnih šolskih oblasti je Stajeskem zanimanje na osnovnih, glavnih in višjih šolah vkmjih ob meji s Slovenijo precejšnje. K pouku slovenščine je na šolah prijavljenih nad 150 otrok, jezikovne tečaje v raznih krajih Štajerske, vključno z glavnim mestom Gradec, pa obiskuje nadaljnjih skoraj 400 oseb. Sodec po anketi deželnega šolskega sveta se bo trend k slovenščini še okrepil. (I.L.) TURISTIČNO MESTO / ODLOKI OBČINE V DOGOVORU S STANOVSKIMI ORGANIZACIJAMI IN SINDIKATI SVETOVALCA BERDON IN MOČNIK Novi obratovalni čas za trgovine in javne lokale Trgovine lahko odprte tudi ob ponedeljkih Javni lokali pa celo 24 ur »Za mesto bi bilo zaprtje inštituta veliko obubožanje« Nujno vprašanje glede usode Inštituta za slovansko filologijo Trst se prilagaja zahtevam turističnega mesta: potem, ko je dežela dodeh-la Trstu privilegirani status turističnega srediSCa, je občinska uprava nemudoma prilagodila novim zahtevam urnike prodajaln in javnih lokalov. Zadevne občinske odloke so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so tudi orisali splošnejšo strategijo in pobude za uveljavljanje turistične vloge Trsta, o Čemer pišemo na drugem mestu. Novosti glede urnikov je predstavil tržaški občinski odbornik za gospodarstvo Fabio Neri, v splošno razvojno logiko mesta pa jih je uokviril župan Ric-cardo Hly, ki je naglasil, da so lani zabeležili v Trstu okroglo število enega milijona obiskovalcev, ki so ji privabiti trgovska, pa tudi kulturna ponudba, kongresi in številni trajekti. Zato je sprememba oz. podaljšanje obratovalnega Časa trgovin le eden, sicer pomemben korak v smeri vedno kvahtetnejše in privlačnejše ponudbe. Zupan je pri tem pohvalil prispevek, ki so ga dale organizacije trgovcev, gostinci in sindikati pri določanju novih »pravil igre«, ki bodo začele veljati jutri, 31. maja in bodo veljala do 30. novembra. Novi umiki so naslednji: Trgovine: odprte bodo lahko 6 dni na teden do skupno najveC 50 ur; zaprte bodo ob nedeljah (razen posebej domenjenih nedelj, kot na primer ob regati Barcolana) ter pol dneva med tednom, ki ga bodo trgovci lahko prosto izbrati dopoldne ali popoldne; popolna novost je, da bodo trgovci lahko izbrali obratovalni čas od 5.j do 23. ure. Odbornik Neri je še pristavil, da se pogajajo s predstavniki velike distribucije in sindikati za podaljšanje skupnega tedenskega števila ur za tovrstne obrate. Javni lokali: županov odlok uvaja popolnoma prost urnik, po katerem bodo lahko lokali odprti tudi 24 ur dnevno in 365 dni na leto; edina obveznost za gostince je, da morajo biti lokali odprti vsaj 10 ur dnevno med 7. in 21. uro. Tržnici: posebna umika bosta veljala za pokrito tržnico v Ul. Carducci in za novo tržnico v Silosu pri železniški postaji: pokrita tržnica bo odprta od 7. do 18. ure šest dni na teden, stojnice pa bodo odprte najmanj 42 ur tedensko; tržnica v Silosu pa bo odprta od 6. do 19. ure šest dni na teden, stojnice pa bodo odprte vsaj 36 ur tedensko. Ravno med tiskovno konferenco je župan Illy podpisal odlok, po katerem bodo danes ob hrvaškem državnem prazniku trgovine lahko odprte neprekinjeno, saj pričakujejo precejšen naval kupcev iz te države, poudaril pa je izredni pomen prednosti Trsta v primerjavi z vsemi drugimi kraji dežele, saj bodo trgovine lahko odprte tudi ob ponedeljkih. Organizacijski tajnik SDGZ Davorin Devetak je pozitivno ocenil odloke tržaške občine »kot sredstva za uveljavitev turističnega mesta. Združenje je sodelovalo pri pripravah in zagovarjalo nove umike, nasprotovali pa smo, da bi presegli 50 ur tedensko, kar bi ustvarilo velike probleme za manjše obrate.« Privlačne pobude in lepše mesto Trst se uveljavlja kot turistično mesto ne samo zaradi kupcev iz sosednjih držav, je povedal na tiskovni konferenci podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani, ampak tudi zaradi vedno kvalitetnejše in privlačnejše kulturne ponudbe. Lani sta največji uspeh dosegli razstava o Ebli v Miramarskih konjušnicah (84 tisoC obiskovalcev) in Resenquistove slike v muzeju Revoltel-la (25 tisoč obiskovalcev), pa še drage pobude na gradu Sv. Justa, Festival operete itd, ki so skupno pritegnili več kot 600 tisoč obiskovalcev. Tudi letošnja kulturna ponudba ne bo nic manj bogata, je najavil Damiani. Na vidiku sta dve pomembni razstavi: v Miramarskih konjušnicah bo od 7. julija do 7. januarja na ogled izredna zbirka 90 slik beneških slikarjev iz 17. in 18. stoletja, ki jih hranijo v javnih in zasebnih zbirkah na Češkem. Vrednost slik, ki so večinoma manj znane in le redkokdaj razstavljene, presega 180 mi- lijard lir. V Revoltelti bo na vrsti drag pomemben umetnik pop arta in sicer Jim Dine. To razstavo, na kateri bodo tudi do 4 metrov visoke skulpture, bodo odprti 10 julija. Občina bo priredila še veC drugih pobud: junija bo v Revoltelti razstava Nina Perizija, zatem bodo na ogled dela Carla Sbisaja; na terasi Revoltelle bo tudi letos odprt večerni bar; na gradu Sv. Justa bodo glasbene pobude za mlajše. Olepšali bodo tudi izgled mesta: na Nabrežju bodo namestili elegantne električne lampijone, postavili bodo nekatere spomenike kot n.pr. spomenik cesarice Elizabete pred železniško postajo; še vedno nameravajo prenoviti tlak na Trgu Unita; onemogočili bodo divje parkiranje na griCu Sv. Justa s stebrički na pločnikih in, kar je za turiste nedvomno potrebno, obnoviti so dolgo let zaprta javna stranišča v Terezijanski Četrti in na Nabrežju. Občinska svetovalca Zavezništva za Trst-Slo-venske skupnosti Andrej Berdon in Peter MoCnik sta na odbor naslovila nujno vprašanje, v katerem župana in odbornike sprašujeta, kaj nameravajo storiti v zvezi z Inšti-tom za slovansko filologijo pri tržaški filozofski fakulteti. V pisnem vprašanju se odbornika nanašata na vesti o zapiranju inštituta, ob tem pa na-glašata, da je v Trstu velikega pomena poznavanje jezikov, še posebno slovanskih. Mladim bo namreč prav poznavanje Cim večjega števila tujih jezikov prineslo večje možnosti za zaposlitev, istočasno pa jim zagotovilo obvladovanje širšega kulturnega prostora. Zato sta za Trst še po- TRST / DE2ELA PREDSTAVILA NAČRT O IZVEDLJIVOSTI Od leta ’97 nov režim bencina po znižani ceni V povprečju naj bi se cena znižala za 400 lir, vendar različno v posameznih krajih Od naslednjega leta dalje bo v Furlaniji-Jutijski krajini začel vladati nov režim glede cene bencina. Gre za spremembe, ki se nanašajo na določila vsedržavnega zakona, ki so ga sprejeli decembra lani. Deželno odborništvo za finance je izdelalo načrt o izvedljivosti, ki pa bo moral prestati še vrsto preverjanj predno ga bodo lahko pretvorili v prakso. Osnovno filozofijo, ki je spodbudila nastanek takšnega načrta, je na posebni novinarski konferenci včeraj orisal odbornik za finance Oscar-re Lepre. Izhodiščna težnja je bila znižati ceno bencina, da bi prišla na raven cene »onkraj meje«, nižji prihodek pa bi morali nadomestiti s povečanjem porabe. V povprečju naj bi se cena znižala za 400 lir na liter, vendar pa bodo prebivalci posameznih območij deležni različnih znižanj (od 150 do 800 lir) glede paC na oddaljenosti njihovega kraja od državne meje. Glavno vodilo celotnega naCrta pa je,,(Ja bi se v Italijo vrniti zneski, ki jih prebivalci FJK za nakup goriva porabijo v sosednjih državah. Vendar pa z manevrom ne bi smeli prizadeti deželnih financ. Deželni naCrt za izvedljivost novega režima glede cen bencin pa načenja tudi druge vidike vprašanja, npr. predvideva avtomatiziranje servisa »bencin po znižani ceni« (vsak avtomobilist bo prejel kartico), vnaša spremembe tudi v informativno službo in obravnava mehanizme kontrole. Izvajanje naCrta oz. dodeljevanje kontingentov bencina po znižani ceni bodo tudi v bodoče za- upali krajevnim Trgovinskim zbornicam, vendar se bo njihov »zaslužek« (doslej jim je pripadlo 149 Inna liter) bistveno znižal. NaCrt o izvedljivosti se nanaša na izvršilni odlok, ki ga je deželni odbor sprejel 24. aprila. Dokument trenutno preučuje Državni svet, ki določa izračun davčnega priliva in porazdelitev priliva med državo in deželami. Predvideno je tudi redno poročilo zunanjega ministrstva o cenah bencina v Avstriji in Sloveniji, po katerih se mora »zgledovati« znižana cena FJK. Skupno bo bencina po znižani ceni deležno okrog 650 tisoC avtomobilistov, ki pa si bodo morali s 700 Črpalkarji, devetimi naftnimi družbami in deželno upravo tudi porazdeliti stroške za izvedbo načrta. sebnega pomena obstoj in delovanje vsake kulturne in šolske ustanove, še posebej tistih na univerzitetni ravni. V ten okviru so za mesto pomenljive ustanove, ki pripomorejo k spoznavanju jezika, kulture in književnosti sosednjih narodov, in to je prav primer Inštituta za slovansko filologijo. Racionalizacija šolskega sistema na našem območju ne bi smela - iz navedenih razlogov -predvidevati ukinitev omenjenega inštituta, ki ga po pomenu lahko vzporejamo z Goethe Inštitutom, za katerega obstanek se je - upravičeno - zavzel širok krog javnega mnenja. Izguba enega samega kulturnega centra bi bila za mesto veliko obubožanje. V sklepnem delu pisnega vprašanja svetovalca Berdon in MoCnik poudarjata, da vse od leta ’67 filozofska fakulteta ni razpisala natečaja za katedro v slavistiki. Čeprav je pristojno ministrstvo inštitutu dodelilo nekaj stolic. Zato na inštitutu od tedaj dalje poučujejo izredni profesorji, ki si skušajo zagotoviti redno docentsko mesto drugje. Zaradi tega se inštitut ne samo ni mogel razvijati, temveč je bilo onemogočeno celo njegovo redno delovanje. Po mnenju omenjenih svetovalcev bi zato morali doseči, da bi v najkrajšem Času razpisali natečaj vsaj za eno redno profesorsko mesto v slavistiki in bi se tako zaključilo dolgo obdobje negotovega obstoja inštituta. __________________________BOJ PROTI MAMILOM / FINANČNI STRAŽNIKI________________________________ Na mejnem prehodu pri Fernetičih našli pet kilogramov heroina Odkrili so ga v dvojnem dnu avtomobila koprske registracije - Potnika, slovenskega državljana srbske narodnosti in Hrvata, so aretirali Finančni stražnik naj bi tihotapi kokain Major finančnih stražnikov Carlo Villanacci se je opravičil, ker je v dvorani kasarne pri Fernetičih »vonjalo« po feferonih. »Tihotapci so uporabili močno dišavo, da bi pri morebitnem pregledu avtomobila njen vonj prelisičil pse, izurjene za iskanje mamil,« je obrazložil. Mamila v starem zelenem volvu koprske registracije (Foto KROMA), ki je v torek ob 15. uri pripeljal na italijansko stran mejnega prehoda pri Fernetičih, pa ni odkril prefinjen pasji vonj, paC pa izurjeno oko in izkušenost finančnega stražnika. V zadnjih mesecih so finančni stražniki na mejnih prehodili poostriti nadzorstvo: domnevali so, da se bodo po koncu vojne v nekdanji Jugoslaviji mednarodne tolpe tihotapcev z mamiti spet začele posluževati kopenske, tako imenovane balkanske poti pri tihotapljenju heroina, kokaina in drugih drogiz bližnjevzhodnih držav v zahodno Evropo. Torkova zaplemba petih kilogramov heroina pri Fernetičih in nedavna zaplemba 11 kilogramov mamila na slovenski strani pri Kozini potrjujeta njihove domneve. Ko je torej zeleni volvo pripeljal na italijansko stran mejnega prehoda pri Fernetičih, so postati finančni stražniki takoj pozorni nanj. Avtomobil je bil starejše izdelave, »skoraj v razpadajočem stanju,« ga je ocenil eden od stražnikov. V njem sta se peljala slovenska državljan, 33-letni Neboj-ša BoškoviC, in hrvaški državljan, 47-letni Marko Kolundžič iz Do-njega Lepurija. BoškoviC stanuje v Kopru, po rodu pa je Srb iz okolice Zemuna. V zadnjih Časih je imel stike z Beogradom. Finančni stražniki so zasumili, da je opravil tista potovanja prav z namenom, da bi se povezal z mednarodnimi tihotapci mamil. Medtem ko so oba potnika zadržali na carinskem pregledu, so finančni stražniki dodobra pregledati avto. Trud ni bil zaman. Ko so odstraniti zadnji sedež, so za njim odkrili dvojno dno. Odprli so ga in v njem našli deset hlebcev mamila. Vsak je tehtal po pol kilograma. Sele po odkritju je avtomobil ovohal še policijski pes, da bi morebiti vozilo ne skrivalo druge droge. Analiza mamila je pokazala, da gre za heroin vrste brovvn su- gar, to je zelo Cisto drogo, ki bi pri prodaji na drobno nanesla dobri dve milijardi tir. Rjavo mamilo, razporejeno v desetih hlebcih, je bilo včeraj razstavljeno na mizi v dvorani kasarne finančnih pri Fernetičih. Za mizo sta poleg vodje kasarne, majorja Villanaccija, sedela tudi vodja carinarnice na mejnem prehodu Giovanni Pignanelli, ki je podčrtal pomen sodelovanja med finančnimi stražniki in cariniki, ter kapitan Angelo Porcelli, koordinator uspešne akcije. Ob mizi sta bili na premični tabli prilepljeni fotografiji obeh razpečevalcev in pot, ki jo je mamilo prepotovalo iz bližnjega vzhoda do Beograda in do Trsta. Namenjeno naj bi bilo v Milan, kjer naj bi ga razpeCali na drobno. Preiskovalci niso vedeti točno" povedati, od kod mamilo prihaja. Najbolj verjetno je, da je turške proizvodnje. Podčrtali pa so dejstvo, da je potovalo po kopnem, preko Srbije, Hrvaške in Slovenije, kar potrjuje domneve o ponovni uporabi »balkanske poti« pri tihotapljenju mamil. To pot so mednarodne tolpe tihotapcev izbrale že pred dvema desetletjema za prevažanje mamila iz držav Bližnjega vzhoda v Evropo, ob izbruhu vojne v nekdanji Jugoslaviji pa so jo bili prisiljeni opustiti. Zamenjali so jo z »morsko potjo«: mamilo je prihajalo v Trst v tovornjakih s turškimi trajekti. Mnogo so jih finančni stražniki odkriti in zasegli obilne količine droge (na enem od tovornjakov so zasegli celo 220 kilogramov heroina). Torkovo odkritje droge pri Fernetičih in nedavna zaplemba 11 kilogramov heroina pri Kozini krepita prepričanje, da so se tihotapci »vrnili« na kopensko pot, ati pa vsaj skušajo preveriti, ali je kopenska pot sedaj »vama«. Kapitan Porcelli je v tej zvezi povedal nekaj zelo zanimivega: italijanski organi pregona zdaj plodno sodelujejo s slovensko in hrvaško policijo. »Kopenska pot« bo torej za tihotapce z mamili manj zanesljiva, kot je bila v pre-teklili desetletjih. (M.K.) V prejšnjih dneh je hrvaška policija aretirala podbrigadirja finančne straže Lui-gija Raga, ker naj bi bil vpleten v tihotapljenje mamil. Rago je prispel z avtomobilom ford fiesta na slovensko-hrvaški mejni prehod v Istri, kjer so hrvaški policisti pregledali avto in v njem našli 20 gramov kokaina. Finančni stražnik in sopotnik sta skušala zbežati. Sopotniku je to uspelo, Ragu pa ne. Policisti so ga prijeli in ga aretirali pod obtožbo tihotapljenja mamil. Podbrigadir je izjavil, da ni vedel za drogo. Kljub temu ga je finančna straža suspendirala od službe. SKRBSTVO / POBUDA OBČINE, KZE IN TELEVITE ŠOLSTVO / ŠOLA F, MILČINSKEGA Telefonska služba za osamljene ostarele Postaranje prebivalstva osrednje vprašanje tržaške družbe V italijanskem vsedržavnem povprečju beležijo letno 23.8 samomorov vsakih 100 tisoC prebivalcev, v Trstu pa šestkrat veC, toCneje 140.5 vsakih 100 tisoč prebivalcev. To je samo eden od srhljivih podatkov, ki so jih posredovali na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so predstavili novo pobudo za osamljene ostarele, ki jo pripravljajo tržaška občina, krajevna zdravstvena ustanova in zasebno podjetje Televita. Med drugim je direktor službe za zdravljenje in rehabilitacijo prof. Franco Rotelli povedal, da več kot polovica oseb z več kot 70 leti (in teh je kar 47 tisoC v mestu, ki šteje samo 220 tisoč prebivalcev) živi samih in da so v zadnjih dveh letih zdra- Gianni Pecol Cominotto vniške komisije priznale več kot 10 tisoC civilnih invalidov. Osamljenost, velikokrat tudi nepokretnost in drugi zdravstveni in psi- hološki problemi ostarelih so torej eden od osrednjih družbenih problemov v Trstu, je z Rotelli-jem soglašal občinski odbornik Gianni Pecol Cominotto, ki je tako utemeljil novo pobudo, v kateri se združujejo moCi javne zdravstvene ustanove in javne uprave (vsaka bo investirala v prvem obdobju 90 milijonov lir) in podjetja Televita, ki se že ukvarja z nadzorovanjem na razdaljo prek telefonske zveze. Ravnateljica podjetja Michela Tavolea je orisala, kako bodo redno po telefonu stopili v stik z začetno skupino 250 ostarelih in to z osebjem, ki ga ravno te dni usposabljajo, da bo iz razgovora razumelo tudi, Ce osamljeni ostareli doži- vlja psihološko krizo, ki bi ga lahko privedla do najhujšega. Sčasoma bo služba razširila svoje delovanje tudi s pomočjo prostovoljcev, še letos poleti pa bodo uvedli brezplačno »zeleno« telefonsko številko, na katero bodo lahko klicali vsi, ki so v težavah. Prof. Rotelli je še enkrat poudaril posebnost Trsta, mesta ostarelih, v katerem je veliko ljudi odrinjenih na obrobje in pozabljenih, javne službe pa jim morajo nuditi - Ce že ne rešitev vseh problemov - vsaj dostojno raven življenja in primerno po-moC. Pri tem pa ne gre pozabiti, da je tudi sama družba in torej vsak izmed nas poklican, da vsak dan uveljavi bolj človeka vredne odnose. Nataša, mlada likovna mojstrica Učenka 5. razreda je na svetovni likovni razstavi v Bologni prejela drugo nagrado Nataša Gombač s priznanjem v družbi sošolcev šole F. Milčinskega na Katinari (f. Balbi) NOVICE Občni zbor Sindikata slovenske šole Jutri bo na Opčinah 40. redni občni zbor Sindikata slovenske šole. Skupščina bo v prostorih Zadružne kraške banke, zaCela pa se bo ob 16.30 in ne ob 11. uri, kot je bilo prvotno sporočeno. Zahteva po novem zakonu za priseljence V soboto bodo organizacije volunterstva skupaj s sindikati in organizacijami za priseljence priredile v Trstu manifestacijo, da bi opozorile vlado na nujnost novega zakona za priseljence. Za prvo manifestacijo so izbrali Trst, ker je FJK postala križpot novih priseljenskih tokov. Nevarno drevo Avtomobilski promet je bil v zgornjem delu Ul. Com-merciale včeraj nekaj Časa zaprt, ker so gasilci morali odstraniti strohnelo drevo, ki se je zrušilo na cestišče. Tudi openski tramvaj nekaj Časa ni vozil (Foto KROMA) Vesela pomlad vabi v Finžgarjev dom Pevski zbori Vesela pomlad vabijo v nedeljo, 2. junija v dvorano Finžgarjevega doma v MarijanišCe na Opčinah, kjer se bo s pričetkom ob 17. uri odvijal 15. Praznik mladih pevcev. Kulturno zabavni program bodo oblikovali člani igralske skupine Tamara Petaros z narečnim prizorom, harmonikar Denis Novato, Čarodej Vikj s Tanjo, OPZ ZvonCek z Repentabra in pevske skupine Vesela pomlad. Prisrčno dobrodošli! Spoznavanje okolja v vrtcih V sklopu ambientalne vzgoje so se vrtci iz Doline, Ma-ekolj in Ricmanj udeležili celodnevnega izleta v GroCa-no. Tu so spoznali življenje in navade vaščanov. Ustavi-li so se pri gospe Vilmi Bandi in si ogledali Čebele, Čebelnjake in proces izdelave medu. Sli smo še na kmetijo k družini Raseni, kjer so otroci spoznah domače živali. Otroci in vzgojiteljici se toplo zahvaljujejo društvu Krasno polje za gostoljuben sprejem in gospe Vilmi Bandi in družini Raseni za prijazen sprejem. Odslej vstopne vize za državljane Zvezne Jugoslavije Italijanske oblasti so uvedle obvezno vstopno vizo za državljane Zvezne republike Jugoslavije. Na podlagi principa recipročnosti bodo vize potrebne po vsej verjetnosti tudi za italijanske državljane, ki nameravajo potovati v Srbijo in Črno goro. Zaskrbljenost zaradi možnega upada sodelovanja in obiskov so izrazile nekatere gospodarske in turistične organizacije. __________SREČANJE S SINDIKALISTI____________ Camerini in tržaški problemi Med prioritetami, ki so jih evidentirali, je refinansiranje Sklada za Trst vprašanje zaposlitve so bili v opredju pogovora med senatorjem Fulviom Cameri-nijem (na fotografiji) in predstavniki-pokrajinskih sindikalnibikonfederacij CGIL, QSL iri UIL. Za srečanje, na katerem so evidentirali prioritete, je dal pobudo sen. Camerini. Sindikalne organizacije so pozitivno ocenile sedanjo vlado, vendar so poudarile tudi, da se mora spremeniti odnos Rima, ki ima Trst predvsem kot breme, medtem ko mesto lahko tudi postane pomemben dejavnik za razvoja. Pogoj zato pa je, da mesto opremijo s solidnimi infrastrukturami, ki bodo pospešile trgovanje s srednjo in vzhodno Evropo. Camerini in sindikalisti so soglašali z ugotovitvijo, da je med zakonskimi prioritetami refinansiranje Sklada za Trst, ki zapade prihodnje leto. Prav tako je treba preurediti nekatere gospodarske ustanove začenši z ustanovo za industrijsko cono Ezit. Poudarjena je bila zaskrbljenost za usodo Tovarne velikih motorjev pa tudi za umik ustanove za državne soudeležbe. Senator Oljke je zagotovil, da bo v parlamentu osebno sledil vsem problemom, ki so bistvenega pomena za Trst in njegovo pokrajino. Na katinarski osnovni šoli Frana Milčinskega imajo v svoji sredi pravcato likovno mojstrico. Trditev ni iz trte izvita. Potrjuje jo priznanje, ki ga je petošolka Nataša Gombač prejela v nedeljo v Bologni na nagrajevanju Svetovne razstave o mladinski umetnosti. Na njej piše, da je med uCenci petega razreda osvojila drugo mesto. Koliko je tistole drugo mesto vredno, pove skopi podatek, da se je natečaja udeležilo 15 tisoč (!) mladih risarjev z vseh koncev sveta. Nataša je sploh »pozabila«, da je bila svojCas poslala na natečaj svojo risbo. Spomnila se je je šele pred dobrim tednom, ko je na šolo prišlo sporočilo, da je v svetovni konkurenci zasedla drugo mesto. Sporočilu ITALIJA-SLOVENIJA Lega Nazionale napoveduje prizive nekdanjih optantov Predsednik Lege Nazionale Paolo Sardos Albertini, ki naj bi se danes v Rimu sreCal s podtajnikom Pi-erom Fassinom, je na včerajšnji novinarski konferenci napovedal boj proti napovedanemu sporazumu med Slovenijo in Evropsko unijo. Nacionalistični odvetnik, ki je bil odstavljen z mesta predsednika Združenja ezulskih organizacij, bo dal pobudo za ustanovitev konzorcija italijanskih državljanov, »ki so bili žrtve nacionalizacij bivše Jugoslavije in ki jih Slovenija danes grobo diskriminira«. Sardos Albertini je tudi napovedal na tisoCe prizivov istrskih beguncev na Svet Evrope proti zadržanju Slovenije, »ki noče vrniti zakonitim lastnikom nacionalizirano imetje«. Italija se po mnenju vodje Lege Nazionale samovoljno odpoveduje izvajanju znanega kompromisnega predloga, ki nosi ime po bivšem španskem zunanjem ministru Solani. Z zadržanjem vladnega podtajnika Fassina v Ljubljani naj bi se Rim izneveril obljubam in predvsem uradnim obvezam, ki sta jih do ezulov prevzeli Berlusconijeva in tudi Dinijeva vlada. Prodi naj bi po Albertinijevem mnenju v resnici sramotno izdal ne samo pričakovanja, ampak tudi interese italijanskih državljanov, ki so morali zapustiti Istro. Ustanovitev zgoraj omenjenega konzorcija naj bi po mnenju odvetnika olajšala postopek za vložitev rekurzov in pritožb na Svet Evrope, katerega Članica je tudi Slovenija. Predsednik Lege Nazionale je tudi prepričan, da Slovenija s takim zadržanjem grobo krši svojo notranjo zakonodajo o vračanju nacionaliziranega imetja, »zato se ezuli Čutijo dvakrat diskriminirane, od Italije in tudi od Slovenije«. H ZGONIK / OD PETKA DO NEDELJE Občinska razstava vin in kmetijskih pridelkov Od petka do nedelje bo tudi letos v Zgoniku že tradicionalna raztava domačih vin. Letošnjo razstavo, ki jo prireja občinska uprava skupaj s krajevnimi društvi in kmetovalci, so razširili, saj bodo poleg vinogradnikov raztavljali tudi druge kmetijske pridelke. S svojo ponudbo bodo na raztavi prisotni cvetličarji, čebelar, proizvajalec sira in upravitelji kmečkih turizmov. Obiskovalci bodo lahko poskusili in izbirali med 10 vzorci namiznega belega vina, 7 vzorci terana in 5 vzorci sortiranega vina. Na prireditvenem prostora bo tudi raztava kmetijskih strojev. Občinska razstava vin v Zgoniku pa ni samo ponudba vina in kmetijskih pridelkov, ampak obiskovalcu nudi tudi vrsto športnih tekem in kulturnih prireditev. Tako bo že v petek ob 16. uri mladinski turnir v rokometu za I. pokal Krasa, uro pozneje pa se bodo osnovnošolci pomerili v »med dvema ognjema«. V soboto se bo dopoldne začel balinarski turnir, ob 13. uri pa mednarodni turnir v ženskem in moškem rokometu. Finalna tekma v rokometu bo ob 21. uri v športnem središču. Sobota bo v znamenju kulturnega dogajanja. Ob 19. uri bodo nagradili udeležence likovnega natečaja za otroke iz vrtca in osnovnih šol zgoniške občine, ob 19.30 pa bo nastopila folklorna skupina, medtem ko bodo pol ure pozneje nagradili vinogradnike. Vse tri večere bo od 21. ure ples na prostem (igrah bodo Adria kvintet, Keyidea in Kraški kvintet), v kioskih pa bodo poleg vina ponujali tudi značilno domačo hrano. Zagotovljen je tudi parkirni prostor. je bilo priloženo povabilo na nagrajevanje v Bologni. Temnolasa Nataša je vCeraj v družbi ponosnih sošolcev obnovila svojo slikarsko avanturo. Njena mama Katja je že lansko leto prinesla domov razpis natečaja znane bolonjske ustanove Antoni-ano, tiste, ki tudi prireja svetovno znano otroško pevsko prireditev Zlati cekin. Petošolka se je šele tik pred iztekom roka za predložitev risb poslala v Bologno svojo risbo. »NateCaj je bil na temo družine; jaz sem narisala družino na pikniku,« je povedala. Morda je dobila navdih na piknikih, ki jih je sama doživela, ko se je z družino podajala v oljene gaje v Lonjerju ali v Borštu. Preteklo nedeljo je njo in mamico-vzgojiteljico Čakalo v Bologni lepo presenečenje. Organizatorji so razstavili najboljših 500 risb od skupnih 15 tisoC, kolikor jih je prispelo na natečaj. Med risbami si je Nataša seveda ogledala svoj »Piknik«, poleg tega pa še tri slike otrok, ki obiskujejo slovenske otroške vrtce; Alexa Kureta in Margherite Bertuzzi iz borštanskega vrtca in Elene Pesaro iz vrtca pri Domju. Natečaja so se namreC udeležili tudi otroci iz vrtcev v Borštu, od Domja in v Macko-Ijah. Tudi Alex, Marghe-rita in Elena so dobili diplomo in darilo. Nataša se je vrnila iz Bologne z zvrhanim košem daril. Poleg priznanja, šolskih potrebščin, vvalkmana, in Čeka, ki ji bo prav prišel, ko bo morala prihodnje leto kupiti učbenike za nižjo srednjo šolo, je prejela tudi enciklopedijo o likovnih mojstrih, ki so jo organizatorji dodelili njeni šoli. Nic čudnega torej, da so se sošolci in učiteljice njene vrnitve na solo še posebno veselili, saj se le malokatera šola lahko pohvali z »umetnico svetovnega slovesa«... (M.K.) Glasbena srečanja v Nofre Dame de Sion Minulo nedeljo se je v cerkvi Notre Dame de Sion v Ul. Minzoni predstavil kvartet, ki so ga sestavljali italijanska oboista Marco Bemini in Su-sanna venier ter čelist Aleksander Sluga in čem-balistka Luisa Antoni. Koncert je sodil v niz glasbenih srečanj, ki jih prirejajo vsak mesec Cap-pella Tergestina, Studiom Fidei in sama župnija Noterdamske cerkve. Na koncertu so izvajalci predstavili dve sonati za oboo in basso continuo in eno sonato za dve oboi in basso continuo Georga Friedricha Haendla. Aleksander Sluga pa je solistično odigral Boccheri-nijevo sonato v a duru in Luisa Antoni je predstavila Haendlovo suito za čembalo solo. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 30. maja 1996 FERDO Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob 17.59 in zatone ob 3.49. Jutri, PETEK, 31. maja 1996 KOCELJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,7 stopinje, zračni tlak 1023,1 mb naašča, veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 25-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 17,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Simone Relli, Ilaria Racar, Giulia Micai, Federico Pijani, Margherita Cenzon, Ame-deo Fabris. UMRLI SO: 86-letna Onorata Spagnoletto, 74-letna Ida Mislej, 73-letna Anna Bitonte, 73-letni Antonio Cuccari, 72-letni Raul Pupo, 66-letni Mario Orsini, 87-letna Maria Per-tot, 88-letna Giovanna Bo-nifacio, 83-letni Antonio Dimini, 90-letna Luigia Spadaro, 67-letni Marcan-tonio de Dominis, 26-letni Fabio Felluga, 31-letna Laura Benzan. r; LEKARNE Od PONEDELJKA, 27. maja, do SOBOTE, 1. junija 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. dei Soncini 179 - Skedenj (tel. 816296). BAZOVICA (tel. POHIŠTVO i N/ bC POPUSTI DO 50% NA RAZSTAVNIH ARTIKLIH POHITITE Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 7606477). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO TIBERIO MITRI bo jutri v kinodvorani ARISTON-Trst osebno predstavil film PUGILI (BOKSARJI) režija Lino Capolicchio (Italia 1996) igra Tiberio Mitri ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri: 16.30, 18.15, 20.00, 22.15 »Pugili«, r. Lino Capolicchio. Ob 21.15 srečanje občinstva z režiserjem L. Capolicchiom in tržaškim boksarjem Tiberiom Mi-trijem. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Le affinita elettive«, r. Paolo in Vitto-rio Taviani, i. Isabelle Huppert. EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 18.50, 20.25, 22.00 »Doom Generation«, r. Gregg Araki, prepovedan mladini pod 18. letom. AMBASCIATORI - 17.30, 19.45, 22.00 »L’esercito delle dodici scimmie«, i. Bruce Wil-lis, Brad Pitt, Madeleine Stowe. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pre-monizioni«, i. Jeff Gold-blum. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Rosso d’autunno«, i. Richard Dreyfuss, Liv Tyler, Linda Hamilton. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Dia-bolique«, i. Sharon Stone, Isabelle Adjani, Chazz Pal-minteri, Kathy Bates. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fargo«, r. Joel in Ethan Coen. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Selene e Giada supergirls supertrans«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Piume di struzzo«, i. Robin Wil-liams, Gene Hackman. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »lo bal-lo da sola« r. Bernardo Bertolucci, i. Liv Tyler, Je-remy Irons, Carlo Cecchi, Stefania Sandrelli. LUMIERE - 20.15, 22.15 »Riccardo III«, r. Richard Loncraine, i. lan McKeller, Annette Bening. j| PRIREDITVE GLASBENA MATICA - Sola “M.Kogoj“ Trst vabi na zaključno akademijo, ki bo v četrtek, 6. junija, ob 20.30 v evangeličansko-lu-teranski cerkvi - Trg Panfi-li - Šolski godalni orkester. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO vabi na predavanje kardiologa primarija dr. Borisa Cibica iz Ljubljane ( sicer naš primorski rojak s Proseka) na temo: PREVENTIVA KARDIOLOŠKIH BOLEZNI. Jutri, 31. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni! DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI pri Sv. Jakobu in na Opčinah organizirata GLASBENO SREČANJE osnovnih šol z likovnim natečajem Dobrodelnega društva Trst. Prireditev bo v telovadnici v Repnu 1. junija, ob 18.'uri. Sodelujeta tudi Glasbena matica s krajšim otvoritvenim programom in Sklad Mitja Cuk z razstavo. Vabljeni vsi prijatelji osnovnošolskih otrok. MACKOLJANSKA po- POKRAJINSKA ŠOLSKA KOMISIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja danes, 30. t. m. v Vilfanovi dvorani v Ul. Gallina 5/HI v Trstu razgovor o načrtu tržaške občinske uprave glede "RACIONALIZACIJE11 ŠOLSKIH STRUKTUR NAŠE NARODNOSTNE SKUPNOSTI V TRŽAŠKI OBČINI Na njem bodo sodelovali: 1. občinski svetovalec Andrej Berdon; 2. didaktična ravnateljica Stanka Čuk; 3. prof. Marta Ivašič; 4. ravnatelj in slovenski predstavnik v vsedržavnem šolskem svetu Tomaž Simčič; 5. tajnica Sindikata slovenske šole Marta Košuta . Začetek ob 18. uri. Med težka vprašanja, pred katera je v tem letu postavljena naša skupnost, nedvomno sodi tudi vprašanje šolskega omrežja, o katerem le s težavo sproščeno in stvarno razpravljamo. Zato želi biti to srečanje prispevek k oblikovanju skupnih stališč. Vljudno vabjeni! Pokrajinska šolska komisija SSk OBČINA DEVIN - NABREŽINA OBVESTILO O NATEČAJU Občina Devin-Nabrezina namerava poveriti z zasebnim pogajanjem (člena 73/c in 89 K.O. št. 827 z dne 23. maja 1924) službo za redno upravljanje občinskega grez-niškega omrežja za obdobje treh let ( 104.400.000 lir + I.V.A.). Zainteresirani si lahko' ogledajo celotno besedilo razpisa natečaja, ki je objavljeno na občinski oglasni deski. družnica Glasbene sole vabi na zaključni nastop gojencev, ki bo v soboto, 1. junija v župni cerkvi ob 20. uri. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec priredi v Hriben-ci v Zabrežcu 1., 2. in 3. junija 26. PRAZNIK VINA. V soboto, 1. junija od 20. ure dalje ples z ansamblom Happy day, v nedeljo, 2. junija ob 17.30 nastop Godbenega društva iz Trebč in folklorne skupine Saltin iz Sv. Petra pri Sečovljah, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet, v ponedeljek ob 20. uri ples z ansamblom Long Zlunk . Vse tri dni bo odprta razstava in domačih vinogradnikov. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB vabi na 20-letni-co društva in 10. občni zbor, ki bo v nedeljo, 2. junija, ob 10. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vabljeni! KD SLOVAN prireja ob kresovanju fotografsko razstavo na temo PADRICE V NARAVI. Posnetke lahko pošljete do 15. junija na sedež društva (Padriče 40), tehnika in velikost prosti. Najboljša fotografija prejme nagrado. g IZLETI SPDT prireja v nedeljo, 9. junija avtobusni izlet na Matajur ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave na ZSSDI (tel. 635627). KLUB PRIJATELJSTVA prireja izlet na Koroško v sredo, 5. junija. Pojasnila in vpisovanje pri Fortuna-tu v Ul. Paganini 2. 60-LETNIKI iz dolinske občine prirejajo izlet v okolico Trevisa dne 9. junija. Ogled vinske kleti, kosilo in družabnost. Zabavali nas bodo Veseli godci. Informacije in prijave: Sergio - Ricmanje (tel. št. 281376) in Justi - Dolina (tel. št. 228254), vsak dan od 19.30 do 20.30. SLOVENSKA PROSVETA prireja izlet na Dolenjsko ob odkritju spominske plošče prof. Jožeu Peterli- Elena je Damjanu povila sinčka Tomaža Svoji bivSi dolgoletni odbornici in svojemu pevcu iskreno Čestita, malemu Tomažu pa Zeli vso srečo v življenju KD Rdeča zvezda Danes, 30. t. m. praznujeta Nadja in Sergij Mauri 23- letnico poroke. Vse najboljše jima želijo mama Stana, brat Stojan, Silva in Vasjan nu ob dvajsetletnici smrti. Izlet bo v nedeljo, 23.junija z avtobusom. Prijave v pisarni Slovenske prosvete, Donizettijeva 3, tel. št. 370846. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst sporoča učiteljem in vzgojiteljicam, da je šolski skrbnik razpisal natečaj na podlagi uradnih listin. Natečaja se lahko udeležijo vsi, ki so že uspešno opravili natečaj na podlagi izpitov in uradnij listin oz. usposobljenostni izpit in so od šolskega leta 1992/93 poučevali vsaj 360, dni. Natečaj je namenjen tudi kandidatom, ko so že vključeni v lestni-ce in želijo dopolniti točkovanje. Rok za vložitev prošenj zapade za osnovno šolo 1. junija 1996, za otroške vrtce 10. junija 1996. Podrobnejše informacije dobite na sedežu Sindikata, UL Car-ducci 8, Trst, vsak torek od 16. do 17.30, tel. št. 370301. □ OBVESTILA OBVESTILO o javni se-lekfciji na podlagi kolokvija za dodelitev naloga trem animatorjem v občinskem poletnem centru, od katerih bo eden imel nalogo koordinacije dejavnosti poletnega centra. Občina Dolina namerava poveriti nalog trem animatorjem v občinskem poletnem centru, od katerih bo eden imel nalogo koordinacije dejavnosti poletnega centra. Zahtevana je višješolska izborazba in znanje slovenskega jezika. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri dne 4.6.1996. Za nadaljnje informacije je na razpolago tajništvo občine od 8. do 13. ure od ponedeljka do sobote, tel. št. 8329245. SK BRDINA organizira v nedeljo, 2. junija 5. Kraški bike slalom in vzporedni bike slalom trofeja Lea Motorbike, ki bo v Repnu pri nogometnem igrišču s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah jutri, 31. t. m. od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da je še do petka odprto vpisovanje v obmorsko letovanje v Fie-si, ki bo potekalo od 1. do 10. avgusta in je namenjeno otrokom in mladostnikom od 6. do 17. leta starosti ter v poletno središče v Trst, ki je namenjeno otrokom od 3. do 14. leta starosti. Središče bo odprto od meseca junija do avgusta. Podrobne informacije daje uprava doma v Ul. Ginnastica 72, tel. št. 573141. 50-LETNIKI devinsko-nabrežinske občine nameravajo praznovati okroglo Ob zaključku Tečaja lepe govorice vabi Radijski oder na ZAKLJUČNI NASTOP SLUŠATELJEV ki bo danes, 30. t. m., ob 19. uri v Peterlinovi dvorani. Ul. Donizetti 3 obletnico in zato vabijo vse zainteresirane, da se zglasijo na tel. št. 226569 ( v popoldanskih urah) ali 208907 ( v večernih urah). CERKVENI MOŠKI PEVSKI ZBOR iz Zgonika bo danes, 30. t.m., ob 19.30 v farni cerkvi, ob zaključku »Šmarnic«, zapel venček Marijinih pesmi. MALI OGLASI tel. 040-361888 GOSTILNA PRI OBČINI - Dolina obvešča cenjene goste, da imamo pripravljene tople malice od 9. ure dalje. Po naročilu prinesemo tudi na dom. Tel. št. 228497. Zaprto ob ponedeljkih. DVE motorni kolesi Ciao/Peugeot 103 ugodno prodam. Tel. št. 200834. ZARADI zamenjave poceni prodam soliden prenosni telefon (Mobitel) z usnjenim tokom, polnilnikom, baterijami in priključkom za avto. Tel. št. 0335/6063112. AUDI Coupe 1.8 junij ’91, 60.000 km v odličnem stanju prodam. Tel. št. 421909. PRODAM avto coupe Glas S 1004, letnik maj ’64. Križ 99. Tel. št. 220363 od 12. do 16. ure. MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Voldlrtvo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 PRODAM rulotko Laika 3,30 m v dobrem stanju, malo rabljena. Cena po dogovoru. Tel. št. 040/229381 v večernih urah. PRODAM opel Astra GTI 1600, rdeče barve, letnik ’92. Tel. št. 040/382474 ob večernih urah. AVTOMOBIL Mercedes 190, garažiran, brezhiben, ugodno prodam. Tel. št. 637530 od 8. do 13. ure, razen nedelje. ZMAGAN avto Fiat 500 bele barve prodam s 20- odstotnim popustom. Tel. St. 040/381794. RUMENE nemške doge prodam. Tel. št. 0038662/510711. PRODAM drva za kurjavo po ugodni ceni. Tel. St. 0481/884161 ob uri obedov. AVTOMEHANIČNA delavnica in avtokarose-rija Guštin, Ul. Carsia 45, tel. št. 214522 išče resnega avtokleparja - delavca. ZENA srednjih let z izkušnjami v kuhinji išCe delo v gostilni, restavraciji ali na domu. Tel. št. 0038667/78194. NIŽJA srednja šola sv. Cirila in Metoda išče za didaktične namene rabljen računalnik s procesorjem, najmanj 386. Tel. na št 040/567500 od 8. do 14. ure. PODJETJE išče 12 področnih koordinatorjev do 28. leta starosti za organizirano delo. Mesečna plača 2.000.000 lir. Tel. št. 0421/75468. PROFESOR, astrofizik, na študijskem potovanju v Miramarskem centru išče sobo s kopalnico ali uporabo za dobo od 15. junija do 15. julija. Tel. zvečer na St. 040/200159. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. OSMICO je odprl Boris Kocijančič v Prebenegu. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti Laure Pertot por. Kozina daruje družina Pertot 100.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. Ob 15. obletnici smrti (30.5.81) Danila Baša darujeta žena Lucija in hči Annamaria 25.000 lir za TPK Sirena in 25.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na pok. Venčeslava Starec darujeta Gina in Edi Kemperle 20.000 lir za FC Primorje. V spomin na Venčeslava Starec daruje družina Perini 40.000 lir za FC Primorje. V spomin na Edija Peršiča darujeta Jadranka in Jean Granier 50.000 lir za SKD Tabor. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. V spomin na Edija Peršiča darujeta Pepka in Lidija Sosič 100.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Edija Peršiča daruje Vera Vremec Ratzenberk 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin. V spomin na teto Antonijo Kuret in Darinko Veljak-Kralj daruje Nela Ukmar 50.000 lir za ANED. V spomin na Venčka Starec darujeta Janja in Stefi Pertot 30.000 lir za AO Jaka Stoka Prosek-Kontovel. Ob plačanju članarine daruje Carlo Milič 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V drag spomin na Venčeslava Starca darujeta Nadja in Pino 50.000 lir za Slovensko planinsko društvo. Namesto cvetja na grob Edija Peršiča darujejo Martina, Barbara, Doris, Arian-na, Vlasta, Dunja, David in Boris 160.000 lir za Tabornike RMV. V spomin na Marijo Daneu daruje Ivanka Cuk vd. Ukmar 50.000 lir za cerkev na Kontovelu. V spomin na Marijo Daneu daruje družina Cipol-lino 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob Viktorije Cebulec vd. Kralj daruje Dragica Husu 50.000 lir za KD Tabor. V spomin na Venčeslava Starec darujeta Gracije-la in Aleksij 30.000 lir za obnovo SKD Barkovlje. ■ Ob prisrčnem slavju naše drage Elvi daruje vesela družba 175.000 lir za SKD Barkovlje. 30. 5.1989 30. 5.1996 Mirko Radovič Čas mineva, toda spomin nate ostaja vedno živ in boleč. Ob 7. obletnici se te z neizmerno ljubeznijo spominjajo vsi tvoji Nabrežina, 30. maja 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Vaidirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-lel. 040-7796600 ŠOLSTVO / TAJNIK SSS SEMOLIČ O PRIMERIH TR1NKO iN ITI Slovenski Soli potrebujeta noimalne pogoje za delo Ostra polemika s pokrajinskim odbornikom Tavagnuttijem Šolska problematika je v tem času v središču pozornosti goriške javnosti zaradi polemik in protestov staršev raznih šol, ki naj bi se pred novim Soškim letom preselile. V ta sklop vprašanj sodita tudi že dolgoletna problema določitve stalnega sedeža za slovensko srednjo šolo Ivan Trinko in osamosvojitve slovenskega oddelka zavoda ITI Galilei. Tajnik Sindikata slovenske šole prof. Livio Semolič je včeraj sklical tiskovno konferenco, da bi predstavil nekatere plati teh problemov, ki so v najnovejših polemikah ostale nekoliko v ozadju. Sola Trinko, ki že nekaj let tava in enega v drug začasni sedež, je bila lani poleti zaradi varnostnih razlogov v naglici iznana iz poslopja v Kapucinski ulici. Sledilo je mrzhč-no iskanje raznih rešitev in naposled preselitev v skrajno neugodni sedež pod Kapelo. Občinska uprava se je takrat obvezala, da čimprej zagotovi šoli primerno in trajno namestitev. »Na to še čakamo«, je dejal Semolič in povedal, da je Sindikat iskal dialog in sporazumno rešitev z občinsko upravo in se je skušal izogibati polemikam in zaostrovanju sporov. Znano je, da je SSS predlagal namestitev šole Trinko v Ul. Marconi, v šolsko poslopje, ki ga danes zasedajo mestni redarji. Kot podrejeno je bil pripravljen sprejeti tudi vrnitev v Kapucinsko ulico, po predhodni zamenjavi kotla za ogrevanje (zadevna postavka bila vključena v letošnji občinski proračun) in z obvezo, da Občina izvede potrebno prenovo poslopja. Sedaj pa je občinska uprava prišla na dan z drugačnimi predlogi, ki so izzvali protest staršev italijanske šole Ungaretti in tudi instrumentalne politične manevre skrajne desnice. Sindikat slovenske šole se ne spušča na to raven razprave, vztraja pa pri svoji upravičeni zahtevi: šoli Trinko je treha zagotoviti dostojen in stalni sedež, kjer bo lahko delovala v normalnih pogojih. Semolič je bil glede tega zelo jasen:»Občina je dolžna vsem šolam, italijanskim in slovenskim, nuditi primerne pogoje za delo. Potreben je celovit načrt o razporeditvi šol v mestu, ne pa delne rešitve, ki le izzivajo protest tega ali onega, ki se čuti oškodovan. Ta celovit načrt racionalizacije pa mora izboljšati in ne poslabšati raven storitev. Občina se mora zavedati, da je šolstvo važno področje, v katero je dolžna investirati sredstva v korist vseh današnjih in bodočih občanov.« Drug problem, ki se ga je dotaknil tajnik SSS, je selitev slovenskega oddelka ITI iz italijanske šole, kjer deluje, v slovenski šolski center, kot določa tudi lanska okrožnica ministrstva za šolstvo. Sindikat, dijaki in starši so s sobotno javno manifestacijo pred Pokrajino s prstom pokazali na odgovornosti uprave, ki zavira rešitev problema. Pokrajinski odbornik Tavagnutti je včeraj v izjavi za tisk (V brk vsej razglašeni odprtosti do Slovencev jo je poslal samo italijanskim časopisom in ne Primorskemu dnevniku!, op. ur.) zaničevalno odgovoril na protest vse slovenske javnosti, češ da Pokrajina ne bo trosila 200 milijonov lir samo zato, da bi “dijaki kupovali malico po slovensko”. Semolič mu je včeraj na srečanju z novinarji odgovoril milo za drago. »Odbornik Tavagnutti stalno spreminja verzijo dogodkov, potvarja dejstva in vodi dvojno igro: eno govori kot odbornik na Pokrajini, drugo kot občinski svetovalec. Rezultati njegovega upravnega dela in dela celotne pokrajinske uprave pa so pred očmi mestne javnosti in še posebej vseh, ki so probleme skušali reševati z dialogom, v zameno pa so dobivali le splošne obljube in nobenih konkretnih dejstev.« Semolič je pojasnil, da za selitev sekcije ITI sploh ni potrebnih 200 milijonov. Dopolnitev opreme laboratorijev (ki bi bili skupni z drugimi šolami v šolskem centru) bi stala okrog 60 milijonov, a ne Pokrajino, saj obstaja za to poseben ministrski sklad. Pokrajina mora zagotoviti le 30 milijonov za električne priključke. V tem in v pomanjkanju politične volje, da bi v milijardnem pokrajinskem proračunu našli teh nekaj drobtinic za slovensko šolo, je danes edina ovira, ki še preprečuje selitev slovenske sekcije ITI. To preprosto resnico, ugotavlja Semolič, skuša Tavagnutti zakriti za trditvami, s katerimi izkazuje nepoznavanje dejstev (na primer, ko pravi, da je pred Pokrajino protestirala le polovica dijakov slovenske sekcije) in vso svojo kulturno ter politično revščino (ko na primer postavlja v dvom sam obstoj liceja Primož Trubar samo zato, ker v njegovih razredih ni po 25 dijakov kakor v italijanskih šolah). Semolič je tudi pokazal na protislovje med stališči pokrajinskega odbornika in Slovenske konzulte Severne lige, ki priznava utemeljenost zahteve dijakov, staršev in profesorjev po selitvi slovenske sekcije, četudi v isti sapi napada Sindikat slovenske šole,»morda zato, da bi prikrila nesposobnost pokrajinske uprave.« »Naš sindikat bo kljub temu še naprej iskal dialog z vsemi političnimi silami in upravitelji, ki izkazujejo dobro voljo in intelektualno poštenost. Proti tistim politikom in upravam, ki špekulirajo s temi problemi in naslanjajo svoje delo na laži, pa bomo uporabili vsa možna zakonita sredstva«, je zaključil Semolič. ZBOROVSKI KONCERT / V PRIREDBI KD SOVODNJE Kakovostna revija Sovodenjska poje Nastopili so zbori Skala, Sovodenjska dekleta, Rupo - Peč in, kot gostje, Hrast iz Doberdoba Dve pomembni kulturni prireditvi sta se ob koncu prejšnjega tedna odvijali v sovodenjski občini. O lepem koncertu Tržaškega partizanskega pevskega zbora “Pinko Tomažič” smo že poročali. Koncert je bil v soboto na dvorišču Pavletičeve domačije v Gabrjah, izkupiček večera pa so namenili za dograditev sedeža društva Skala. Dan prej, 24. maja, pa je bila Kulturnem domu v Sovodnjah vsakoletna revija pevskih zborov Sovodenjska poje, ki jo prireja KD Sovodnje. Nastopili so moški pevski zbor Skala iz Gabrij pod vodstvom Mirana Rustje, vokalna skupina Sovodenjska dekleta pod vodstvom Sonje Pelicon in mešani pevski zbor Rupa - Peč, ki ga vodi Zdravko Klanjšček. Vsi omenjeni zbori delujejo na območju občine, kot gost pa je letos nastopil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba TRŽIČ / PO VČERAJŠNJEM ODLOČNEM PROTESTU V Rimu bodo danes sprejeli prislaniščnike V ospredju vprašanje predčasnih upokojitev Tržiški pristaniščniki bodo danes v Rimu. Z včerajšnjo zelo odločno protestno manifestacijo in s posredovanjem tržiške-ga župana Persija, ki bo tudi elan delegacije, so od ministrstva dosegli da jih bosta danes sprejela visoka funkcionarja Albertini in D’Antoni. Na ministrstvu bodo izpostavili razloge, ki so v osnovi tako odločnega protesta. Na osnovi dekreta, o predčasnih upokojitvah, ki ga je podpisal minister Caravale, je za Tržič predvidenih le osem upokojitev, na 48 predloženih prošenj. V primerjavi s številkami, ki se nanašajo na druga pristanišča, je tako omejeno število soglasij krivično, menijo pristaniški delavci v Tržiču in so zato že pred ” KRZ NARSTAZO ~n PELLICCERIA EISA GORICA - Ul. Garibaldi 3 -Tel. 0481/32363 POPOLNA RAZPRODAJA VSEH KRZNENIH IZDELKOV ZARADI ZAMENJAVE UPRAVITELJEV REALNA ZNIŽANJA OD 20% DO 80% Obv. občini 24/4/96 dnevi začeli odločno akcijo, da se krivica popravi. Včeraj so protest še zaostrili. Oklicali so stavko in se že zgodaj zjutraj odpravili, tudi s težkimi stroji, ki jih uporabljajo v pristanišču, na najbolj občutljive prometne točke (foto Bumbaca). Najprej so protestirali pred sedežem uprave, zatem pred Anconetto, na cestnem vozlišču pri letališču. Protest se je sklenil na Trgu Republike, kjer je tudi sedež županstva. S posredovanjem župana Persija je popoldne prišlo do pozitivnega razpleta. Okrog 18. ure so prista-niščniki prekinili protestno manifestacijo. pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. V imenu prirediteljev revije Sovodenjska poje, KD Sovodnje, je pozdravila Alenka Florenin, posa- _______________KINO GORICA KULTURNI DOM Gorica kienma: 20.45 »II profu-mo del mosto selvatico«. Igra Keanu Reeves. CORSO Danes zaprto. M PRIREDITVE V KULTURNEM DOMU V GORICI bo jutri ob 20. uri telovadna akademija SZ Dom. Spored bodo dopolnili člani pevskega zbora srednje šole Ivan Trinko in člani kulturniške skupine KAR iz Kranja ter članice skupine Show dance senior. GLASBENA MATICA GORICA vabi na Večer z glasbo v soboto, 1. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopajo gojenci šole Glasbene matice. mezne nastope pa je povezovala Magda Tomšič. Na sliki (foto Bumbaca) gabrski zbor Skala na koncertu Sovodenjska poje S________________IZLETI KD KRAS DOL-POLJA- NE organizira v nedeljo, 16. •junija, izlet v Rezijo. Odhod ob 7. uri s Palkišča, povratek predviden ob 21. uri. Informacije in vpisovanje do 31. maja pri odbornikih društva. KULTURNO DRUŠTVO RUPA - PEC bo za svoje člane in prijatelje priredilo tridnevni izlet v Lombardijo in Piemont z ogledom jezer Como, Maggiore in Orta. Izlet bo od 30. avgusta do 1. septembra. Podrobnejša pojasnila daje Tanja Kovic tel. 882285. M LEKARNE n RAZSTAVE DEŽURNA LEKARNA V GORIC OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701 V GALERIJI KULTURNEGA DOMA bodo danes ob 18.30 odprli razstavo likovnih del novogoriškega umetnika Etka Tutte. Na ogled bo do 10. junija. V KATOLIŠKI KNJIGARNI razstavlja kipar Zmago Posega. Razstava je odprta po umiku knjigarne. V GALERIJI ANTICHE MURA v Tržiču bo od 31. maja do 6. junija razstavljal Mario Bagat. Razstavo je priredilo Odborništvo za kulturo. OBVESTILA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORCC vabi jutri ob 18. uri na proslavljanje 50-letnice dejavnosti. OBČINA DOBERDOB sporoča, da bo občinska knjižnica od 1. junija dalje delovala s sledečim urnikom: ponedeljek in sreda od 15. do 18. ure. DRUŽBA se dobi v soboto, 1. junija, ob 19.30 v Sovodnjah. POGREBI Danes v Gorici: 10.20, Angela Santin, vd. Mion iz bolnišnice Janeza od Boga v Gradišče; 13.15, Rosaha Pel-lizon, vd. Tommasi iz splošne bolnišnice v Sovodnje. V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga Rosalia Pelicon vd. Tommasi Žalostno vest sporočajo sinovi Marko, Branko in Nandi z družinami ter ostali sorodniki. Pogreb bo danes, 30.t.m., ob 13.40 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v farno cerkev v Sovodnje ob Soči ob 14. uri. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili drago pokojno na zadnji poti. Gorica, Sovodnje ob Soči, 30. maja 1996 RONKE / USLUŽBENCI IN KLIENTI DESET MINUT TALCI DVEH OBOROŽENIH MOŠKIH NOVICE Rop v podružnici Zadružne kreditne banke Doberdob Roparja sta odnesla preko 100 milijonov lir v gotovini - Našli avto Dva z nožem in pištolo oborožena moška sta vCe-raj, nekaj minut pred zaprtjem za stranke, vstopila v podružnico Zadružne kreditne banke iz Doberdoba v Ronkah v ulici D’Annunzio ter odnesla veC kot 120 milijonov lir gotovine. V banki sta se roparja zadržala kakih deset minut, dodobra počistila vso gotovino in se naposled, eden za drugim, oddaljila. Poleg desetih klientov, ki so bili v tistem trenutku v banki, sta med ropom vstopila še dva, ki sta ju roparja, skupaj z drugimi zaprla v stranišče. Trije uslužbenci in dvanajst klientov je preživelo težkih deset minut, saj sta roparja pokazala, da se ne šalita. Domnevati je mogoče, da roparja nista novinca, saj sta rop izvedla brez krinke in torej brez strahu, da bi ju kdo lahko prepoznal. Govorila sta z južnjaškim naglasom, iz Cesar bi lahko tudi sklepali, da sta prišla od drugod. V banko sta vstopila ob 12.55. Ropar oborožen z nožem je najprej preskočil pult, ki loči prostor za stranke od uslužbencev. Obisk je bil neobičajno dolg zaradi tega, ker se roparja nista zadovoljila z denarjem v blagajni, ampak sta hotela tudi vsebino trezorja, ki pa se odpira šele po časovnem zamiku. Ves ta Cas sta držala v šahu uslužbence in kliente. Lahko samo domnevamo, kaj bi se zgodilo v primeru prihoda policijske ali karabinjerske obhodnice. Najtežje trenutke je preživel ravnatelj podružnice Silvano Ferle-tic. Bil je v svoji pisarni in se pogovarjal s strankama, ko sta v banko stopila oborožena roparja. V pisarno je vdrl ropar z naočniki in mu nameril pištolo v glavo. Pod grožnjo orožja je moral nato odpreti blagajno in nato še trezor, kjer se je operacija zamudila zaradi tempiranega odpiranja. Denar sta roparja spravila v vrečko iz neke vrste tekstila, uslužbencem in klientom, ki sta jih zaprla v straniščni prostor zagrozila naj se nekaj minut ne ganejo in izginila. Policija je popoldne posredovala vest, da so v Ronkah, na parkirišču trgovine II Pellicano, kakih štiristo metrov daleC, našli avtomobil fiat uno modre barve, ki je menda služil za izvedbo ropa. Avtomobil s tržaško registracijo 331275 je bil prejšnjo noC ukraden v Trstu. Ukradli so ga Gra-zi Urbino iz ulice San Pa-squale. V teku je preiskava, ki pa menda, razen najdenega vozila, še ni obrodila drugega uspeha. Morda sta roparja izbrala včerajšnji dan, ker sta vedela, da bodo varnostni organi zaposleni v bližnjem TržiCu, kjer so zelo odločno in odmevno protestirali pristanišCni delavci. Zadnji bančni rop v Ronkah se je dogodil 16. februarja letos, ko so zlikovci obiskali podružnico Zadružne kreditne banke iz Staranca-na. Podružnica doberdob-ske Zadružne kreditne banke posluje v Ronkah od novembra leta 1993. Sedež podružnice Zadružne kreditne banke Doberdob v Ronkah (foto Bumbaca) Goriški občinski svet proti Bossijevemu secesionizmu Goriški občinski svet je sinoči razpravljal o vprašanju secesije in federalizma, povod je bila resolucija, ki jo je predstavil opozicijski svetovalec Bruno Crocetti, podprli pa so jo predstavniki skoraj vseh strank večine in opozicije. Resolucija v bistvu obsoja secesijo severne Italije ali “Padanije”, s katero v zadnjih tednih grozi lider Severne lige Umberto Bossi, in poudarja, da je enotnost države načelo, od katerega ne gre odstopati. Po drugi strani se podpisniki resolucije zavzemajo za ustrezne odgovore na utemeljeno negodovanje in protest velikega dela prebivalstva severnih dežel, ti odgovori pa naj bi vodili v smer izrazitejše federalistične ureditve države. V razpravo so posegli številni svetovalci, ki so večinoma pojasnjevali že znana stališča strank, katerim pripadajo, glede vprašanj secesije in federalizma. Predstavniki desnice so se izrekali za unitarno državo, na levi pa je prihajala do izraza težnja po izrazitejšem federalizmu. Posegel je tudi župan Valenti, ki je imel precej pomsilekov glede federalizma, Ce naj bi ta pomenil več pristojnosti deželam in ne občinam. Deželni centralizem, je posvaril, je lahko prav tako nevaren kot državni. Te besede in njegov bežni namig na to, da občani hočejo mir, je izzval kratkotrajen a živahen spor s Fiorel-lijem, ki je županu ponovno očital podelitev Častnega obCanstva brigadi Gorizia. Ko poročamo, se razprava nadaljuje, predvideva pa se, da bo resolucija odobrena z večino glasov. Gledališki večer v Štandrežu kot prispevek k miru in sožitju Gledališka skupina “I Piccoli” bo drevi ob 20.45 v župnijski dvorani v Standrežu predstavila igro Stojeva “Tu se pričenjajo težave gospoda Bonaventure”. Pobuda je del načrta vzgoje k miru in sožitju, ki so ga pričeli lani uresniuCevati v sklopu skupnosti Arcobaleno z odprtjem razstave “Schegge di guerra” v pokrajinskem muzeju na gradu. V okviru načrta je prišlo do tesnejšega sodelovanja med OS Fran Erjavec iz Standreža in šolo Ferretti na Roj-cah. Gledališka predstava zaključuje ciklus različnih prireditev. Predstava je bila pred kratkim na sporedu tudi v Kulturnem domu, v okviru pobud in prireditev praznovanja 50-letnice UNICEF. Svečanost ob SGJetnici republike V nedeljo, 2. junija, bo v Palmanovi slovesnost ob 50-letnici proglasitve republike. Deželno vodstvo VZPI/ANPI pripravlja, skupaj z občinsko upravo in pokrajinskim vodstvom VZPI za Goriško enotno manifestacijo, ki se bo pričela ob 10. uri. Glavni govornik bo poslanec Aldo Aniasi podpredsednik fundacije CVL. Ob tej priložnosti bodo v loži, kjer so spominska obeležja padlim odkrili doprsni kip Mariu Fantini ju “Sassu”. Na tej slovesnosti bo govoril senator Silvano Bacicchi. Knjiga H. Berganta “Ob orglah” V cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici bodo drevi ob 20. uri predstavili knjigo Huberta Berganta Ob orglah. Knjigo bosta predstavila Pavel Budin in Branko Lušina, mojster Bergant pa bo izvajal krajši koncert orgelskih skladb. VeCer prirejata novogoriška knjižnica Franceta Bevka in založba Branko. Zadnji “Večerni koncert” Društvo Rodolfo Lipizer zaključuje letošnjo abonmajsko sezono koncertov. Niz večernih koncertov bo jutri, ob 20.30, sklenil ansambel Trio italiano, ki ga sestavljajo Sonig Tchakerian, Luca Signorini in Giovanni Battista Rigon z bogatim sporedom Schubertovih skladb. Omenjenim izvajalcem se bosta, ob izvedbi Kvinteta "Vrtalka” pridružila še kontrabasist Franco Petracchi in violinist Danilo Rossi. Koncert bo v dvorani L. Fogar. Vstopnice bodo v prodaji pred pričetkom koncerta. Nesreča mornarja na ladji 42-letni Luciana Stefanel iz Starancana se je vCeraj zgodaj zjutraj telesno poškodoval na delovnem mestu na ladji za križarenje Destinj Cameval. Velika ladja je na preizkušnji vožnji v Severnem Jadranu. Stefanelu je med preizkušanjem dvižnih naprav priletel v nogo kovinski predmet. S helikopterjem so ga z ladje prepeljali v Trst, od tam pa na Katina-ro. Nesreča se je zgodila kakih 7 milj zahodno od Savudrije. Nezgodna kronika V križišču pokrajinske ceste Gorica - Sovodnje in državne ceste št. 56 je vCeraj okrog 13. ure prišlo do trčenja med avtomobilom r 4, ki ga je upravljala 20-letna Jenny Volk iz Sovodenj in lancio thema, ki jo je vozila Giuliana Appia iz Morara. V nesreči se je poškodovala voznica renaulta, ki se bo zdravila 20 dni. KRONIKA / V STRA2ICAH Soča napravila Condolovo huplo Fanta so pogrešali od Id.t.m. SoCa je po štirinajstih dneh včeraj vrnila truplo 26-letnega Danieleja Gondola iz Gorice (na sliki - foto Bumbaca). Vodni tok je truplo odnesel v kanal, ki dovaja vodo v hidrocentralo in kjer je tudi železna pregrada, ki lovi vejevje in druge naplavine in ki se avtomatično prazni. Del trupla so našli v večjem zabojniku, iz Cesar je mogoče domnevati, da ga je voda naplavila do rešetke Ze v nočnih urah. Danieleja, ki je bil na zdravljenju v centru za mentalno higieno v Pod-gori, so iskali od 16. maja, ko so v bližini pevmskega mosta našli njegovo kolo in takoj pomislili na tragično odločitev. Na pomoč go-riškim gasilcem je prišla posebna potapljaška skupina iz Trsta in kasneje iz Benetk. Nekaj dni so sondirali in pregledovali korito reke med mostom in jezom pred Podgoro, vendar je iskanje ovirala narasla in zelo motna voda. Pogrešanega so iskali tudi v torek, vendar so območje iskanja razširili. VINSKI SEJEM LJUBLJANA / USPEH BRATOV BUZZINELLI IN EDIJA KEBRA Slovenski posestvi iz Krmina med dobitniki zlatih medalj Dve slovenski posestvi na Krminskem sta letos dobili zlati medalji na 42. mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani. Posestvo bratov Boris in David Buzzinelli je zlato medaljo dobilo za svoje namizno vino merlot, letnik 1993, Edi Keber pa prav tako zlato medaljo za beli pinot doc Collio, letnik 1995. Vino Buzzinellije-vih je bilo ocenjeno kot najboljše vino poslano iz Italije na ljubljanski natečaj. Letos je 18 vinogradnikov iz Italije poslalo 40 vzorcev na ljubljanski sejem. Večinoma so to vinogradniki iz naših krajev. Matjaž TerCiC iz Ste-verjana je dobil diplomo za svoj merlot, posestvo Brotto iz Ronk je dobilo srebrno medaljo za sauvignon, diplomo pa za chardonnay, posestvo Draga - Milan Mikluš iz Ste-verjana je dobilo tri diplome za tokaj, rebulo in sauvignon, Marcelo in Marino Humar, iz Steverjana, sta dobila diplomo za chardonnay in sauvignon, posestvo Lorenzon iz Škocjana ob Soči je dobilo srebrno medaljo za sauvignon in diplomo za tokaj. Boris in Anton Pintar iz Steverjana sta dobila 4 diplome za sivi pinot, sauvignon, chardonnay in kabernet, Izidor Polenčic s Plešivega je dobil 3 diplome za sauvignon, traminer in sivi pinot, brata Buzzinelli pa sta poleg že omenjene zlate dobila še srebrno medaljo za sauvignon, traminer in sivi pinot, Stanislav Mavric od Novalijev je dobil dve diplomi za sivi pinot in tokajca, posestvo Torrevento iz Gorato (Bari) je dobilo srebrno medaljo za vino “moscato di Trani” in diplomo za “ca-stel del monte”. Vinska klet iz furlanskega Bertiola je dobila srebrno medaljo za kabernet sauvignon in 3 diplome za chardonnay, sivi pinot in sauvignon, posestvo Časa di legno iz Praprotnega je dobila diplomo za pikolit, posestvo Grasso iz Milazza (Sicilija) pa diplomo za vino “passito di Pantel-leria”. Diplomo je dobilo tudi za vino “cuprese” posestvo Colonnara iz Cupramontane. Klet iz južnotirolskega Kalter-na je dobila srebrno medaljo za traminca ter 4 diplome za chardonnay, sauvignon, burgundca in kaberneta. Edi Keber s Cegla je dobil že omenjeno zlato medaljo, posestvo Krapež z Jazbin dve diplomi za chardonnay in sivi pinot, Franco Toros od Novalijev pa diplomo za sivi pinot. Na letošnjem vinskem tekmovanju v Ljubljani so podelili 4 naslove šampjona, 7 velikih zlatih medalj, 154 zlatih in 254 srebrnih, ter 830 pismenih priznanj (diplom). 45 vin niso ocenili. Med šampioni sta dva ostala doma, v Sloveniji. Eden je šel v Brda in sicer merlotu letnika 1992 posestva Movia, drugi na Bizeljsko, dva druga pa sta odšla v Avstrijo in v Južno Afriko. Slovenska vina so letos dosegla izjemne uspehe, večje kot kdajkoli prej, je bilo povedano v torek na tiskovni konferenci v Ljubljani. V ocenjevalni komisiji, ki je preverjala kakovost vin, je bilo 37 strokovnjakov iz veC držav. Največ jih je bilo domačih, dva sta bila iz Furlanije in sicer Pietro Pittaro in Paolo Val-desolo. V Ljubljani bo prihodnji teden, od 4. do 8. junija, sejem vina, na katerem bodo razglasili zmagovalce in jim podelili priznanja. Na sejmu bodo vina na pokušnjo, vmes bo še cela vrsta drugih prireditev, v katere se vključuje tudi mesto Ljubljana. MARKO VVALTRITSCH ~L___FESTIVAL TRJESTE PRIMA_h Humberto Ouagliota odličen izvajalec španske glasbe Kdo ne ve, da poteka letos 50-letni-ca smrti znamenitega španskega skladatelja Manuela de Falle? V soboto, 25. maja, je festival Trieste Prima (pobuda sodi v okvir obsežnejšega projekta Dialogov z umetnostjo srednjevz-hodne Evrope) predstavil koncert, ki je bil posvečen izključno njegovi glasbi. Pravzaprav je de Fallova glasba le zaokvirila edinstven kulturni dogodek: program je obsegal skladbe najvažnejših sodobnih španskih skladateljev, ki častijo tega španskega modernista. Prvič so bila tako izvedena v Italiji dela Bernaole, Abrila, Colomeja, Turine, pa tudi "starih znancev”, kakršni so Priedo, Marco in Stefani. Premisa je bila naj si ti umetniki za svoje delo izberejo fragment iz de Fallove glasbe in ustvarijo skladbo za klavir. V tržaških prostorih Goethe Inštituta je nastopil znani pianist Humberto Quagliata, ki se že od svojih prvih nastopov ukvarja izključno s sodobno špansko glasbo. Španski umetnik (ki je sicer rojen v Urugvaju) nas je takoj očaral s prirojeno muzikalnostjo, ki se zna "utihotapiti tudi skozi "sodobni izrazni filter” glasbene umetnosti našega časa. Seveda je učinek De Fallove glasbe (še) neposreden. Modernizem je v glasbi pač (še) navezan na poetike 19. stoletja. Njegova poklona Debussiju in Ducasu sta doživela svojčas izjemen uspeh - tako je bilo tudi v soboto. Tu se je lahko QuSgliata v svojem izpovednem tonu kar izživljal. Kljub sodobnemu izrazu se je pa del de Fallove magije ohranil v Stefa-nijevem Nocturnu, skladbi, ki je z Marcovo Farruca in Prijetovo Medita-cion naredila najgloblji vtis. Daniel Stefani je naš star znanec, saj je za tržaški ansambel Chromas napisal delo, ki je doživelo krstno izvedbo v prejšnji ediciji projekta Trieste Prima. Prijeta in Marca pa moramo tudi označiti za stara znanca, saj so koncerti prejšnjih let obširno prikazali njuno glasbo. Težko je vendar oceniti in med seboj primerjati kar sedem praizvedb; jasno nam je bilo, da je tudi v španskem glasbenem ambientu marsikdo, ki gleda nazaj (Anton Garcia Abril, na primer, s svojo balado de Los Arrayanes), vendar je naloga festivala ta, da nudi čim širši pogled na sodobno glasbeno ustvarjalnost. (Na sporedu je bila tudi Toccata Joseja Luisa Turine, ki je vnuk znamenitega Joaquina Turine!) V zadnjih dveh letih se je projekt Trieste Prima razširil na različne umetniške zvrsti. Na pobudo združenja Sodobni Trst je nastal je festival Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope. Prav tako se je tudi razširila glasbena ponudba, saj se je letošnji festival Trieste Prima začel kar z baročno glasbo. Tematika letošnjega glasbenega dela projekta Dialogov je "kultura Sredozemlja”, in baročna glasba prvega koncerta je obsegala le avtorje, ki so delovali v "sredozemskih mestih”. V soboto je Španija s svojo glasbo dokazala ravno tako svojo "sredozemsko” kulturo. Na nasldnjem koncertu bo nastopila spet skupina iz obmorskega "sredozemskega mesta” - Ensemble Scelsi iz La Spezie. V soboto je torej mesto Trst prvo v Italiji predstavilo najnovejšo špansko glasbeno umetnost. Ob takem kulturnem dogodku bi si bilo pričakovati večji obisk predvsem tistih, ki običajno tarnajo, da se v tržaškem glasbenem okolju ne dogaja nič zanimivega. GR LIKOVNA UMETNOST / DEZIDERIJ ŠVARA »Vesel sem uspeha goriške razstave« Vendar si umetnik žel da bi razstavljal tudi v Trstu V galeriji Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici je ta mesec razstavljal slovenski tržaški umetnik Deziderij Švara, ki ga je občinstvu ob otvoritvi lepo predstavil Sergij Cesar. Ze pred časom sva se zmenila za razgovor. V njem sem mu želela povedati svoje vtise z razstave, pogovor pa naj bi stekel o vsem, kar me veže že dolgo let na tega umetnika, ki me s svojimi deli ne samo preseneča, temveč ustvarja v meni ob gledanju njegovih del prijetne, sproščene občutke. »Vsak umenik si želi takšnih občutkov s strani obiskovalcev njegovih razstav. Prav te občutke sem morda najbolj želel posredovati obiskovalcem in pri tem prikriti, ali vsaj ne preveč izpostavljati, svojih osebnih težav, ki jih pa ima vsakdo izmed nas -nekdo manj, drugi malo več.« Tako se je začel najin razgovor, v katerem se je prvo vprašanje nanašalo na izbiro galerije oz. kraja, saj je Švara zadnjič razstavljal v Skednju pred dvema letoma. »Upal sem, da se bodo razmere v galeriji Tržaške knjigarne spremenile, uredile, da bom lahko razstavljal v svojem mestu. Pa temu ni bilo tako. Galerija doživlja krizo, kot jo je doživljala tudi knjigarna sama. In ker so stroški za razstavljanje v drugih galerijah zelo visoki, sem se odločil, da bom svoja dela razstavil v goriški Katoliški knjigarni, ki ima izredno lepe in funkcionalne prostore, ki je v središču mesta, kamor zahaja veliko Slovencev iz tega območja. Pripravili so nam lep sprejem, z nastopom mlade pianistke, pa še z govorom predstavnice knjigarne. Potem sta sledila predstavitev Sergija Cesarja in ogled mojih novih del, ki jih je bilo tokrat okrog 25. Gre za nova dela, s katerimi sem se želel pred- staviti vsem tistim, ki spremljajo mojo ustvarjalno pot.« Deziderij Švara je bil leta 1971 med ustanovitelji Grupe U, v kateri so bili Se Zuljan, Kozman, Žerjal, Volk in Vecchiet. Leta 1981 so ustanovili Društvo zamejskih likovnikov, ki je štelo okrog 50 članov. »Pridno smo delali in dosegali tudi uspehe. Sam se se za nekaj let preselil v Južno Ameriko in ko sem se vrnil je bilo naše delovanje že v krizi. Pa se s to mislijo ne morem sprijazniti, kot se ne morem sprijazniti z dejstvom, da galerija v naši knjigarni ni več zbirališče ustvarjalcev in ljubiteljev umetnosti. Vse to bi želel, da bi se uredilo, da bi imeli v Trstu ponovno svoj prostor, kjer bi lahko prikazovali svoja dela in se srečevali z obiskovalci naših razstav. Pravtako bi želel, da bi morda mladi ponovno oživeli delovanje našega društva, saj tudi oni potrebujejo pomoči, stika z občinstvom in seveda tudi priznanja in napotkov za naprej.« Deziderij Švara je po rodu iz Ri-cmanj, ki pa se je povsem udomačil v Skednju. Tako je tudi član Odbora za postavitev spomenika padlim pred tržaškim pokopališčem. »Milism, da mora biti umetnik sestavni del manjšine, da mora občutiti vse njene probleme kot svoje in tako usmerjati svojo dejavnost in jo doživljati. Želim si seveda, da bi razstavo, ki sem jo prikazal v Gorici, lahko predstavil tudi v Trstu. Vesel bi bil, če bi bilo to v galeriji TK. Ce to ne bo mogoče, bom pač poiskal drugo rešitev. Vesel pa sem, da je moja tokratna goriška razstava tako lepo uspela, da so mi Slovenci, pa tudi italijanski obiskovalci, s svojimi pohvalami potrdili, da sem na pravi poti, da ustvarjam slike, ki lahko obiskovalcu veliko pomenijo in tudi povedo.« Neva Lukeš BENETKE / POLEMIKE O MOZAIKIH BAZILIKE SV. MARKA Veliko mozaikov so pred časom grobo zamenjali V umetniških krogih v Benetkah je v zadnjih tednih veliko polemik. Razlog zanje je bilo nekaj dni pred koncem aprila predavanje mladega raziskovalca in starinarja Ja-copa Scarpe v prestižni dvorani ene najstarejših beneških kulturnih ustanov, v tistem »Ateneo Veneto«, ki se nahaja v palači nasproti pogorišča teatra La Penice. Jacopo Scarpa je pred običajno izbrano publiko v tej dvorani pokazal mozaik s podobo Teodora s Krete in zatrdil, da je to original, ki je svojčas krasil binkoštno kupolo v baziliki sv. Marka. Kar 40 od oseminštiridesetih glav, ki krasijo to kupolo, ni po mnenju Scarpe originalnih. Restavratorji so jih zamenjali na grob način. Njegova izvajanja, ki bodo objavljena v prihodnji številki znane beneške revije, so seveda izzvala veliko polemik. Jacopo Scarpa ima danes vpeljano trgovino s starinami, je pa tudi strokovno zelo podkovan. Ze v mladih letih se je zanimal za beneško ume- tnost, o njej študiral, delal v raznih ustanovah, tudi v baziliki sv. Marka. Prav takrat je ugotovil, da je bilo veliko originalnih kosov beneških palačah in še zlasti v baziliki, je zamenjanih v teku stoletij. Bazilika sv. Marka je iz leta 1150 in je svojevrstne, edinstven spomenik bogate bizantinske umetnosti. Poznamo jo, vemo, kako jo današnji upravitelji skrbno čuvajo pred vsak dan naraščajočo množico radovednih turistov, ki jim je le do tega, da vidijo njene lepote, ne zanima pa jih njihova ohranitev. Tudi baziliko sv. Marka je že v prejšnjih stoletjih načel zob časa. V preteklosti so vsako razporo takoj popravili. Velikokrat pa niso imeli tistega posebnega estetskega čuta, ki je zelo prisoten dandanes. Marsikaj je bilo zamenjanega, Se zlasti so rabi časa odslužili mozaiki. Posebej tisti na kupoli, kot je primer bin-koštne kupole v beneški baziliki. Ko gledaš od spodaj navzgor, ne boš opazil nič nenavadnega. Strokovnjaki pa bodo od blizu brž ugotovili, kaj je originalno, kaj pa ni. Tako naj bi bilo tudi z že prej omenjenimi štiridesetimi mozaiki. Se zlasti je do zamenjave prišlo sredi prješnjega stoletja. Samostojne Beneške republike ni bilo več, novi vladarji, najprej Francozi, potem Avstrijci in Italijani, niso kazali velikega zanimanja za te svojevrstne umetnine. V samih Benetkah ni bilo več tistega državnega ali nacionalnega ponosa, ki je bil značilen za časa Serenis-sime. Takrat, ob polovici prejšnjega stoletja, so kamenčki mozaikov v baziliki pričeli na hitro odpadati. Upravitelji velike cerkve so sicer poskrbeli, da so bile podobe zamenjane, vendar to niso delali najboljši mojstri. Originalne kamenčke podrtih mozaikov so spravljali na kup, jih naprej prodajali, pa čeprav se je od časa do časa našel kak bolj zavesten upravitelj, ki je takšno ropanje preprečil, pa čeprav samo začasno. Sicer se podobne stvari takrat niso do- gajale le v tej največji beneški cerkvi. Podobno je bilo tudi z znamimi plemiškimi palačami v tem mestu sredi lagune. Stendhal in Ruskin sta v svojih spisih takšno početje kar nekajkrat omenila. Beneške umetnine, od navadnih kamenčkov do celih mozaikov, od slik do hišne opreme palač, so »se znašli« v domovih bolj zavestnih nemških, francoskih in še zlasti angelskih bogatašev. Kasneje so prišli v angleške, ameriške, nemške in češke muzeje. Dokaz za to so ne le razstavljene slike v muzejih po svetu, marveč tudi zaokrožene razstave del iz teh muzejev, ki jih danes prirejajo v Italiji. Seveda nihče ne more izvedeti kdaj in na kak načn je bila umetnina izvožena. Največ pa je brez dvoma skritega javnosti na domu kakšne bogate družine. Že omenjeni Jacopo Scarpa pravi, da je bil več let za petami tistemu mozaiku, ki ga je konec aprila pokazal visoki beneški kulturni družbi. Kupil ga je na neki dražbi v Avstriji ter brez vsake težave pripeljal domov. Pravi, da ga ne bo prodajal v svoji starinarni, da bo ostal njegova last. Od vseh štiridesetih uničenih ter odnesenih drugih mozaikov Scarpa trdi, da naj bi bila le še dva druga ohranjena: prvi nekje v New Yorku, drugi pa v zbirki nekdanjega zavoda Banco San Marco. Časopisi v Benetkah so dali velikega poudarka temu predavanju. Scarpa trdi, da mu je že nekaj dni po predavanju telefoniral nek francoski starinar, ki mu je povedal, da qe že pred časom imel opravka z nekaterimi mozaičnimi deli iz Benetk. Bolj jezni so na Scarpo upravitelj bazilike sv. Marka. Sicer niti najmanj ne zanikajo tega, kar se je v preteklosti dogajalo z restavratorskimi deli. Ne verjamejo, pa da bi bil mozaik s podobo Teodora s Krete, najbrž dejo nekega neznanega makedonskega umetnika, originalen. Scarpa naj dokaže svojo trditev, da je to zares original iz dvanajstega stoletja, pravijo upravitelji bazilike. Marko VValtritsch iH 9. ŠTEVILKA REVIJE h Galeb tokrat zastopajo pisane mačke Šolsko leto se bliža h koncu in brezdelju počitnic se bo v kratkem predal tudi Galeb. Deveta številka letošnjega letnika pa je Se povsem delovna z običajno vsebino, ki je tokrat - posebno v barvah ilustracij - spomladansko zaznamovana. Med številnimi lepimi ilustracijami, ki krasijo deveto številko, smo izbrali veliko in pisano mačjo druščino. Pravljico o Mačji materi je napisal Franjo Frančič, ilustriralo pa jo je Vesna Benedetič. LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 30. maja 1996 WASHINGTON / TEŽAVE ZA PREDSEDNIKA ZDA -------------:--------------—------------------------------------- -ii Whitewater za poroto so vsi trije obtoženci krivi Porotniki niso verjeli pričevanju predsednika Billa Clintona VVASHINGTON - Predsednika Clintona ni nihče neposredno obtoževal, vendar pa mu porotniki niso verjeli, ko je nastopil kot priča. Po osmih dneh zasedanja se je namreč porota procesa Whitewater, na katerem so sodih Clintonovemu nasledniku na Čelu države Arkansas Jimu Guyu Tuckerju in bivšima družabnikoma predsedniškega para Jamesu in Susan McDougal, odločila, da so trije obtoženci v glavnem krivi (guverner je zakrivil 2 od 7, James McDougal 18 od 19, Susan McDougal pa 4 od 4 dejanj, za katere so jih dolžili). Porota je torej skoraj v celoti osvojila tezo tožilca, da so obtoženci na nezakonit način dobili posojila v višini 3 milijonov dolarjev, zagotovila pa so dale zvezne agencije. Bill Clinton je pričal glede posojila v višini 300 tisoč dolarjev, ki naj bi jih prejela ena od družb Susan Mc-Dougala in to tudi na posredovanje predsednika (posegel naj bi pri Halu). Predsednik ZDA je zanikal, vendar pa porote ni prepričal. Datuma, ko bodo uradno prebrali razsodbo, še niso določili. Glede na obtožbe so predvidene kazni precej težke, Jamesa McDougala bi lahko obsodili kar na 84 let zapora in visoko denarno kazen, Susan McDougal na največ 17 let jeCe in milijon dolarjev, Tuckerja pa naj deset let in pol milijona globe. Kmalu potem, ko se je razvedela odločitev porote, je Tucker najavil odstop, da bi se bolje pripravil na priziv. Sredi julija bo mesto guvernerja prevzel sedanji namestnik Mike Huckabee. V ameriške sodne dvorane fotografi nimajo vstopa, zato časopisi objavljajo risbe s procesov (AP) NOVICE Iran: 27 mrtvih v prometni nesreči TEHERAN - »Cesta smrti« je zahtevala nove žrtve: na glavni prometnici v osrednjem Iranu, ki so ji dali zelo nazorno oznako, je ponovno prišlo do hude prometne nesreče, v kateri je 27 oseb izgubilo življenje, šest pa jih je bilo hudo ranjenih. Kot poroča iranski dnevni tisk, sta na cesti, ki povezuje pristanišče Bandar Abbas z glavnim mestom, čelno trčila avtobus in tovornjak. Med 27 osebami, ki so umrle v nesreči, je bilo 19 sezonskih delavcev, ki so se vraCah domov v severni del države. Viseči most potegnil v Tago več oseb MADRID - V okolici Aranjueza, približno 50 kilo-metrvo stran od Madrida, se je podrl viseči most in potegnil v reko več oseb. Na njem je bila namreč skupina 52 starostnikov, ki so bili na izletu. Po prvih poročilih naj bi dve osebi utonili, dve pa naj bi bili ranjeni, vendar pa še veliko ljudi pogrešajo. Aretirali drugega udeleženca ugrabitve milijarderja Reemtsmo BONN - Tudi drugi elan skupine, ki je ugrabila in konec aprila izpustila Reemtsmo, je bil po prejetju visoke odkupnine »na počitnicah« v Španiji. Pred dnevi so agenti prijeli VVolfganga Koszicsa, včeraj zjutraj pa v Malagi še 58-letnega Petra Ernsta Adolfa Richterja. Se vedno pa išCejo tretjega člana in vodjo skupine. Tbilisi: 10 oseb zgorelo v avtobusu MOŠKA - Po poročanju tiskovne agencije Interfax je v glavnem mestu Gruzije prejšnjo zgorelo deset potnikov mestnega avtobusa, ki se je vnel zaradi okvare motorja. Agencija je vest prevzela po gruzijskem notranjem ministrstvu. UMOR KENNEDVJA / ODKRITJE POSNETKOV, KI PA NE RAZKRIVA OZADJA NEPOJASNJENEGA UMORA mm sip^j Zadnji trenutki JFK-ja pred usodnimi streli v Dallasu na 16-mm filmskem posnetku 1 Predstavnik državnega arhiva Tom Samoluk prejema film od Janet Veazey. Ko je prijatelj njenega očeta Roy Cooper posnel film je bila Janet stara 8 let. (AP) DALLAS - Doslej nepoznani filmski posnetki zadnjega dne pokojnega ameriškega predsednika Kennedyja so ležali dolgo let zakopani na vrtu nekdanjega uslužbenca krajevne televizije. 45 minut črnobelega 16-mi-limetrskega filma pa ne Zakonca Kennedy po prihodu v Dallas Policija išče sledi v bližini kraja umora odkriva nobene posebne novosti, ki bi lahko razkrila ozadje doslej nepoja-snenega umora Johna Fitzgeralda Kennedyja. Film je našla Janet Vea-zey, posinovljenka Elija Sturgesa, ki je dobil film od prijatelja Roya Coo-perja, uslužbenca televizije, ki je film pobral iz koša za smeti in ga nekaj let imel doma, potem pa zaman skušal prodati in končno zakopal na prijateljevem vrtu. Na posnetkih je lep prizor s predsednikom, ki drži ženo Jacqueline za roko, preden stopita v limuzino, s katero sta se odpeljala proti usodnemu podvozu v Dallasu, pri katerem so predsednika smrtno zadele krogle, ki jih je izstrelila -po uradnih rekonstrukcijah umora - puška Lee j a Osvvalda. Na filmu pa ni nobenega prizora, ki bi lahko osvetlil dinamiko atentata, predvsem ostaja brez odgovora vprašanje, če je na Kennedyja streljal poleg Osvvalda še drug atentator. Na slikah je videti takrat še podpredsednika LyndonaJohnsona, ko stopa iz bolnišnice, kjer so Kennedy izdihnil, pa tudi vec oseb, ki so jih takoj po atentatu zasliševali. Med temi je tudi Lee Osvvald, v katerega od neposredne bližine srepo gleda Jack Ruby, ki ga je dva dni pozneje tudi ubil s strelom v trebuh in tako za vselej zaprl usta osumljencu »najhujšega in najbolj skrivnostnega umora stoletja«, kot pravijo v Zda atentatu v Dallasu. Jack Ruby (prvi levo) prisostvuje tiskovni konferenci L.H. Osvvalda Podpredsednik L. B. Johnson zapušča bolnišnico po Kennedyjevi smrti L.H. Osvvalda po aretaciji vodijo na policijsko postajo -FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA COSMETICSITALY -FARCO, FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALV DELO / PODATKI IZ NAJNOVEJSEGA POROČILA OECD Tehnološki razvoj potiska raven zaposlenosti navzdol Za usklajeno strategijo razvoja in sprejemljivega socialnega sistema RIM - Italijanska industrija je znala spretno izkoristiti priložnosti, ki jih je ponudil tehnološki razvoj in je v obdobju 1990-93 povečala svojo proizvodnost za 2,8 odstotka, kar je enkrat veC od povprečja sedmih industrijsko razvitih držav (+1,4%). Temu napredku pa je žrtvovala visok davek v obliki izgubljenih delovnih mest, katerih število se je v istem obdobju znižalo za 3,4 odstotka, trikrat več od povprečja G7 (-1,3%). Podatka izstopata v poročilu OECD, ki so ga včeraj predstavili v Rimu in ki na najboljši možni način ponazarja, kako je hiter tehnološki razvoj zadnjih let povzročil globok premik od preteklosti. Industrijsko razvite države bomo morale nujno ubrati uravnovešene strategije, take, ki bodo omogočile vzporeden tek razvoja in take socialne države, ki jo družba lahko vzdržuje. Izziv prihodnjih let - je zapisano v poročilu OECD - gre onstran preproste potrebe po večji prožnosti tega dela in tudi trga proizvodov. V zadnjih 20 letih se je število brezposelnih v državah članicah OECD povečalo za 25 milijonov, vendar z velikimi razlikami med posameznimi regijami: Japonski in ZDA je uspelo obdržati brezposelnost na ravni druge polovice sedemdesetih let, medtem ko je v Evropi problem eksplodiral. Prave žrtve te moCne tehnološke prenove so ne-sprecializirani delavci, opazarja OECD, zato bo treba usposabljanju posvetiti največjo skrb. Na dolgi rok - napoveduje OECD - bo znanje, posebno tehnološko, glavni vir gospodarske rasti in izboljšanja kakovosti življenja, vendar se ta trend ne bo gibal linearno. Prilagoditev bo lahko zelo draga in zahteva Cas, povrhu pa stroški in koristi ne bodo enakomerno razdeljene med državami, podjetji in delovno silo. In ko smo že pri delu, poglejmo še najnovejše podatke zavoda Istat, po katerih so se plaCe odvisnih delavcev na uro v preteklem aprilu povišale za 3,8 odstotka, torej precej manj kot inflacija (4,5%). Prvo trimesečje letošnjega leta pa je prineslo velik upad konfliktnosti pri delu, v prvi vrsti stavk in drugih protestov, saj se je število izgubljenih delovnih ur v primerjavi z enakim obdobjem lani znižalo za kar 35 odstotkov. V Javili treh mesecih letos je bilo izgubljeno 1,1 milijona, lani pa 1,7 milijona delovnih ur. Donos državnih vrednotnic v enem letu padel za več kot 2% RIM - Od lanskega maja, torej v zadnjih 12 mesecih se je letni donos državnih vrednostnih papirjev na dražbah znižal za dve in v nekaterih primerih celo za tri odstotke. Samo v zadnjih dveh mesecih je znižanje doseglo 1 do 1, 5 odstotka. Po previde-vanjih naj bi se padajoči trend nadaljeval, to pa le še utrjuje pričakovanja za bližnjo sprostitev uradnih obrestnih stopenj. Pozornost denarnih trgov je v tem trenutku namenjena današnjemu sestanku vrha nemške Bundesbank in jutrišnjemu občnemu zboru Banke Italije s Faziovimi zaključnimi ugotovitvami. Lira je še naprej pri dobrem zdravju, Čeprav so zapadlosti konec ob koncu meseca včeraj zavrle njen vzpon. Prodijeve izjave na obisku v Bonnu so razvnele razpravo o vrnitvi italijanske valute v Evropski monetarni sistem in o najustreznejšem tečaju, o Čemer se je včeraj izrazil tudi ekonomist italijanske Deutsche Bank, Mario Noera. Po njegovem mnenju mora lira nazaj v EMS Cim-prej, preden se poleže val zaupanja tujih trgov v Italijo, ki je potrebno za dosego Cim ugodnejših pogojev za vrnitev. Po Noerovem mnenju bi bil najugodnejši tečaj 1.050 lir za marko, kajti veCje ovrednotenje lire bi bilo za gospodarski sistem škodljivo. Nadaljnja krepitev lire bi bila lahko škodljiva tudi za predsednika združenja italijanskih bank ABI Tan-credi Bianchija, saj bi lahko sprožila nove špekulacije. Trenutni teCaj lire (okrog 1.010 lir za marko) je zanj povsem realen in ugoden za vrnitev bankovca v EMS. r BANKE / OKVIRNI DOGOVOR BIPOP bo odkupila 50 agencij neapeljske banke BRESCIA - Zavoda Banca Popolare di Brescia in Banco di Napoli sta včeraj podpisala protokolarni dogovor, po katerem naj bi brešanska banka odkupila del neapeljske banke s 50 bančnimi agencijami v severni Italiji. Z okvirnim dogovorom sta zavoda takoj seznanila tudi Banko Italije. Pogajanja za odkup severnoitalijanske mreže podružnic neapeljske banke se bodo nadaljevala po ekskluzivni poti in bodo obsegala tudi vrsto tehničnih in kontrolnih postopkov. Odločitev neapeljske bank za prodajo 50 podružnic v severni Italiji je zbudila med italijanskimi bankami veliko zanimanje. Poslovna banka Rothschild, ki je bila zadolžena za-promocijo prodaje, je prejela zelo veliko izrazov zanimanja, kar dokazuje dinamičnost bančnega sektorja v tem obdobju. Upravna sveta obeh zavodov sta odobrila okvirni sporazum za prodajo omenjenih 50 agencij za skupni znesek 290 milijard lir. S to operacijo, ki sodi v globalni projekt racionalizacije, bo Banco di Napoli v skladu s smernicami Banke Italije bo izboljšal svoje premoženjsko stanje, z občutnim znižanjem medbančne zadolžitve pa tudi svojo likvidnost. Banca Popolare di Brescia medtem nadaljuje svojo strategijo razvoja v severnoitalijanskih deželah, kjer je v zadnjih letih med protagonisti bančnega sektorja. S prevzemom agencij neapeljske banke bo Banca Popolare di Brescia prešla od 75 na 125 agencij z več kot 16 tisoC milijardami lir upravljanih sredstev. — SDGZ / OBVESTILO ZA ČLANE Zanimivi prireditvi v Veroni in Milanu TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča operaterje, da bosta prihodnji teden v Veroni in Milanu dve zanimivi pobudi za podjetja, ki delujejo na mednarodnem področju. V kongresnem centru Agricenter v Veroni bo v ponedeljek, 3. junija celodnevni posvet o dejavnosti IFC - International Finance Corporation, to je finančne ustanove Svetovne banke, ki upravlja velike sklade za naložbene projekte v državah v razvoju. Posegi uglednih strokovnjakov bodo obravnavali možnosti za financiranje kooperacijskih projektov v dometu italijanskih podjetij, s posebnim ozirom na Srednjo Evropo in Rusijo. Predstavili bodo tudi študijo za ustanovitev mešanih podjetij, ki jo je italijanska vlada namenila malim in srednjim podjetjem. Od 5. do 7. junija pa bo v Milanu osma izdaja Mednarodne borze za kooperacijo, razvoj in investicije Boritec, ki se je bo udeležilo vsaj 6.500 tujih in domačih podjetnikov. Ti bodo imeli na razpolago veC 1.600 projektov iz 70 držav in najrazličnejših tehnološkib in blagovnih področij; 400 kooperacijskih projektov italijanskih podjetij, ki iščejo tuje partnerje; dokumentacijo o zakonskih, finančnih in zavarovalniških instrumentih za mednarodno gospodarsko sodelovanje; seminarje in srečanja z delegacijami prisotnih držav. Letos bo tudi posebna »borza v borzi« za sektor trdega kamna in kovin. Podrobnejše informacije nudi organizacijso tajništvo SDGZ v Trstu (tel 040/362949). ČET PET PON TOR SRE 1562,6 15613 15613 ' 15573 15583 1011,7 1011,7 10" 1,7 10063 1007,1 NOVICE Milanska borza se je prebudila MIT .AN - Delnice ENI, ki so še naprej v središču pozornosti, so vCeraj prebudile precej zaspani borzni sestanek in dosegle nov rekord s ceno 7.500 lir. Naj spomnimo, da so bile lansko jesen v javni prodajni ponudbi po 5.250 lir. Včerajšnji posli so bili vredni 700 milijard lir, od Cesar je približno Četrtina vrednosti odpadla na ENI. Zadnji Mibtel je napredoval za 1,02 odstotka, Mib-30 pa je pridobil 1, 19 odstotka. Pozitiven je bil tudi izid na trgu BTP futures, ki so se ovrednotile po zaslugi znižanja donosnosti državnih vrednotnic. Pomoč finančnega ministrstva pri prijavi dohodkov RIM - Urad za obveščanje davkoplačevalčev pri finančnem ministrstvu je včeraj izdal sporočilo, v katerem je navedel glavne informacije, za katere davkoplačevalci najpogosteje sprašujejo po posebni telefonski liniji ministrstva. V sporočilu je tudi promemorija o preverjanjih, ki naj jih davčni obve-zanec opravi pred vložitvijo davčne prijave 740, za katero se rok izteče 30. junija. Med drugimi opozo-rifi najdemo tudi vabilo k točnemu vpisu davCne številke, saj lahko ta napaka stane davkoplačevalca do milijona lir. Prva mešana družba z ZRJ po ukinitvi sankcij GENOVA - Italjugo se imenuje prva italijansko-ju-goslovanska joint venture, ki je bila ustanovljena po ukinitvi embarga z Zvezno republiko Jugoslavijo. Včeraj so jo vpisali v seznam pri trgovinski zbornici v Genovi, delovala pa bo na ladjarskem področju. Jugoslovanski partnerji so Jugoagent, naj-večja srbska pomorska agencija, najpomembnejša srbska banka Beobank in Center za strateške študije iz Beograda, medtem ko je italijanski partner agencija Dominici iz Livorna, ki sodi v grupo STI. Antitrust proti »tabletki mladosti« RIM - Antitrust je ocenia za zavajajočo in posebno vsiljivo reklamo za tabletko Q10 Complex, ki naj bi po zagotovilu njenih proizvajalcev zavirala staranje, ščitila pred hudimi boleznimi in spodbujala raklamne kampanje in naložil družbi ŠIRC, ki je distributer proizvoda, da mora objaviti v dveh Časopisih oglas, v katerem bo zapisano, da je zadevna tabletka navadni živilski integrator in da je ministrstvo za zdavstvo ocenilo deklarirane lastnosti izdelka za »nevzdržne in nerealistične«. spolno dejavnost. Antitrust, ki je prejel številne pritožbe združenj potrošnikov, je odredil prekinitev V soboto deželni kongres CIA TRST - Federalistična reforma države za veCjo učinkovitost javne uprave je eno glavnih gesel obrtnikov, včlanjenih v deželno konfederacijo CNA, ki se bodo v soboto zbrah na letnem obenem zboru. Razpravljali bodo tudi o davčni reformi, o deželnem proračunu in o kreditni problematiki. 29. MAJ 1996 v LIRAH 2 S valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1532,00 1573,00 *¥ nemška marka 998,00 1029,00 i francoski frank 292,00 301,00 n holandski gulden 884,00 911,00 belgijski frank 47,90 49,80 ti funt šterling irski šterling 2316.00 2386.00 2387.00 2468.00 F 5 danska krona 256,00 264,00 ?! 11 grška drahma 6,20 6,60 kanadski dolar 1111,00 1145,00 japonski jen 14,00 14,60 II ?.| švicarski frank avstrjski šiling 1202,00 140,60 1235,00 144,90 -š S non/eška krona 232,00 239,00 it švedska krona 224,00 231,00 portugalski escudo 9,60 10,00 španska pezeta 11,80 12,40 § avstralski dolar 1218,00 1255,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 1 slovenski tolar 11,20 11,70 B hrvaška kuna 265,00 290,00 29, MAJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1537,00 1567,00 nemška marka 998,00 1016,00 francoski frank 292,00 302,00 holandski gulden 883,00 908,00 belgijski frank 48,04 49,84 funt šterling 2313,00 2393,00 irski šterling 2381,00 2476,00 danska krona 256,00 ' 266,00 grška drahma 6,17 6,77 kanadski dolar 1109,00 1144,00 švicarski frank 1206,00 1231,00 avstrijski šiling 140,31 144,81 slovenski tolar 11,20 11,50 29. MAJ 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1555,450 ECU — 1904,890 — nemška marka — 1007,080 — francoski frank — 297,580 — funt šterling — 2363,080 — holandski gulden . — 900,060 — belgijski frank — 49,000 — španska pezeta — 12,074 — danska krona — 260,700 — irski funt — 2429,780 — grška drahma — 6,382 — portugalski escudo — 9,802 — kanadski dolar — 1132,180 japonski jen — 14,317 — švicarski frank — 1223,180 — avstrijski šiling — 143,130 — non/eška krona — 235,630 — švedska krona — 228,280 — finska marka • 327,270 12. APRIL 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt šterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 nizozemski gulden 89.387 89.497 89.607 švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29:375 29.435 29.495 danska krona 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska.krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska peseta 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 SVET Četrtek, 30. maja 1996 PRVI IZIDI PARLAMENTARNIH IN PREMIERSKIH VOLITEV V IZRAELU Peresu je uspelo poraziti Netanjahuja in likud Zagovorniki mirovnega procesa si lahko oddahnejo JERUZALEM (Reuter, M.S.) - Skoraj 80 odstotkov od 3,9 milijona izraelskih volilnih upravičencev, ki so se včeraj podali na volišča, je z izbiro med kandidatoma za predsednika vlade, voditeljem laburistične stranke Simonom Peresom in voditeljem desničarskega Likuda Benjaminom Netanjahujem, odločalo o usodi bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Po prvih projekcijah volilnih izidov, ki sta jih objavili izraelski televizijski postaji kanal 1 in 2, si je izjemno tesno zmago priboril Peres z najmanj 50, 7 odstotka glasov, njegova stranka pa naj bi dobila 37 sedežev v parlamentu, kar Sest več od Likuda. 2e prvo štetje volilnih lističev, ki se je začelo takoj po zaprtju volišč ob 22. uri po lokalnem času, je pokazalo, da bo Peres tesno, a zanesljivo zmagal in zlahka sestavil vladno koalcijo, v kateri bodo poleg laburistov sodelovale stranka Meretz (11’ sedežev), Demokratična fronta za mir in enakost (6 sedežev), Združena arabska lista (2 sedeža) in skrajna židovska stranka Sas (8 sedežev). Skupaj naj bi si zagotovile 64 sedežev, medtem ko jih lahko koalicija pod vodstvom Likuda zbere največ 56. Čeprav bodo uradni rezultati znani šele danes, je že jasno, da bodo največji zmagovalci volitev religiozne židovske stranke in nova stranka imigrantov iz nekdanje Sovjetske zveze, ki jo vodi nekdanji oporečnik Natan Saransk. Po objavi projekcij volilnih izidov so iz glavnega štaba laburistov v Tel Avivu zadoneli vzkliki »Zmaga! Zmaga!«. »Prijatelji, to je srečna noč za vse nas,« je izjavil vodja kampanje Binjamin Ben-Eliezer. »Štetje volilnih lističev bo to še potrdilo.« Povsem drugače je bilo v taboru Likuda. Takoj, ko so se na ekranu zasvetile številke, je v glavnem štabu zavladala tišina, večina Likudovih poslancev pa je takoj zapustila zgradbo. »Kolosalen poraz,« je izjavil razočarani parlamentarec Meir Sitrit. »Počakali bomo na uradne rezultate. Razlika je izjemno majhna,« so se tolažili le Se redki aktivisti v štabu. Volitve so potekale v izredno napetih razmerah, ki so jih še dodatno zaostrili židovski skrajneži z grožnjami premieri! Peresu, zaradi česar je moral ta odpovedati vse svoje popoldanske nastope in dodatno okrepiti svoje varnostne ukrepe. Na ulicah je za varnost volilcev skrbelo 24 tisoč vojakov in pripadnikov civilne garde, čeprav je tudi militantno krilo gibanja palestinskih skrajnežev Hamas obljubilo, da se začasno odpoveduje novim terorističnim napadom. Prav varnost je bila ključni dejavnik, ki je odločal o izidu volitev. Zidovski skrajneži so celotno volilno kampanjo poudarjali, da Peres tega ne more zagotoviti. »Nisem nameravala voliti, dokler mi pred nekaj dnevi rabi ni pojasnil, da je to božja zapoved,« je priznala neka volilka iz Telz Stona. »Božja volja je, da bo od jutri zjutraj premier postal mesija. Kakorkoli že, rabi je rekel, naj volim za Netanjahuja, in to sem tudi storila,« je izjavila za Reuter. Arabski volilci so se na koncu le odločili za pod-poru Peresu, čeprav mu očitajo krivdo za aprilski pokol civilistov v Libanonu. Po njihovih besedah jih je v objem laburistične stranke znova potisnila »rasistična politika Likuda«, ki je do odločitve očitno pomagala tudi večini Izraelcev. IZIDI IZRAELSKIH VOLITEV Izidi raziskav javnega mnenja, opravljenih po glasovanju. REUTER VOLITVE PREDSEDNIKA VLADE SIMON PERES LABURISTIČNA STRANKA BENJAMIN NETANJAHU LIKUD 50,7 % 49,3 % VOLITVE V PARLAMENT (število sedežev) LABURISTIČNA STRANKA LIKUD DRUGE STRANKE (skupaj) 37 31 52 INCIDENTI ŽE OGROŽAJO MIROVNI DOGOVOR MED JELCINOM IN JANDARBIJEVIM NOVICE Novo premirje ne sme po stari poti MOSKVA, GROZNI (Reuter, M. S.) - Ruski predstavniki bodo v naslednjih nekaj dneh vnovič sedb za pogajalsko mizo s čečenskimi uporniki, čeprav so ti včeraj znova napadli pripadnike ruske vojske v Groznem. V napadu na oklepnik sta življenje izgubila dva ruska vojaka. Čeprav naj bi premirje začelo veljati Sele juhi opolnoči, incident jasno dokazuje, da bo implementacija sporazuma izjemno težavna naloga. Ruski minister za nacio-nalnosh Vjačeslav Mihajlov je sporočil, da bodo vojaški poveljniki in politiki obeh strani skuSah spodkopati temelje nezaupanja, ki ogroža izpolnjevanje treh točk sporazuma, o katerih sta se dogovorila Jelcin in Jandarbi-jev. V skladu s tem dogovorom bi morali sprti strani po nastopu premirja v dveh tednih izmenjati vse vojne ujetnike in začeh pogovore o umiku ruskih sil v zameno za razorožitev upornikov. Delovni skupini političnih voditeljev sprtih strani se bosta najverjetneje sešli že v soboto nekje v bližini Čečenije, kjer se bosta pogo-varjah o umiku niških enot in razorožitvi upornikov. Odločitev o prihodnjem statusu Čečenije naj bi padla Sele po ruskih predsedniških volitvah 16. junija. Jelcin je že obljubil, da ne bo razbil multietnične Ruske federacije s tem, da bi upornikom izpolnil zahteve po neodvisnosti. Minister Mihajlov je včeraj navedel po- drobnosti mskega predloga politične ureditve Čečenije, ki naj bi tako dobila avtonomijo na gospodarskem področju in celo pooblastila za podpisovanje mednarodnih pogodb, Rusija pa naj bi - tako kot pri ostalih etničnih republikah v feredaciji -obdržala nadzor nad obrambo in ostalimi federalnimi zadevami. Po besedah Mihajlova naj bi Jelcinov obisk separatistične republike dokazal, da tokratno premirje ne bo doživelo usode tistega iz julija lanskega leta, ki se je sesulo že oktobra. Poveljnik ruskih sil v Čečeniji Vjačeslav Ti-homirov je včeraj že opozoril, da upornikom ne bo dovolil, da tudi tokratno premirje izkoristijo za strnitev svojih vrst. »Nihče naj ne misli, da bomo ponovih lansko napako in dovolili upornikom, da premestijo svoje enote. Ce se kdorkoli Zeli bojevah z nami, bo dobil to, kar išče,« je Tihomirov izjavil za agencijo Interfaks. Mihajlov je včeraj tudi sporo- čil, da se bo poveljnik ruskih sil za severni Kavkaz, general Anatolij KvaSnin, »danes ali jutri« sešel s poveljnikom čečenske vojske Aslanom MaSkadovim, s katerim naj bi se dogovorila o načinu vzpostavitve premirja in o izmenjavi ujetnikov. Do takrat morata obe strani poskrbeh, da ne bi prišlo do morebitnih incidentov, ki bi utegnih zanetiti vnovičen izbruh spopadov. Prav zaradi tega je Jelcin od Jandarbijeva pred podpisom sporazuma želel izvedeti, ah bo tudi zloglasni gverilec Samil Ba-sajev privolil v dogovor. Jan-darbijev je zagotovil, da bo tudi Basajev, ki je lani junija vodil krvavi teroristični napad na južnorusko mesto Budjonovsk, spoštoval dogovor. Basajev je pred Jelcinovim obiskom Čečenije namreč grozil, da je izdelal načrt za njegov umor. Včeraj se je znova oglasil tudi ruski obrambni minister Gračov, ki je po uspešnem Jelcinovem obisku Če- čenije znova začutil trdna tla pod nogami. Čeprav so politični analitiki domnevali, da bo Jelcin v predvolilni kampanji odstavil nepriljubljenega generala, je ta včeraj samozavestno obtoževal nekatere druge neimenovane generale, da ga želijo potisniti v ozadje. »Nekateri generali brez časti Sirijo govorice o nesposobnosh naše vojske, ki je zanesljivo branila interese nase domovine in zagotovila njeno varnost,« je izjavil Gračov. Predsednik Jelcin naj bi bil najboljše jamstvo, da bo tokratno premirje le vzdržalo (Reuter) Muslimani spet postavljajo pogoje za mostarske volitve BEOGRAD (STA) - Hrvaški radio v Mostarju je včeraj poročal, da so muslimanske oblasti iz vzhodnega dela mesta evropskemu upravitelju Ricardu Peresu Cassadu poslale zahtevo, da prebivalcem zahodnega Mostarja, ki imajo tudi hrvaško državljanstvo, odvzamejo pravico do glasovanja na bližnjih lokalnih volitvah. Hrvaške oblasti so zahtevo zavrnile kot povsem neutemeljno, saj dvojno državljanstvo po njihovem ne izključuje volilne pravice. Mostarska HDZ meni, da želijo Muslimani na ta način znova prelozih volitve za mestno in Sest občinskih svetov Mostarja. Cassado bo danes objavil novi datum volitev in volilna pravila. Ubili aktivista albanske Socialistične stranke TIRANA (STA) - Tiskovni predstavnik albanskih socialistov, ki so jih vladajoči demokrah po trditvah predsednika Berishe porazili na nedavnih volitvah (uradnih izidov Se vedno ni), je včeraj sporočil, da so ponoči v Tirani neznanci umorili aktivista njihove stranke, 25-letnega Edu-arda Kullollija. Tiskovni predstavnik Islami je povedal, da je Kullolli dan pred smrtjo dejal, da mu že nekaj časa sledi tajna policija. Umorjeni aktivist je v torek pozno zvečer odšel s sedeža stranke, kjer je približno sto aktivistov demonstriralo ob vzklikih »Berisha-Pinochet«. Nato se je ustavil v nekem lokalu, odkoder je čez čas z neznancem odšel na ulico, tam pa so ga ubili. Islami sicer ni obtožil oblasti za umor, ni pa izključil njene odgovornosti. Grški in turški zunanji minister se ne bosta sešla ATENE (STA) - Grčija je včeraj odstopila od predvidenega srečanja med grškim in turskim zunanjim ministrom, ker po njenem mnenju razmere Se niso zrele za pogovore o izboljšanju odnosov med sosedama. Grški zunanji minister Teodoros Pangalos in njegov turski kolega Emre Gonensaj naj bi se sešla v ponedeljek v Berlinu ob robu srečanja predstavnikov zveze Nato, vendar pa so Atene obtožile Ankaro, da vztrajno krši grški zračni prostor in ozemeljske vode ter si lasti dele grškega ozemlja, zato »bo sestanek Sele takrat, ko bodo izpolnjeni pogoji za bilaterahra srečanja na tej ravni«. VOLITVE NA SEVERNEM IRSKEM Forum, ki naj bi zgradil pot k miru Sinn Fein napoveduje bojkot skupščine lONOONDERRV SEVERNA UUP Ulstrska unionistična stranka Vztraja, da mor* republikanci upoštevati vdjo vetine, ti hoče ostati v okvim Vefte Britanije. Stranka ima v britanskem pariamentu devet poslancev. SDLP Socialdemokratska in laburistična stranka Predstavlja kabliške nacionaliste in se zavzema za »novo lisko« ter tesnejše vezi med Beiastom to Dubltoom. V britanskem parlamentu ima štiri poslance, voditelj John Hume pa je uspešen mirovni posrednik. DUP Demokratična unionistična stranka Zagovarja oster nastop proti republikancem. Vodi jo prmestanlski pridigar lan Paisley, v britansliem pariamenb pa ima to poslance. Sinn Fein _________ Poičr« telo Irske leptttranske armade, ti je prol britanski nadvMmzahtevaumk vojske. Vodi jo Geny Adams, ne sme pa se pogajati, dokler Ira ne preda vsega ort*. AP Zavezniška stranka Zagovarja umijinopoHe in žel presegati razdelitev med katofci in polestanti. Pričakige pribčžno deset odstotkov glasov. RUP Napredna unionistična stranka Politično krik) protestanskih Ulstiskih proSovofibv {UVF). Zavzema se za nov način reševaria težav z novimi lokalnimi oblastmi. UDP Ulstrska demokratična stranka Poično krilo skM*orgaiizac|Ustrska obrantna zveza (UDA) m Ulstrski borci za svobodo (UFF). 2ef zbrati glasove večine protestantskih volcev. Unionistična stranka Združenega kraljestva Nova stepna, ki jo vodi znam'odvetnik Robert McCartney. Na*)tuje protestantskim skqnežemtoje za tesnejše povezovanjeskatočki. Delavska stranka in Demokratična levica Mar^i teviča* stianti, ki obscjata Iro h protestintske skr^ieže ter zagovarjata povezavo delavskega razreda na otoku. Severnoirska Zenska koalicija Zagovarja načelo enakopravnosti med spotoma in boi proti revščini. S sedemdesetimi kandidatkani hoče končati moško prevlado v severnoirskem političnem življenju. Konservativna stranka Severnoirska podružnica britanskih vladajočih konservativcev. BELFAST (Reuter, J. V.) - Prebivalci Severne Irske bodo danes volili poslance 110-članskega foruma, ki bo potem sestavil skupine pogajalcev za pogovore, s katerimi naj bi končali Četrt stoletja trajajoč konflikt med unionisti in nacionalisti na severu zelenega otoka. Na volitvah v skupščino, ki ne bo imela zakonodajne moti, sodeluje veC kot tisoč kandidatov šti-rindvajsetih političnih strank. Vodja Sinn Fein Gerry Adams je že napovedal, da bo njegova stranka sicer sodelovala na volitvah, vendar bo kasneje bojkotirala delo foruma. London in Dublin namreč ne dovolita, da bi se mirovnih pogovorov, ki naj bi se predvidoma zaceli 10. junija udeležili tudi predstavniki Sinn Fein. Ce Ira ne bo spet vzpostavila premirja, ki ga je prekinila z bombnimi napadi februarja letos. »Na volitvah sodelujemo zato, ker upamo, da bodo oblikovale široko, jasno pot do mirovnih pogovorov, v katerih bodo sodelovale vse stranke,« je Adams prepričeval privržence Sinn Fein, ki še vedno dvomijo v iskrenost britanskih namenov ob razpisu vobtev. Po Adamso-vem mnenju London ne bo mogel ignorirati izidov vobtev, ki jih je sam predlagal kot pot do pogajanj. Britanski in irski predstavniki zagotavljajo, da bodo nadaljevah mirovni proces tudi v primem, Ce se ga Sinn Fein ne bo udeležila. Forum bo imel zelo omejene pristojnosti. Od 110 poslancev se jih 90 voli neposredno, ostalih dvajset sedežev pa bo razdeljenih med deset strank, M bodo zbrale največ glasov. Opazovalci predvidevajo, da bodo volitve povzročile razdrobljenost protestantskih glasov. Nekateri napovedujejo presenetljivo vodstvo nacionabsticne Socialdemokratske in laburistične stranke (SDLP), kar bi pomenilo hud udarec lanu Paisleyu, unionističnemu skrajnežu in voditelju Demokratične unionistične stranke. Paisley je poslanec v britanskem in evropskem parlamentu ter že več kot štirideset let predstavlja »trdnjavo bri-tanskosti« na Severnem Irskem. Sam sicer trdi, da bo nesporni zmagovalec današnjega glasovanja, s tem pa naj bi pokazal, da David Trimble, voditelj Ulstrske unionistične stranke, s svojim odmikom od skrajne pobtike ni uspel prepričati večine protestantskih volilcev. Katoliška manjšina nima tako velike izbire med različnimi stopnjami skrajnežev. Sinn Fein se obeta od deset do dvanajst odstotkov glasov, sicer pa bo večina glasov najverjetneje namenjena kandidatom SDLP, ki jo vodi umirjeni John Hume, eden najvztrajnejših zagovornikov mirovnega procesa. Ce bo levosredinska stranka res postala najvplivnejši politični dejavnik na Severnem Irskem, obenem pa bodo unionisti razcepljeni, ne bo mogel nihče z gotovostjo napovedati, po kateri poti bo krenil mirovni proces. Tudi Ce bo forum brez zapletov sestavil pogajalsko skupino to še ne pomeni, da bodo pogajanja potem res stekla. Zadnji tedni zastojev v britansko-irskih pogovorih kažejo, da poh-tiCna volja še ni dovolj moCna za odločilen korak - konec popuščanja skrajnežem. BRITANSKI KONSERVATIVEC WALPEN SVARI JOHNA MAJORJA Zagovorniki Evrope v protinapadu Premier utegne izgubiti parlamentarno večino, če bo »goveji spor« prerasel v vojno z EU LONDON, BRUSELJ (Reuter, B. Ž.) - Britanski ministrski predsednik John Major je včeraj prejel opozorilo, da bo izgubil krhko parlamentarno večino, Ce bo svojo kampanjo za odpravo prepovedi izvoza britanske govedine spremenil v vsesplošno vojno proti Evropski uniji. Grožnjo je dan po tem, ko so trije britanski ministri v Bruslju z vetom preprečili sprejem trinajstih odločitev EU, izrekel George VValden, proevropsko usmerjeni elan vladajoče Konservativne stranke. VValden je v članku, ki ga je objavil The Times, zapisal, da je Majorjevo ostro taktiko nesodelovanja z EU podprl s stisnjenimi zobmi. »Toda Ce bo Major napade stopnjeval in nesodelovanje z EU še razširil, namesto da bi se lotil trdih pogajanj o prihodnosti Evrope, bom moral svoje stahšCe spremeniti,« je zapisal VValden. VValdnov članek je zadnje znamenje protinapada zagovornikov Evrope, katerih glas se je zadušil v aplavzu evroskeptikov, ki so proslavljali Majorjevo odločitev. Omenjene ostre besede so pomembne predvsem zaradi tega, ker ima Major v parlamentu samo en glas večine. Kljub temu pa je britanski premier dejal, da bo vsakodnevne posle EU onemogočal, dokler evropski partnerji ne bodo odpravili prepovedi izvoza treh govejih stranskih proizvodov - želatine, masti in semena - in se ne bodo sporazumeli o okvim za dokončno odpravo prepovedi izvoza govedine. Britanski ministri se medtem v Bmslju že vkopavajo pred dolgotrajno bitko, ki bo lahko po besedah ministra za javno upravo Rogelja Freemana trajala celih šest let, kolikor bodo Britanci potrebovali za izkoreninjenje bolezni norih krav. Seveda to po Freemanovem mnenju ne pomeni, da bo prepoved trajala šest let. »-Vsaj delno odpravo prepovedi bi bilo mogoCe s podporo naših evropskih partnerjev doseči že precej pred dokončnim zatrtjem bolezni norih krav,« je dejal Freeman. »Nismo ne proti Nemčiji ne proti Italiji ne proti Franciji in celo ne proti Evropski uniji. Opozarjamo samo, da je v goveji industriji nastopila kriza,« je še dejal britanski minister za javno upravo. Čeprav diplomati menijo, da Britanci Bruslja ne bodo kar tako spravili na kolena, je Itabja, ki predseduje EU, sporočila, da bo v delovanju petnajsterice prihajalo do vse večjih motenj, ce se bo spor nadaljeval. »To' ne more dolgo trajati, ne da bi škodilo interesom EU,« je dejal itabjan-ski državni sekretar za zunanje zadeve Rino Seni. Evropska komisija je včeraj dejala, da ravnanje Velike Britanije v skupnosti, kjer vladajo načela pravne države, ni primerno. Evropska komisija je sprejela tudi sklep, da bo proizvajalcem govejega mesa namenila pomoč v višini 650 milijonov ecujev. Proizvajalcem bodo neposredno namenili 534 milijonov ecujev, 116 milijonov pa bodo razdelili državam, ki bodo denar namenile tistim, ki so najbolj ogroženi. NOVICE ODZIVI FRANCOSKE POLITIKE NA CHIRACOV PREDLOG REFORME OBOROŽENIH SIL SLOVENIJA IN EU David Howell pri Školču in Thalerju LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Jožef Skolc je včeraj sprejel predsednika zunanjepolitičnega odbora spodnjega doma britanskega parlamenta Davida Howlla. Skolc je v krajšem pogovom Hovvllu predstavil delo slovenskega parlamenta, največ pozornosti pa je namenil procesu približevanja Evropski uniji. Slovenija si želi postati sestavni del nastajajočega vseevropskega ekonomskega prostora, je poudaril Skolc in opozoril, da je zato podpis sporazuma o pridruženem Članstvu naša prednostna naloga. Zatem je gosta iz Velike Britanije sprejel Se Zoran Thaler, ki opravlja dolžnosti zunanjega ministra. Sogovornika je seznanil s pozitivnimi premiki v slovensko-italijanskih odnosih in z nedavnim obiskom Pierra Fassina v Ljubljani. Howell pa je Thalerju pojasnil podrobnosti v zvezi s tekočimi vprašanji v okvim EU, kjer je za britansko stran v ospredju spor zaradi embarga na trgovanje z govedino. Pri tem sta sogovornika izmenjala stališča o tem, kako se izogniti morebitnim težavam pri podpisu asociacijskega sporazuma. Howell je poudaril, da London še vedno podpira širitev unije in priključitev Slovenije. Varnost dfiave v rokah revežev PARIZ (Reuter, J. V.) - Predstavniki francoskih levičarskih strank so se ostro odzvali na predlog predsednika Jacquesa Chiraca o ukinitvi naborniškega sistema in preoblikovanju oboroženih sil v pokbeno vojsko. Po njihovem mnenju je to najslabša možna rešitev. »Prostovoljci bodo prišli iz najrevnejših slojev. Vojsko bodo sestavljati brezposelni, naša obramba pa bo zaupana revežem,« je povedal strokovnjak za vojaške zadeve pri francoskih socialistih Jean-Michel Bouche-ron. Vodja poslanske skupine komunistične stranke Alain Boquet je Chiracov naCrt označil kot rušenje obrambne politike, ki je dvesto let temeljila na načelu, da mora vojska predstavljati ljudstvo. »Predsednik hoče pokopati Valmy,« trdi Boquet in pri tem misli na bitko leta 1792, v kateri so revolucionarji premagali prusko poklicno vojsko ter postaviti trde temelje francoski republiki. Boucheron in Boquet sta tako odgovrila na Chiracov govor državljanom, v katerem je povedal, da namerava po letu 1997 postopno ukiniti obvezno služenje vojaškega roka, ki naj bi ga zamenjala enotedensko obvezno »seznanjanje z vojsko« in možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki jo bodo lahko izkoristiti tako moški kot ženske. O predlogu naj bi konec letošnjega leta razpravljal parlament. Chirac predvideva preobrazbo francoske armade v poklicno vojsko do leta 2002, glavnino sil pa bodo sestavljale enote za hitro posredovanje. Francoski tisk je večinoma pozdravil predsednikov predlog, le konservativni Le Figaro je ubral bolj napadalne tone. »Bi morah ploska- ti? Ljudje imajo vso pravico začutiti nostalgijo ob spominu na Čase, ko so morali vsi, od najrevnejših do najbogatejših, odslužiti dolg domovini,« prinaša Časnik v uvodniku. Liberation je pozdravil Chiracov pogum, ker je priznal, da je naborniška vojska draga in nesmiselna. Kot številni drugi pa ugotavlja, da je enotedensko seznanjanje z vojsko, kjer naj bi osemnajstletnikom poleg zdravniškega pregleda posredovali še informacije o možnostih za vključitev v profesionalno vojsko, popolnoma nepotrebno. Sicer načrt predvideva, da bi vojaško usposabljanje poklicnih vojakov trajalo devet mesecev. Do leta 2002 bo pozive dobilo še veC desetti-soC mladih Francozov, zato so vsaj teh šest let strahovi nekaterih pred izgubo s puško povezanega dela nacionalne identitete še popolnoma odveč. Po letu 2002 bodo francoski vojaki samo še profesionalci (Reuter) GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: ponovitev Verdijeve opere »La Traviata« bo danes, 30.. t.m., ob 20. uri (red C) ). Dirigent T. Severini. Režija U. Santicchi. Ponovitve: v soboto, 1.6., ob 20. uri (red L) in nedelja, 2.6., ob 16. uri (red G). V ponedeljek, 3.junija, ob 18.00 - Za »Uro z ...» - srečanje s Cinzio De Mola. Vstopnice pri pri blagajni Dvorane Tripcovich. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 3. junija, ob 20.30 - M. Kmecl - »Andrej Smole - Znameniti Slovenec«. Prireditelj SSG in Kulturni dom. V petek, 31. t.m., ob 20.30 - »Vsi drugačni, vsi enakopravni« - solidarnostna manifestacija - Akademija SZ Dom (GO). KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Danes, 30. in jutri, 31. t.m., ob 19.30 - Peter Turrini »Sauschlach-ten» (Ljudksa igra). Jutri, 31.t.m., ob 11.30 - Svetlana Makarovič »Show strahov* - strahosmeSni kabaret za otroke in mladino.Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane. V soboto, 1.6. ob 18.00 .- Little Shop of Hor-ror - otroški musical. TINJE Dom prosvete Sodalitas: Danes, 30. t.m., ob 18.00 - Simpozij o umetnosti in religiji. GRADEC Študentski klub: Danes, 30.t.m., ob 20.00 - Literarni veCer s pisateljem Ferijem LainSCkom. LOČILO V Posojilnici: Jutri, 31. t.m., ob 20.00 - Felbc Mitterer »Obiski« - tri enodejanke; gostuje gled. skupina SPD Radise. GLOBASNICA Avla ljudske šole:V soboto, 1. junija, ob 20.00 - Jubilejni koncert MePZ Peca ob 40-letnici zbora. ŠENTJANŽ V ROŽ K+k center - SPZ: V soboto, 1.junija, ob 20.00 - Koncert String Quartet - od Straussa do Falca, od Figara do Tretjega človeka. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom Od 6. do 8. junija bo v Kulturnem domu v skupnostVloga in perspektive, ki ga prireja Gorici - Mednarodni simpozij - Evropska Accademia Europeistica. GLASBA TRST Glasbena matica - šola »M. Kogoj« zaključne akademije po naslednjem razporedu: V soboto, 1. in v Četrtek, 6.6., ob 20.30 v EvangeliCansko-luteranski cerkvi (Largo Panfili) nastop Šolskega godalnega orkestra.. Gledališče Miela Glasbena mladina Italije Koncertna sezona 1996 Danes, 30. t. m., ob 20.30 koncert pianista Rosaria Mastroseria. Na sporedu Shumann, Rossini-Liszt, Gershvvin, Skrjabin, Mendelssohn, Mussorgsky. Koncertna sezona se bo zaključila 13.6. s koncertom Kvarteta iz Venetater mezosopra-nistke Patrizie Belloni in pianistke Sabine Arru. ROSSETTI »Nagrada Trio di Trieste»: V nedeljo, 2. junija, ob 20.30 - Zaključni veCer prvega Mednarodnega natečaja za skupine komorne glasbe in klavir. Natečaj traja do 2.6.96 in ga razpisuje Združenje Camber Musič - Trio di Trieste. GOETHE INSTITUT (Ul. Coroneo 5) Jutri, 31. t.m., ob 20.30 - Koncert skupine Ensemble Scelsi, v sklopu Trieste Prima.V ponedeljek, 3. junija, bo nastopil Ensemble Acezantez-Zagreb. SKEDENJ KD Ivan Grbec Danes, 30. t.m., ob 20.30 - Koncert opernih arij in narodnih pesmi v izvedbi vokalno instrumentalne skupine NOMOS. Krožek Železarne Skedenj (Ul.S.Lorenzo in Selva 162 Jutri, 31. t.m., ob 22.00 - Koncert rock skupine »Piramide Euclidea.. BOUUNEC Pivnica III. Generazione Jutri, 31. t.m., ob 21. uri - nastop ansambla Xi’An. TRŽIČ Teatro Comunale Mediteranska glasba- Jutri, 31. maja in 7. junija bo na sporedu Don Carlos . GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511 A. Hieng: LAŽNA IVANA Diplomska predstava študentov 4. letnika AGRFT. Danes, 30. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Sam Shepard: MISEL LAŽNIVKA Gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Jutri, 31. maja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Nedelja, 2. junija, ob 20. uri: EMILIJA. Projekt Muzeum. V sodelovanju s festivalom EXODOS in SNG Drama. PREMIERA. Mala drama P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Danes, 30. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. T. Kempinski: PROG Samostojni projekt Mete Vranic. Sobota, 1. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950 L. JanaCek: JENUFA Danes, 30. maja, ob 19.30, za lanski abonma ČETRTEK I in II, IZVEN in KONTO. J. Strauss ml.: NETOPIR Ponedeljek, 3. junija, ob 15. uri. RAZPRODANO! MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopova 14 tel: 061/210-852 Jean-Jacaues Bricaire: DOHODNINA Danes, 30. maja, ob 20. uri, za abonma MLADINSKI 2. Jutri, 31. maja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Sobota, 1. junija, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Mala scena L. VVilson: ZAŽGI! Četrtek, 6. junija, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 tel.: 061/314-962 Veliki oder Jutri, 31. m$ja, ob 20. uri: Moliere: LE BOURGEOIS GENTILHOMME. Igrajo: LES THEATREUX Filozofske fakultete. V francoščini. Sobota, 1. junija, ob 11. in 17. uri: 5. Makarovič: MEDENA PRAVLJICA, za IZVEN. Nedelja, 2. junija, ob 20. uri: B - Produkcija AGRFT: ANTIGONA 96, za IZVEN. Kulturnica, Židovska steza 1 Danes, 30. maja, ob 17. uri: B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO, za IZVEN. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12 M. Pograjc: MESTO KJER NISEM BIL Nedelja, 2. junija, ob 18. uri, za IZVEN. Vito Taufer: SILENCE Sobota, 1. junija, ob 16. uri, za IZVEN. GLEDALIŠČE GLEJ Gregorčičeva 3. Liubliana tel.: 061/126-31-62 Tomaž Štrucl: XANAX Danes, 30. maja, ob 22. uri, za IZVEN. Sobota, 1. junija, ob 21. uri, za IZVEN. Nedelja, 2. junija, ob 23. uri, za IZVEN. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061/332-288. 210-491 Zijah A. Sokolovih: GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ Danes, 30. maja, ob 20. uri. ZADNJA PONOVITEV V SEZONI. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 P. T. Afričan: EVNUH Danes, 30. maja, ob 17. uri: za abonma red U in IZVEN. Sobota, 1. junija, ob 19.30, za IZVEN. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Ivo Svetina: BABILON Danes, 30. maja, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Jutri, 31. maja, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Opera in balet Nedelja, 2. junija, ob 18. uri: PRODUKCIJA BALETNE SOLE, za IZVEN. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEDE, Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332 Eugene Labiche: FLORENTINSKI SLAMNIK Jutri, 31. maja, ob 11. uri, za abonma Gimnazija Celje-Center. Jutri, 31. maja, ob 17. uri, za abonma Srednja tehnična šola Celje in Gimnazija Lava Celje. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel.: 064/222-681 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Danes, 30. maja, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Jutri, 31. maja, ob 20. uri, za abonma PETEK 1 in IZVEN. GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13 tel.: 062/771-494 A. Avckbourn: POLOVIČNE RESNICE Danes, 30. maja, ob 20. uri. Jutri, 31. maja, ob 20. uri. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Roberto M. Cossa (foto): NONA Režiser Osvaldo Bonet Danes, 30. maja, ob 20.30. PREMIERA. Krstno uprizoritev komedije priznanega argentinskega dramatika na slovenskih odrih bo na pot pospremila razstava del akademskega slikarja Bogdana VrCona. Otvoritev razstave bo danes, 30. maja, ob 19.30 v avli gledališča. A. P. Cehov: TRI SESTRE Gostovanje SNG Drame Ljubljana. Jutri, 31. maja, ob 20.30, za IZVEN. SREČANJE PRIJATELJEV ZDRAVE PREHRANE Vsako prvo soboto v mesecu s pričetkom 1. junija v Dijaškem domu Tabor na Vidovdanski 7 v Ljubljani, od 14. do 18. ure: srečanja presnojedcev, vegetenjancev in drugih interesentov za zdravo prehrano. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu Do 23. junija je na ogled razstava »Karel Tei-ge. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella Na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabot-tiju. Galerija Cartesius Se jutri, 31. t. m. razstavlja Pino Ferfoglia. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita Na ogled je razstava »Trieste. Realta, imma-gine, immaginazione«. Galerija Bassanese Na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078» Galerija ISIS Ul. Corti 3/A Na ogled je razstava Aleksandra Starca. Gostilna Stalletta Ul. Giuliani 36 Do 22,6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. KOROŠKA CELOVtO Galerija Freund: razstavlja Herbert Schiigerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottffied Fabian. Galerija pri Joklnu (Badgasse 7): razstavljata. Paolo Pascutti (slike) in Damjan Balbi (fotografije). beljak Muzej Mesta Beljak: Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). Galerija Holzer: razstavlja VValter Maisterl. žentjanž v pozu k-k center: na ogled je Fotorazstava »Asser-vate-Auschvvitz, Buchenvvald, Yad Vashem« Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4) Na ogled je razstava Josepha Stabilita. BOUUNEC V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy. GORICA Katoliška knjigarna Travnik Do 21. junija razstavlja kipar Zmago Posega. Ogled po urniku knjigarne. Kulturni dom Danes 30. t.m., ob 18.30 otvoritev razstave novogoriškega slikarja E tka Tutte, ki bo trajala do 10. junija po običajnem urniku: od 9. do 13. ure in od 16. do 18 ob delavnikih in v večernih urah med kulturnimi manifestacijami. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. - Naomi Teresa Samon. Od 1. junija bo na ogled razstava slik Kristijana Sadnikarja. TINJE Galerija Tinje: svoje akvarele razstavlja Peter Gsettner. BILČOVS Kulturna delavnica Gasser: na ogled je razstava »Glineno pohištvo za raj« Corneliusa Colige. SPITAL OB DRAVI Galerija Cafe Moser: do 29. junija je na ogled skupinska razstava E.Marchesini, C.Madeyski, S. Fior, L. Pangher, R. Mosetti -motivi iz Trsta, Trevisa, Gradeža in Benetk. Gledališče Danes, 30. maja, ob 22. uri (v angleškem jeziku): Polona Vetrih in Uršula Cetinski: ALMA, monodrama. PREDSTAVA ODPADE. Na sporedu ponovno v jeseni. EXODOS v CD Danes, 30. maja, ob 20. uri, ponovitev jutri, 31. maja, ob 23. uri: Vlado Repnik/GVR: LAHNO DROBEN PTIC NA DROBNI VEJI (svetovna premiera). Vizualno gledališče, Slovenija. Jutri, 31. maja, ob 20. uri: Saburo Teshigavvara: BIL SEM RESNIČEN... DOKUMENTI. Gibalno-tehnološko gledališče, Japonska. Sobota, 1. junija, ob 20. uri, ponovitev v nedeljo, 2. junija, ob 22. uri: Bambalina Titelies: VRT ZEMELJSKIH UŽITKOV. Lutkovno-vizuaino gledališče, Španija. Od sobote 1. junija, od 12. do 15. ure in od 18. do 21. ure: Enrique Vargas: PREROČIŠČA (svetovna premiera) Antropološko gledališče, Kolumbija. (Stara elektrarna) Blagajna je odprta od 11. ure do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA KRIŽANKE us francoske revolucije 7. Liubliana 5. junija, ob 21. uri: Večer ciganske glasbe: SANDOR DEKI LAKA-TOS. 6. junija, ob 19. uri: ROCK FEST SOU 96 Nastopajo: ZABRANJENO PUSENJE in ELVIS J. KURTOVIC (Sarajevo), PERO LOVŠIN IN VITEZI OM'A (Ljubljana), LET 3 (Reka), DEMOLITION GROUP (Krško), HEAVY LES VVANTED (Ljubljana), HIC ET NUNC (Vrhnika). SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10, Ljubljana Jutri, 31. maja, ob 19.30: ZVOKI SESTIH STRUN: SERGIO & ODAIR ASSAD. Program: F. Sor, J. P. Rameau, D. Milhaud, S. Assad, M. Nobre, E. Gismonti, G. Gershvvin. CANKARJEV DOM. Prešernova 10. Ljubljana Božidar Dolenc Portreti slovenskih fotografov Razstava bo na ogled do 11. junija. GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Ljubljana Marko Jakše HEY, LET'S DANCE, AMIGO. Razstava bo na ogled do 2. junija. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Ljubljana James Brovvn Slike Razstava bo na ogled do 20. junija. GALERIJA CASINO Obala 75a. Portorož Stefan Planinc Slike Razstava bo na ogled do 18. junija. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana Igor Kregar in Miha Pirnat ml. Akrili in olja. Razstava bo na ogled do 21. junija. MESTNA GALERIJA Mestni trg 5. Ljubljana Goran Trbuljak Objekti Razstava bo na ogled do 8. junija. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana V galeriji do 4. junija razstavlja akademski slikar Izidor Urbančič. GALERIJA ZAVODA RS ZA TRANSFUZIJO KRVI Slaimerieva 6, Ljubljana Jože Ciuha Razstava slik bo na ogled do 3. junija. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana Jiri Bezlaj in France Gruden: Skulpture in slika. Razstava bo na ogled do 10 junija. NAMIZNI TENIS / PRVI FINALE ZA DRŽAVNI NASLOV Kraševke so se častno upirale nespornemu favoritu Castellani Poraz z 2:6 je bil pričakovan - Kitajka Wang Xue prislužila Krasovi ekipi obe točki - Zelo kakovostna predstava - V soboto drugo finalno srečanje Krasova dekleta so na sinočnji prvi finalni tekmi za italijanski državni naslov Častno izgubila in buren aplavz, s katerim jih je številno občinstvo, ki se je zbralo v zgoniški telovadnici, nagradilo, je bil povsem zaslužen. Krasovke so se namreč po svojih močeh srčno in požrtvovalno borile, tako da prav vse zasluzijo pohvalo, kar je ob koncu skoraj dveurnega srečanja tudi poudarila trenerka Sonja Milic. Castellana je zasluženo zmagala, saj je letos sestavila »strašno ekipo«, ki je celo konkurenčna na evropski ravni. Proti takemu tekmecu je bilo dejansko za naše mlade predstavnice nemogoče zmagati. Samo srečanje se ni pričelo najbolje za naše barve. Bulatova, ki sicer igra samo na pokalnih tekmah, bila pa je vCeraj prisotna v Zgoniku, je sorazmerno gladko premagala Ano Bersan. Tudi na drugi mizi je Negrisolije-va v obeh setih prepustila Stubljevi, ki je zamenjala obolelo Katjo Milic, le 15 točk. Pravi namiznoteniški poslastici pa smo bili priCa v drugem krogu srečanja, ko sta si stali nasproti Kitajki obeh ekip. V prvem setu je VVangova že vodila z 10:6, Chenova pa se ni dala in stanje izenačila na 11:11. Sledil je ogrocen boj za vsako točko, naposled pa je set dobila Chenova. V drugem nizu je Krasova Kitajka zaCela izredno odločno, povedla z 9:5 in v velikem slogu igrala do konca (14:10, 18:12, Kras Adria Caravan - Castellana 2:6 Bersan - Bulatova 0:2 (11:21,10:21); Stubelj - Negrisoli 0:2 (9:21, 8:21); Wang Xue - Chen Yun 2:1 (19:21, 21:15, 21:14); V. Milic - Semenza 0:2 (11:21, 15:21); Wang Xue - Bulatova 2:0 (21:13, 21:13); V. Milic - Ne- gnsoJi 1:2 (21:17,14:21,16:21); Bersan - Chen Yun 1:2 (11:21,21:17,16:21); Stubelj - Semenza 0:2 (6:21,8:21) 20:14). Tudi v trejtem setu je bila premoč krasovke očitna in domaCa ekipa je tako osvojila prvo točko na tem srečanju. Izkušena Semenza je nato v dveh setih premagala Vanjo Milic, ki je bila predvsem v drugem setu zelo dobra (15:21). VVangova je za Kras osvojila še drugo točko z zmago nad Bulatovo, Vanja Milic pa bi kmalu poskrbela za pravi podvig proti Negrisolijevi. Osvojila je prvi set celo z 21:16 in se močno upirala v nadaljnjih dveh. Lep podvig je uspel tudi Ber-sanovi, ki je odvzela Kitajki Chenovi celo en set. Ana je v drugem nizu igrala zares odlično: po izenačenju na 11:11 je odločno prevzela pobudo v svoje roke, povedla z 12:11 in odtlej zanesljivo vodila do zmage v nizu. V tretjem setu pa je Kitajka spet prevzela pobudo in tudi zmagala. Cri-stina Semenza je nato z 2:0 premagala Stubljevo, ki pa je povsem zadovoljila, in srečanja je bilo konec. »Kraševkam Čestitam za dobro igro in predvsem me je presenetila Bersanova, ki je naši Kitajki celo odvzela set. Samo srečanje se je konCalo s pričakovanim izidom 2:6, pričakovati pa ni bilo, da bi Bersanova in Vanja Milic odvzeli Kitajki in Negrisolijevi po NOVICE Pariz: Agassi med gledalci PARIZ - Največje presenečenje na teniškem turnirju v Parizu je pripravil American Chris Woo-druff (št. 72), ki je premagal 3. nosilca Agassija s 4:6, 6:4, 6:7 (7:9), 6:3,6:2). Važnejši izidi 2. kroga, moški: Furlan (Ita) - Števen (Nzl) 6:0, 6:2, 6:4, Martin (ZDA) - VVilander (Sve) 6:4, 7:6 (7:5), 6:2, Courier (ZDA/7) - Rikl (Ceš) 6:3, 6:2, 6:2, Sampras (ZDA/l) - Bruguera (Spa) 6:3, 6:4, 6:7 (2:7), 2:6, 6:3; ženske: Hingis (Svi/15) - Begerovv Nem) 7:5, 7:5, Seleš (ZDA/l) - Sawamatsu (Jap) 7:6 (7:4), 6:2 Utah zmanjšal zaostanek SEATTLE - V peti tekmi polfinala NBA prvenstva med Seattlom in Utahom je prišlo do presenetljivega razpleta, saj so Jazzi po podaljšku z 98:95 prema-gali Seattle in tako izničili prvo match žogico So-niesov, ki vodijo s 3:2 v skupnem seštevku zmag, šesto tekmo pa bodo jutri odigrali v Utahu. Največ zaslug za podvig Utaha imata Karl Malone (29 točk, 15 skokov) in Jeff Homacek (27 točk - 4:5 za 3). V vrstah Seattla je Kemp dosegel 24 točk, za Utah pa sta se izkazala še rezervna igralca Carr 16 (6:9 iz igre) in Russell (15). (VJ) Zorzi v Macerati MACERATA - Eden najboljših italijanskih odbojkarjev Andrea Zorzi bo v prihodnji sezoni nosil dres ekipe Lube Banca Marche iz Macerate. Zorzi je podpisal enoletno pogodbo, ob njem pa bo trener Di Pinto za prvo šesterko imel na razpolago še Slobodana Kovača, Marca Meonija, Stefana Marguttija in Alberta Bachija. Sesti igralec bi moral biti Rus Juri Cerednik, toda vodstvo društva bo počakalo na izvide po končani rehabitalicaji zaradi operacije kolena. Ce Cerednik ne bo povsem nared, bo Mace-rata poiskala drugega tujca. en set,« je dejal Matjaž Šercer, bivši dolgoletni Krasov trener in sedaj na klopi Castellane. »Zadovoljna sem z igro svojih deklet in mislim, da je bila tudi predstava na zelo visoki kako-vosnti ravni. Naša dekleta so dala vse od sebe in jim zato gre vsa pohvala. Pričakujem, da bomo tudi v soboto na drugi tekmi ponovili tako in še boljšo predstavo,« je zadovoljna dejala Krasova trenerka Sonja Milic. Branko Lakovič Ana Bersan je odvzela niz Kitajki (Foto Balbi/Kroma) ODBOJKA / PLAV OFF ZA B2 LIGO Koimpex storil preveč napak, da bi lahko ugnal Albatros Albatros Treviso -Koimpex 3:1 (11:15, 15:7,15:13,15:6) KOIMPEX: Ciocchi 5+2, Fabrizi 2+8, Furlan, Gregori 6+13, Ma-millo 1+2, Molassi 0+0, Pertot 0+0, Sosič, Ukmar 0+3, Vidali 0+0, Srichia 8+8. Servis (tocke/na-pake): Albatros 10/19, Koimpex 9/10. Koimpex se iz Tre-visa vraCa s porazom, ki je precej zapletel položaj slogašic v boju za napredovanje v B2 ligo. Kot na sobotni tekmi z Brescio so bile tudi za sinočnji poraz proti Albatrosu krive napake in pa premajhna zbranost, s katero so se slogašice lotile tega srečanja. Nasprotnik ni bil preveč močan, v svojih vrstah pa ima le dve igralki, ki po kvaliteti res sodita v B ligo. Po prvem setu, ki ga je Koimpex razmeroma zanesljivo dobil, so slogašice popustile in dovolile domačinkam, da brez težav izenačijo. Tretji set je bil najbolj izenačen, Čeprav je Albatros ves čas vodil in nato v konCnici tudi slavil. Četrti set je nato spet gladko pripadel domači ekipi. Koimpex je v soboto prost, zato pa bodo v Sloginem taboru z zanimanjem Čakali vesti iz Brescie, kjer se bosta pomerila Famavit in Albatros, ki bo nato v sredo gostoval še na Opčinah. r JADRANJE / PREDSTAVITEV EKIPE n Na ono posadk Tudi Arianna Bogateč - Optimizem FIV LIVORNO - Italijanska jadralna zveza FIV je vCeraj na sedežu pomorske akademije v Livornu predstavila deset posadk, ki bodo Italijo zastopale v osmih kategorijah na olimpijskih jadralnih tekmovanjih v Savannahu. Kot je znano je v olimpijski odpravi tudi Si-renina jadralka Arianna Bogateč, ki bo zastopala Italijo v razredu evropa. Ob njej so v reprezentanci še Celon-Celon- Torboli (soling), Chieffi - Sinibaldi (star), Pirinoli- Pirinoli (tornado), Devoti (finn), Ivaldi-Ivaldi (470, moški), Salva-Sossi (470, ženske), B nmi (laser), Zinali (mi-stral, moški), Sensini (mistral, ženske). Tehnični direktor reprezentance, Ukrajinec Valentin Mankin, je ob predstavitvi opozoril na zahtevnost regatnega polja v Savannahu, predsednik komisije FIV za razrede in olimpijske priprave Arrigo Marri pa je dejal, da ima Italija najmočnejšo ekipo na svetu in da v Savannahu ne bodo samo sodelovali. H NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMA h Kljub stalnim napadom le remi Italije z Belgijo Italija - Belgija 2:2 (1:2) Strelci: v 5. Clayes, vil. Carboni (avtogol), v 25. Del Piero, v 55. min. Chiesa Italija: Peruzzi, Mussi, Carboni, Di Matteo, Ferrara (od 46. Torricelli), Apolloni, Di Livio (od 46. Chiesa), Albertini, Del Piero (od 65. D. Baggio), Zola, Ravanelli (od 46. Casiraghi). Belgija: Van de VValle, Crasson (od 46. Verjans), Medved, Reiner, Leonard, Clayes, Staelens, Van Kerckhoven (od 65. Snoeckx), Verheyen (od 77. Lauvvers), Scifo, Oliveira. CREMONA - Nogometna reprezentanca Italije je v prijateljski tekmi proti Belgiji sinoči igrala samo neodločeno, čeprav je ves čas napadala in si ustvarila tudi veliko priložnosti za zadetek. Toda na potek tekme je močno vplival začetek srečanja, v katerem so Belgijci že po enajstih minutah po dveh grobih napakah obrambe »azzurrov« vodili z 2:0. Do odmora je Del Piero znižal izid, v 55. minuti pa je debitant Chiesa dosegel svoj prvi gol v reprezentančnem dresu in postavil končni izid tekme. Včeraj so odigrali se nekaj prijateljskih tekem, v katerih so nastopile nekatere ekipe, ki bodo nastopile tudi na EP. IZIDI: Rusija - Združeni arabski emirati 1:0, Avstrija - Češka 1:0, Nizozemska - Kitajska 2:0, Estonija - Turčija 0:0, Severna Irska -Nemčija 1:1, Irska - Portugalska 0:1, Francija - Finska 2:0. NOGOMET / DODATNE TEKME ZA NAPREDOVANJE V 2. AMATERSKO LIGO Breg izgubil najbti odločilno srečanje Ostali na turnirjih - Zmaga mladincev Juventine - Najmlajši Gaje danes z Udinesejem Aurora Pordenon - Breg 2:1 (0:1) Strelec za Breg: Šircelj v 30. min. BREG: Cecchini, Paoletti, Laurica, Prašelj. Olenik (Slavec), Sancin, Švab (Camassa), Vuk, Paoli (Buzzi), Naldi, Šircelj. Brežani se iz Pordenona vračajo praznih rok, to pa istočasno pomeni tudi skoraj zanesljivo slovo od upov po napredovanju v 2. amatersko ligo. Res Skoda, Ce vemo, da je bil Breg proti Aurori v prvem delu precej boljši nasprotnik in da je poleg zadetka Sircelja, ki je bil naj-prisebnejši v gneCi v kazenskem prostoru domačinov, imel Se nekaj priložnosti, Naldi pa je zadel prečko. Toda v drugem delu je prišlo hitro do izenačenja, ko pa je že vse kazalo, da se bo srečanje končalo brez zmagovalca, so domačini že krepko po izteku 90. minute dosegli Se drugi zadetek in zmagali. MEMORIAL PUNTIN Rondri - Mladost 1:0 (0:0) MLADOST: S. Gergolet, Argentin, D. Gergolet, Bressan, Zin, Grillo, Imperato-re, Fonatana (Sita), Peressini, Pellicani, P. Gergolet (Blason). Na memorialu Puntin v Beglianu so imeli nogometaši Mladosti zvrhano mero smole. Po 2. kolu so bili Se prvi na lestvici s 4 točkami, na tretji tekmi proti Ronchiju pa so v zadnjih 5 minutah prejeli gol in s tem porazom so bili tudi izločeni iz turnirja. Na tej prireditvi je nastopila tudi po- mlajena Juventina, ki je v 3. kolu izgubila s San Pierom z 1:4 (1:1) in je bila tako izločena. VRSTNI RED: Ronchi in San Pier 6, Mladost 4, Juventina 1. MLADINCI ČETRTFINALE TURNIRJA PETERIN Juventina - Itala S. Marco 3:1 (2:0) JUVENTININA STRELCA: Macuzzi 2, Gambino 1. JUVENTINA: Pavio, Romano, Sone-go, Milotti, Frutti, Franchi, Gallo (Pibi-ri), Braida, Lavena, Gambino, Macuzzi. Po zelo dobri igri, kljub pravemu nalivu, je Juventina povsem zasluženo premagala Italo San Marca iz Gradišča. Standrežci so si prislužili zmago že v prvem polčasu, ko so povedli z 2:0 in so imeli Se veC priložnosti za zadetek. V nadaljevanju so v glavnem Čuvali prednost. NARAŠČAJNIKI TumirvOgleju Zarja Adriaunpex - S. Giovanni 1:2 (0:1) Strelec: Lorenzi (Zarja) Zarja Adriaimpex: D. Gregori, Buka-vec, Jan Gregori, Lorenzi, Križmančic, Skrl, Karis, Semec, Miliani, Šušteršič, Ota (Martini), 12. Babuder. S porazom proti ekipi San Giovanni je naša združena ekipa končala turnir v Ogleju in s tem tudi letošnjo kar uspešno sezono! Za uvrstitev v finale bi morala zmagati s tremi goli razlike, v pri- meru remija pa bi igrali v malem finalu, žal pa jim to ni uspelo, zmagoviti gol pa so Tržačani dosegli prav v zadnji minuti, ko je vse kazalo, da se bosta ekipi razšli pri stanju 1:1. Srečanje je bilo enakovredno, igra pa živahna. NaSi so imeli več priložnosti in tudi dve enajstmetrovki, ki pa so ju zastreljali. (d.gr.) NAJMLAJSI TURNIR V OGLEJU Gaja - Staranzano 4:2 (3:0) STRELCI ZA GAJO: Primosi (3), Cer-njava GAJA: Jas Gregori (Hrovatin), Guštin (Longo), Grgič, Berce, Škabar, Batti, Strajn (Giraldi), Cemjava, Kapun (SuIIi), Primorsi, Martini. Gaja je z zmago proti Staranzanu zasedla drugo mesto v svoji skupini in se bo danes ob 20.45 pomerila z Udinesejem za 3. mesto na turnirju »Sverzut« v Ogleju. »Zeleno-rumeni« so proti Staranzanu zaigrali zlasti v prvem polčasu zelo dobro, rezultat tega pa sta bila dva gola Primosija in Se zadetek Cemjave. Toda po odmoru je Staranzano z dvema prostima streloma zmanjšal izid na 2:3. Se najbolj napete so bile zadnje minute srečanja, ko je Staranzano skuSal izenačiti in si s tem odpreti pot do finala, toda prav na koncu je bil ponovno uspešen Primosi, ki je tako zagotovil zmago našim fantom. V skupini je slavila Aquileia pred Gaj o in Staranzanom. (d.gr.) ri GIRO h Cipollini tretjič letos najhitrejši v Sprintu MARINA DI MAS-SA - Tudi 11. etapa kolesarske dirke po Italiji ni prinesla večjih pretresov. Kot je to že stalnica, se je tudi 130 km dolga etapa od Prata do Marine di Massa zaključila s sprintom, že tretjič pa je bil najmočnejši Mario Cipollini, medtem ko je Rebelhn ohranil roza majico. Vrstni red 11. etape, Prato - Marina di Massa (130 km): 1. Mario Cipollini (Ita-Saeco) 2 uri 51 minut 48 sekund s poprečno hitrostjo 45, 402 km na uro (bonus 12 sekund); 2. Džamoli-din Abdužaparov (Uzb, bonus 8 sek.); 3. Silvio Martinello (Ita, bonus 4 sek.); 4. Denis Zanette (Ita); 5. Mario Traversoni (Ita); 6) Zbignievv Spruch (Pol); 7. Marco Vergnani (Ita); 8. Gabriele Missaglia (Ita); 9) Glenn Ma-gnusson (Sve); 10. Fausto Dotti (Ita) in večja skupina v času zmagovalca. Skupni vrstni red: 1. Davide Rebellin (Ita-Team Polti) 47 ur 29 minut 20 sekund; 2. Pavel Tonkov (Rus) +4 sekunde; 3. Stefano Faustini (Ita) +8; 4. Enrico Zaina (Ita) +13; 5. Francesco Casagrande (Ita) +16; 6. Leonardo Piepoli (Ita) isti cas; 7. Pjotr Ugrumov (Rus) +18; 8. Ivan Gotti (Ita) +20; 9. Pascal Herve (Fra) +26; 10. Evgenij Ber-zin (Rus) isti Cas itd. ŠPORT Četrtek, 30. maja 1996 iHROKOMET / JUTRI IN V SOBOTOh HITRA HOJA / NA HRVAŠKEM GORSKO KOLESARSTVO JADRANJE Kvalitetna udeležba na mednarodnem turnirju, ki ga je pripravil ŠK Kras Moški, ženske in mladinci Fabio Ruzzier tudi letos na 2. mestu Nekaj lepih uvrstitev članov Devina Leghissa 4., Sossijeva 5. V Tržiču lep uspeh Čupinih posadk Ali Baba prva v svoji kategoriji Jutri in v soboto bo v športnem centru SK Krasa v Zgoniku mednarodni rokometni turnir za H. Krasov pokal. Na njem bodo nastopale mladinske, ženske in moške ekipe iz Slovenije ter Italije. Letos se je rokometna sekcija Krasa prvič odločila za organizacijo tako zahtevnega turnirja, kjer bo igralo kar 15 ekip različnih kategorij. Prvi dan je namenjeni mladinskim ekipam iz Kopra, Kozine, Kranja, Sežane in novoustanovljeni Kraševi ekipi. Prvo srečanje se bo začelo ob 16. uri, mladinski turnir pa se bo zaključil ob 21. uri z nagrajevanjem najboljših in z zakusko za vse nastopajoče. Tekme bodo trajale le po 20 minut. Prav tako bo naslednji dan, ko bodo na zgoniškem igrišču nastopile ženske in moške ekipe. V soboto se bo turnir začel ob 13.30 in zaključil ob 21.30 na občinski razstavi vin, kjer bo tudi nagrajevanje. V ženski kategoriji bodo nastopale ekipe iz Ajdovščine, Izole, Ilirske Bistrice in domači Kras, v moški skupini pa bo Sest ekip: Koper, Kranj, Kozina, Sežana, tržaški Principe in Kras. Rokometna sekcija se predhodno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli naCin pomagah pri oiga-nizaciji turnirja, predvsem pa tistim, ki so pripomogli k nakupu številnih nagrad. (Vesna) Konec prejšnjega.tedna je bilo v Koprivnici na Hrvaškem 4. mednarodno tekmovanje v hitri hoji na 20 km za »Memorial Miroslava Gaspariča«. Nastopilo je 30 tekmovalcev iz Hrvaške, Romunije, Madžarske ter Italije, med katerimi tudi naš Fabio Ruzzier, ki je lani na tem tekmovanju osvojil drugo mesto. Vremenski pogoji so bili letos skoraj nemogoči. Start je bil ob 15.30, temperatura pa okoli 35 stopinj! Poleg tega je bila vsa proga speljana po cestah, kjer ni bilo niti najmanjše sence, vodo pa so atletom dajali samo vsakih 5 km. Vse to je seveda vplivalo na potek tekmovanja, saj so vsi startali zelo previdno. Po petih km so se v vodstvu znašli Romun Frecateanu, Madžar Kirszt ter Ruzzier. Prav slednji je pospešil ritem, tako da je pri 10 km omagal še Madžar in sta do cilja v kraju Da-lekovec ostala v vodstvu le dva atleta. Velika vročina in predvsem pomanjkanje vode pa je prisililo našega atleta, da je popustil in tako prepustil zmago Romunu Frecateanuju, ki je sicer tudi večkratni državni prvak in olimpijec. Vseeno je Ruzzier z drugim mestom dosegel več, kot je pričakoval, saj je premagal poleg lanskoletnega zmagovalca, Romuna Stoica tudi klubskega tovariša Defendentija, ki se je sicer v zadnjih tekmah vedno uvrstil pred njim (zmagal je tudi na Zimskem pokalu v Boljuncu). V nedeljo so kolesarji SK Devin s svojimi gorskimi kolesi sodelovali na tekmi v Tablji, ki jo je organiziral Pedale Tarvisiano. Proga je bila dolga približno 22 km in se je vila med gorskimi vrhovi in dolinami. Sodelovalo je preko 200 tekmovalcev iz naše dežele in Avstrije. Konkurenca je bila res močna, proga pa zahtevna in s strmimi vzponi, tako da so morali kolesarji marsikatero strmino prepešačiti s kolesom na ramenih. Tekmovalci Devina so vsi prevozili progo, dodatno veselje pa so prinesli tudi rezultati. Christian Leghissa se je v kategoriji junior uvrstil na 4. mesto in s tem potrdil svojo dobro pripravljenost. Po dveh letih mirovanja je Sarah Sos-si spet začela s tekmovanji in v ženski konkurenci prikolesarila na 5. mesto, Barbara Antonini pa na 6, ki pa se je s tekmovalnim kolesarstvom začela ukvarjati šele letos. Zanjo je bil to tekmovalni krst. Naslednjo tekmo bo priredilo društvo Ci-clo Udinese Candoli-ni, in sicer 2. junija v okolici Vidma ob reki Tilment. (S.S.) Tržiski SVOC je konec prejšnjega tedna organiziral regato za jadrnice tipa MS, open in J24, na kateri se je pomerilo kar 65 posadk. Zaradi šibkega vetra je moral organizator zmanjšati predvideno regatno polje, vsekakor pa je večina jadrnic regato uspešno opravila. Za veliko zadovoljstvo je poskrbela tudi Cupina jadrnica Ali Baba (Nadja Kanalac), ki je prepričljivo zmagala v kategoriji MS (križarjenje), solidne rezultate Cupine flote pa sta v kategoriji open dopolnila še Aleks Bezin, ki je s svojo Aleteo osvojil 4. mesto, in Andrej Vuga, ki je z jadrnico Mo-re-More pristal na 6. mestu. Skupni zmagovalec regate je bil Angelo Rosso (SVBG), ki je bil od vseh najhitrejši. (Domeniš) PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET... h V nedeljo izlet na Učko Se nekaj mest je prostih v avtobusu, ki bo v nedeljo peljal tržaške planince na izlet na Učko v priredbi SPDT. Zato pohitite vsi tisti, ki si želite na to značilno, 1394 metrov visoko goro, s katere je prekrasen razgled na ves Kvarnerski zaliv, na otoka Cres in Krk, proti severozahodu pa na vso severno Istro tja do Snežnika in dlje. Obetajo se lepa doživetja na vzponu od Poklona na vrh Učke, do koder bo približno dve uri hoje. Po daljšem postanku na Učki se bodo planinci spustili po jugozahodnem pobočju do MošCe-niške Drage, kjer jih bo po približno štiriumem sestopu čakal avtobus za povratek domov. Skupno torej 6 ur pohoda po tem čudovitem svetu z bohotno floro, na katerem bodo Tržačane spremljali tudi predstavniki prijateljskega planinskega društva Platak z Reke. Izlet vodi Marinka Pertot, ki bo poskbela, da bodo izletniki med potjo spoznavali bogastvo rastlinstva na področju Učke. Le upati je v naklonjenost vremena, da bo užitek pri odkrivanju prelepe gorske narave še večji. Prijave za izlet sprejema še jutri ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627. Cena izleta je 20.000 lir. Avtobus bo odpeljal v nedeljo, 2. junija ob 7.000 uri s trga Oberdan, ob 7.15 pa bodo na avtobusu stopili planinci s Krasa, ki bodo Čakali pred pošto v Bazovici. Pot bodo nadaljevali proti Reki in se pripeljali na Poklon, od tam pa približno 6 ur pešačili na vrh in potem v MošCeniško Drago. Tudi SPDT na srečanje obmejnih planincev v Benečiji SPDT vabi svoje elane in prijatelje na jubilejno 25. srečanje obmejnih planinskih društev, ki bo v nedeljo, 9. junija, pod Matajurjem. Srečanje pripravlja Planinska družina Benečije, ki pričakuje, da se ga bo udeležilo veliko število planincev iz zamejstva, z obmejnega slovenskega področja in s Koroške. V ta nemen pripravlja SPDT avtobusni izlet. Avtobus bo odpeljal v nedeljo, 9. junija, s trga Oberdan ob 7.00 uri in 20 minut kasneje s trga v Sesljanu, kjer bodo čakali planinci s kraškega področja. Zbirno mesto za udeležence srečanja bo pred kočo G. Pelizzo pod vrhom Matajurja. Prijave sprejema ZSSDI v uradnih urah proti vplačilu 20.000 lir. Pojasnila daje Lojze Abram (tel. 415534), ki izlet tudi vodi. Srečanje z »Integralovci« Bliža se dan srečanja med pobratenima planinskima društvoma SPDT in Integral iz Ljubljane. Tokrat bodo ljubljanski planinci gostili tržaške v nedeljo, 23. junija. Lani smo se pobrateni planinci srečah v Bazovici in šli na sprehod po naši prelepi dolini Glinščice. Ljubljanski prijatelji pa za tržaške pobratime pripravljajo letos pravo presenečenje. Naj omenimo samo to, da tokrat ne bo naporne hoje v planine, ampak nas bodo »Integralovci« popeljali na spoznavanje kulturnih in zgodovinskih značilnosti slovenskega glavnega mesta, nakar bo sledilo napovedano presenečenje, predno se bomo vsi skupaj zbrali, da nazdravimo dolgoletnemu prijateljstvu in bodočim planinskim zmagam. Za avtobusni izlet v Ljubljano ZSSDI že sprejema prijave in SPDT upa, da se bo srečanje s pobratenim planinskim društvom Integral udeležilo veliko število elanov in prijateljev društva. Tudi v tem primeru bo avtobus odpeljal s trga Oberdan ob 7.00 uri in Četrt ure pozneje z OpCin. Mladina na Planini Mezesnik Prejšnjo nedeljo je Mladinski odsek SPDT organiziral drugi letošnji, mladinski spomladanski izlet za osnovnošolce v okviru sodelovanja s Športno šolo. Prizadevni mladinci so na vse slovenske osnovne in nižje srednje šole razposlali okrog 800 vabil - prijavnic, a žal je na izlet prišlo le 8 udeležencev, kar pomeni 1 odstotek vseh oddanih vabil. Sicer je treba upoštevati, da so bila prejšnjo nedeljo obhajila in da je bil napovedan odhod zelo zgodaj, že ob 6.45, vendar so prireditelji pričakovali večjo udeležbo in malo se jim je zdelo škoda za trud, ki so ga vložili v pripravo izleta. Mladinci so izletnike z vlakom popeljah do Ukev v Kanalski dolini in se iz vasi napotili po travnati strmini do koCe na planini Mezesnik nad Ukvami, kamor so prispeli po dveh urah hoje. Oznojene mlade izletnike je prijazno pogostil upravnik koce, vendar na lepi zeleni planini ni bilo dosti Časa za igre za sprostitev. 2e kmalu po poldnevu je skupina izletnikov v spremstvu petih mladinskih vodnikov sestopila v Ukve in nato peš do železniške osaje v Ovčji vasi, kjer so si ob spodnji postaji višarske žičnice privoščili sladoled in stopiti potem na vlak, ki jih je okrog 20.000 ure pripeljal v Trst. Veselja in spošCenosti na manjkalo, le škoda, da je bilo mladih izletnikov premalo. Spremljevalci so udeležencem izročili nove planinske knjižice in izraziti upanje ter vabilo, da se bo prihodnjega izleta za osnovno in nižješolce udeležilo neprimerno veC slovenskih šolarjev. (L. A.) Tečaj plezanja Tečaj plezanja, ki ga je organiziral Alpinistični odsek SPDT s pomočjo društva Valentin Vodnik iz Doline, se uspešno nadaljuje. Obi- skuje ga 20 tečajnikov iz Trsta in okoliških vasi, od Milj do Nabrežine. Po uvodnem srečanju, na katerem so se tečajniki naučiti izdelovati vozle, se je tečaj nadaljeval na umetni steni telovadnice pri Domju. Tam so tečajniki spoznali prvine gibanja v steni in se naučili ravnati z vrvjo. Svoje znanje so preizkusiti konec tedna, ko so se v dveh skupinah (eni v soboto, drugi v nedeljo) podati v stene nad dolino Glinščice (na stiki) . Tam so zaceli s plezanjem lažjih smeri in se uriti v uporabi tehničnih pripomočkov za varovanje in plezanje. Pod vodstvom inštruktorjev so preplezati smeri od II. do V. težavnostne stopnje in si tako nabrati prve izkušnje plezanja v skali. Tudi z vremenom so imeti srečo, tako da je vse potekalo v najlepšem redu. Ta teden se nadaljuje teoretski del tečaja v Dolini s predavanjem o odnosu plezalcev do okolja, ki ga bo predstavila biologinja Damjana Ota. Za konec tedna pa gremo spet vsi plezat v stene Glinščice. (Erik Švab) Vabilo na srečanje na Matajurju Planinska družina Benečije vabi v nedeljo, 9. junija, na vsakoletno kulturno, planinsko in družabno srečanje, ki bo na Matajurju, pri planinskem zavetišču ”G. Pelizzo”, do koder je mogoč dostop z avtomobili in avtobusi. Program: ob 9.30 zbirališče, ob 10. uri pohod (nezahteven) na vrh Matajurja, ob 11. uri slovesna maša v kapelici na Matajurju. Ob 14. uri bo uradru del srečanja s kulturnim programom. Podrobnejša pojasnila o poteku jubilejnega (25. po vrsti) srečanja posredujejo predsednik PDB Igor Tuli tel. 0432/727631 ati 727490, tajnik društva M. Coren tel. 0432/727137 in podpredsednik D. Cencig 0432/716265. Slovensko planinsko društvo v Gorici se bo srečanja udeležilo organizirano, z avtobusom in lastnimi sredstvi. V avtobusu ni več prostih mest, zato morajo udeleženci poskrbeti za prevoz na lastno pest. Met v dolino Cimolliana Skupina goriških planincev se je prejšnjo nedeljo odpeljala v dolino Cimolliane, nad Cimo-laisom, namenjena na krožno pot "Brica”. Vreme, ki je bilo v dopoldanskem Času še kar sprejemljivo, Čeprav sonca ni bilo na pretek, se je proti poldnevu skvarilo. Z razgledom ni bilo nic, saj so se dolomitski špicaki skrivali v morju megle. Turo so opraviti zato le do pol poti, do napol opuščene planšarije Valmenon, na višini okrog 1800 metrov. Tu (pod streho) so počakali, da je šla mimo opoldanska ploha, da se je zjasnilo in so se potem po isti stezi, skoraj vsi, vrnili na izhodiščno mesto, v bližini zavetišča Pordenone. Eden od skupine pa se je odločil, da pot nadaljuje in se na izhodišče vrne z druge smeri, tako kakor je bilo sicer v naCrtu. Zaradi goste megle in slabo vidnih markacij (pokritih s snegom) se je po treh urah hoje znašel na karnijski strani. Met v Drežnico odložen Zaradi organizacijskih težav je bil nedeljski izlet (2. junija) v Drežnico, Kobarid in na Vrsno odložen. Izlet ostaja v letošnjem programu, vendar pa se bo primeren datum določil kasneje. Predvidoma bo konec poletja, oziroma v začetku jeseni. Obvestila NOGOMETNA SEKCIJA SD ZARJA prireja nogometni tabor za otroke rojene v letih 1985, 86, 87 88 in 89. Tečaj bo od 19. do 28. junija od 9. do 16. ure na travnatem igrišču v Bazovici. Cena tečaja je 50.000, v ceni pa je vključeno tudi kosilo. Vpis in podrobnejše informacije po tel. 226483 od 18. do 20. ure. TPK SIRENA bo kot vsako leto priredila dva jadralna tečaja za razred Optimist in sicer od 17. do 28. junija ter od 8. do 19. julija. Za vse potrebne informacije ter vpisovanje je na razpolago tajništvo vsak ponedeljek in četrtek, od 18. do 20. ure, tel. 422696, Miramarski drevored, št. 32. TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova obvešča, da bo na sedežu društva - Miramarski drevored 32 - vsak četrtek od 19.30 dalje tečaj za spoznavanje metod tehnike in opreme športnega ribolova. Vabljeni začetniki in tekmovalci! JKCUPA prireja za letnike od ’81 do ’89 en popoldanski in tri celodnevne jadralne tečaje - razred optimist in sicer: 1) od 17. do 28.6; 2) od 1. do 12.7; 3) od 15. do 26.7 ter popoldanski od 24.6. do 5.7. V razredu surfa pa dva tečaja in sicer 1) od 8. do 12.7 ter 2) od 15. do 19.7. Informacije in vpisovanja vsako soboto od 16. do 18. ure na sedežu, tel. 299858. SK BRDINA organizira v nedeljo, 2. junija, 5. Kraški bike slalom in vzporedni bike slalom Trofeja Lea Motorbike, ki bo v Repnu pri nogometnem igrišču s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 -Opčine v petek, 31. t.m., od 19. do 21. ure. Informacije na tekst. 212859 ali 299573. SK KRAS - Odsek za rekreacijo organizira tečaj tenisa za otroke in odrasle. Za vpis in informacije pokličite v tajništvo društva tel. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 10. do 12. ure. SK DEVIN MTB vabi elane, da se udeležijo 5. Kraškega bike slaloma, ki bo v nedeljo 2. junija v Repnu. Prijave na tel. 2916004 (tajništvo) do 19. ure v petek, 31. t.m.. PKBOR vabi člane na sklepno tekmovanje sezone, ki bo v bazenu pri Alturi v soboto, 1. junija, ob 15.30. Razpla-vanje od 15. ure dalje. SD MLADINA obvešča člane, Id bi se radi udeležili 5. Kraškega bike slaloma, ki bo v nedeljo, 2. junija v Repnu, da se javijo odbornikom ali na tel. št 213518 najkasneje do 19. ure do petka, 31. t.m. SZ BOR - Gimnastični odsek SPDT prireja v nedeljo, 9. junija, avtobusni izlet na Matajur ob 25. srečanju obmejnih planinskih društev. Prijave na ZSSDI (tel. 635627). priredi svojo tradicionalno sklepno akademijo v sobo to, 1. junija, ob 20. uri v Borovem športnem centru. Četrtek, 30. maja 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO f " Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20. 4: Zbrali boste rezervne mod in brezhibno opravili nalogo. Za nagrado boste prejeli drugo, nato Se tretjo in teko naprej, pac vse dotlej, dokler ne boste spoznali, da vas vlečejo za nos. BIK 21. 4-20. 5.: Ne bo vse potekalo teko kot ste si zamislili, a kljub temu vas bo navdajal občutek, da ste dal vse od sebe. Seveda ste, težava je le v tem, da niste niti rojeni vol niti izrojeni dovek. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ne boste garali le zato, da bi končali goro dela, ampak predvsem zato, da bi pri-tegnili pozornost oseb. ki odločajo o debelini vase malhe. Dokler se njihova ne bo razpočila, ne bo nič. RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekdo vam bo najprej vznemiril srce, nato pa bo zaCel grdo zavlačevati. Nevihte v vasi glavi se bo stopnjevala in boleč utrip srca vas bo pripeljal k spoznanju, da ste vredni več. IEV 23. 7. - 23.8.: Ujetost v rutinsko delo vas bo začela vse bolj utesnjevati. Ce ne marate biti robot pri delu, se sprijaznite z dejstvom, da boste morali priškrniti pri jela Predvsem tistem iz plastike. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Krasila vas bo izjemna energija, ki pa se žal ne bo poznala na dela Zal zato, ker se mali bogovi prav ta trenutek odločajo o tem, koga naj posadijo na tronček pod svojimi gležnji. TEHTNICA 23,9. - 22, TO.: Zabredli boste v zanimivo godljo, vendar boste imeli srečo; bistra glava vam bo brž pokazala izhod, dobrohotni pomočniki pa bodo opravili z ostanki. Zahvala naj bo več kot hvala. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. T T.: Nekaj vas bo čr- vidlo, zato se boste znesli nad nekom, ki je znan po srnji nedolžnosti. Morda prav zato; nedolžni namreč oprostijo prej kot tisti, ki si zaslužijo grajo. STRELEC 23. T T. - 2T. T 2.: Priznali si boste, da vaS načrt boleha za številnimi pomanjkljivostmi, od katerih jih le malo lahko odpravite sami. Naj se vam ne poruši ponos, če niste vsemu kos! KOZOROG 22. T2. - 20. T.: V vzdušju dobrovolj-nosti vam bodo simpatični tudi tisti, pred katerimi si sicer zatiskate oči. Tokrat boste presegli sami sebe; ne boste odprli le oči. ampak tudi dragoceno srce. VODNAR 21. T. -19. 2.: Ce boste danes malce na trnih, se skušajte spomniti dogajanj minule noti, kajti sanjali ste prav tisto, kar boste kmalu doživeli. Ne bojte se: dogodek bo lepši od najlepših sanj. RIBI 20. 2. ■ 20. 3,: Začutili boste nepremagljiv vzgib po potrditvi v očeh tistih, za katere menite, da vas ne marajo. Ce že česa ne marajo, ne marajo vašega nenehnega truda po prepričevanju prepričanih. Nekateri Kanadčani igrajo golf kar med daljnovodi V bližini torontskega letališča v Kanadi je eno najbolj nenavadnih igrišč za golf na svetu, prek katerega so napeljani številni daljnovodi. Vendar pa velikanski stebri in bližina visokonapetostnih vodov igralcev sploh ne motijo. (Foto: Reuter) Nerodni bikoborec končal na rogovih Bikoborba v španskem mestu Las Ventas se je končala drugače, kot so pričakovali gledalci. Nerodni izzivalec Enripue Ponče je namreč klavrno končal na bikovih rogovih - na srečo brez hujših poškodb. Stallone »blagoslovil« gradnjo nove restavracije v Singapurju Ameriški filmski zvezdnik Sylvester Stallone je v Singapurju na svoj način »blagoslovil« začetek gradnje nove restavracije v znameniti verigi Planet Hollywood, katere solastnik je. Pri ceremoniji mu je pomagal lokalni televizijski zvezdnik. (Foto: Reuter) V Moskvi imajo univerzo za hipije MOSKVA - Biseri v laseh, brezrokavniki v cvetličnih vzorcih in črtaste hlače so njihova uniforma - študentje prve ruske univerze hipijev imajo za seboj že seminar s temo Obleka posebnežev. Zdaj jih čaka bolj poglobljeno delo - na urniku je predavanje atomske fizicarke Olga Celaševe o Einsteinu in VVittgensteinu z naslovom Cas kot pravljica. V hiši pisatelja Mihaila Bulgakova v moskovski ulici Bolšaja Zadovaja 10 so februarja letos ustanovili izobraževalni center, kjer se vsak drugi večer zbere do osemdeset občudovalcev VVoodstocka. In to samo dve stopnišči od tistega vhoda, kjer se je naselil sam vrag v Bulgakovem romanu Mojster in Margareta. Dve okni v predavalnici so morali prelepiti s papirjem, stene so počečkane, med predavanji kaplja s stropa, saj manjka del strehe, vendar to očitno nikogar ne moti. Prva lekcija, ki so jo neobičajni študentje poslušali, je namreč bila Estetika revščine. Ustanovitelj »univerze« je armenski filmski ustvarjalec Artur Aristokisjan, ki je na svojo fakulteto povabil različne profesorje, kiparje, pesnike in fizike. Aristokisjan si želi, da bi njegova univerza postala »kreativno zbirališče za nadarjeno mladino z vsega sveta«. / POKLICNI ORGANIZATOR GLEDALIŠKIH PRIREDITEV SLOVENSKA GLEDALIŠKA IGRALKA IN REŽISERKA JEGLIČ GR. ČRKA DETEKTIV KIRBV ZENSKA, KI (ZNAJDE KAJ NOVEGA NORVEŠKI SLOVNIČAR (IVAR) LUIGI N0N0 PISEC FLRMING SLOVENSKI PISATEU (TONE) RAZJEDA PRI SIFILISU A POZNA ZIVLJENSKA DOBA TITAN VZKLIK PRI BIKOBORBI INDIJSKA PRAKSA DUHOVNEKON CENTRACUE REKA, KI TEČE SKOZI STRATF0RD NATRIJ / PORTUGAL. OTOČJE V ATLANTIKU NAPLACILO, ARA ZVUACA OSVAJALEC KIPAR BATIČ IRSKI OTOK SUMERSKI BOG AM. TENISKA IGRALKA ČEŠKEGA RODU POLJSKI SLIKAR MAŠČOBNO TKIVO GR. BOG 10D0VITN0STI PRSI R0ZEVINA JAZ (LAT.) RADI0AKTIV. KEM. ELEMENT [Ati NATRUEV KARBONAT BARVITOST VEČNO MESTO PULJ DOBA, ERA NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA MOLIBDEN LETOVIŠČE PRI KOPRU TURCUA BOSANSKI POLITIK GANIC SLABO- KRVNOST POŽELENJE DIVJA KOZA VISOKIH GORA PL0D0UKE MEJNA REKA MED IRANOM INAZERBAJD. RIMSKI ZGODOVINAR, CEZARJEV PRIVRŽENEC REKA V FRANCUI PRIPRAVA ZA STRGANJE VSUTJE CEPINOV OKEL KUBANSKI SLIKAR (WIFRED0) MESTNA ZELENICA INKOVSKI POGLAVAR IGRALKA GARDNER VRTNA UTA IGRALKA EKBERG ROMUNSKI JEEP SKOPLJEN BIK IND0NEZU. OTOČJE PEVKA PRODNIK KIRKIN OTOK MESTO NA Z. NIGERUE RENU JAP. BORILNA VEŠČINA NEZNANEC KIM NOVAK VRSTA LISTAVCA KOMPAKTNA PLOŠČA IRANSKA POROCEVAL AGENCIJA GORA NAD LJUBLJANSKIM BARJEM NAPET FILM Z VELIKO AKCUE KANTAVT0R KOVAČIČ M0Z0UA- VOST HRVAŠKI KOŠARKAR (DIN0) SIRNA TRAVNATA RAVAN / RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček: Pravljice iz mavrice TV DNEVNIK Pri nas doma: Kultura - Živi vrelec (ponovitev) © RAI 1 6.36 9.35 11.15 12.25 12.35 13.30 14.10 16.05 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.50 22.35 22.40 0.00 0.30 1.00 1.15 Dnevnik. 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Livia Azzariti, Luca Giu-rato), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Questa e la vita (kom.. It. ‘54, i. Totd, A. Fabrizi, N. Taranto) Aktualno: Verdemattina -Nasveti, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -(i. A., J. Adams) Dnevnik, 13.55 rubrika Business, gospodarstvo Film: La tua pelle o-la mia (vojni, ZDA '65, i. F. Sinatra, C. VValker) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v parlamentu Dnevnik • Aktualne zanimivosti: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) TV film: Positano (kom., It. ’95, i. A. Giordana, Milly Carlucci, A. San-drelli, zadnji del) Dnevnik Aktualne teme v odd.: Cliche (vodi C. Lasorella) Dnevnik, zapiski, horoskop. nočni pogovori, vremenska napoved Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce -Potihoma Film: La villeggiatura (dram.. It. '73, r. M. Leto, i. A. Maria Merli) F RAI 2 7.00 8.15 9.55 11.30 11.45 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 17.00 17.50 Otroški variete Nan.: Blossom, 8.40 Družina Drombush Film: Gli schiavi piii for-ti del mondo (pust., ’64) Rubrika o zdravstvu Dnevnik Variete: I Fatti Vostri Dnevnik, Zdravje, rubrika o knjigah Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash TV film: Maria Vandam-me (koo.. Fr., 2. del, i. C. Deda, B. Presson) Dnevnik Variete: C’ era una volta 18.20 18.45 19.35 19.50 Dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart 20.30 20.50 22.30 23.30 0.20 0.20 Dnevnik Tg2 ob 20.30 TV film: Adam (dram., ZDA '83, i. D.J. Travanti, JoBeth Williams) Aktualno: Top Secret Dnevnik, vreme, rubrika N eon glasba Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte 1.35 Nad.: Destini ^ RAI 3 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Tilai (dram., Burki-na Faso, Fr.-Švica ’90) Videosapere: Vstop prost, Filozofija, Zdravje, Barva mesta, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, itd. Dnevnik Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Športno popoldne: tenis Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 minuti Variete: Blob Aktualno: Temporeale (vodi Micheie Santoro) Dnevnik, deželne vesti Šport: gimnastika Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura Fuori orario Film v originalu: 11 pic-colo porto (dram., ZDA "40, i. G. Rogers) Film: Fango sulla metropoli (krim.. It. ’65) RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 US Koper 12.30 13.30 14.00 14.15 15.30 17.40 19.25 19.50 20.40 23.00 1.00 Nan.: Avvocati a Los Angeles, 9.00 nad. Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza" deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg 4 Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Ritorno a Peyton Plače (dram., ZDA ’61) Aktualno: Dan za dnem Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Gli intoccabili -The Untouchables (dram., ZDA '87, r. B. De Palma, I. K. Costner, S. Connery, A. Garcia) Film: Volere volare Jfant., It. ’91, r.-i: M. Ni-chetti, A. Finocchiaro), vmes (23.30) dnevnik Filmske novosti |g| CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.15 14.45 16.00 17.25 18.00 20.00 20.25 20.40 22.45 23.15 1.30 1.45 2.00 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-,zo Show (ponovitev) Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo) Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, K. K. Pull-man. Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: II villaggio dei cor- sari Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Lello Arena, Enzo lacchetti) Glasba: Viva Napoli (vodita Mike Bongiorno, Massimo Lopez) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.30) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregeld tiska 6.10 9.05 9.15 10.30 11.30 12.25 13.00 14.30 15.00 18.00 18.30 19.05 20.30 22.30 23.00 0.00 1.00 2.10 2.40 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans Šport: L’ Italia dl Giro Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše, vmes risanke, 14.25 C’e un mondo da fare Variete: Colpo di fubnine Kolesarska dirka 79. Giro-d’ Italia (12. etapa Azulla - Loano), 17.00 Studio tappa Nan.: Primi baci - Vse po strani Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper Nan.: Flipper(i. C. Fleen, P. Haas, Brian Wimmer) Šport: Giro sera Nogomet: Tajska-Milan (prijateljska) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Ciak - Filmske novosti Nan.: Venerdi 13 - de-| dišcina, 3.50 Baywatch # tele 4 17.45, 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Risanke Film: Apache (vestern, '72, i. Cliff Potts) Gospodarstvo Aktualno: Filo diretto Nan.: The Cat ($) MONTECARLO S 20.00, 22.50, 0.15 Dnev-1 nik, 13.30,19.50 Šport Nan.: Charlie’s Angels BTnl Film: Un piede nell’ in-femo (vestern, ZDA ’60) Variete: Tappeto volante Tenis The Lion Trophy Show Film: Obiettivo Brass (krim., ZDA ’78) Film: La macchina della morte (krim., ZDA ’71) Nan.: Charlie’s Angels 15.50 18.00 19.15 20.30 22.45 1.45 13.30 14.55 20.10 20.30 22.00 22.40 23.45 10.00 10.15 10.30 11.00 11.25 13.00 13.05 14.15 15.25 16.00 17.00 17.10 18.00 18.30 19.10 19.20 19.30 20.05 20.35 21.25 22.15 22.25 22.30 22.55 23.10 23.55 Videostrani Otroški program: Škrat Kuzma Samo za punce, 1. del ameriške nanizanke Tedenski izbor: Drevesni duhovi: Pasjeglavci z Borneja, ponovitev japonske poljudnoznanstvene oddaje Po domaCe Poročila Kolo sreče, pon. tv igrice Exodos,"kronika Srečko Kosovel - V meni, prevrat Televizijska konferenca TV Dnevnik 1 Otroški program: Ziv žav Fallerjevi, 24. del nemške, nanizanke Kolo sreče, tv igrica Risanka Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV Dnevnik 2 Seinfeld, 7. del ameriške nanizanke Tednik Zlata šestdeseta leta slovenske popevke, 7. oddaja: Nostalgija z Lidijo Kodrič Nikar, oddaja o prometu Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza Severna obzorja, 10. del nanizanke Poročila Slovenija 2 Euronevvs Iz deževnega tropskega gozda, pon. 3. dela V ZarišCu Misijonarji z otoka EP v rokometu (M): Nemčija - Slovenija, posnetek Seanse, ameriški film Seinfeld, 6. del Severna obzorja, 9. del Pekovski mojstri, 9. del Po Sloveniji Poslujemo - Financiranje novega posla, 4. del Tok tok V žarišču Vsemu navkljub, 4. del Exodos, kronika Povečava: Cannes '96 & Milena Dravid & Franti-šek Cap: Vrata ostanejo odprta, igrani (eb) film 16.00 16.45 17.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 Euronevvs Koncert Vesolje je... Slovenski program Primorski forum Primorska kronika Vsedanes TV dnevnik Vesolje je..., posebna oddaja Alpe Jadran Četrtkova športna oddaja Meridiani, aktualna tema Vsedanes - TV dnevnik 22.15 22.30 Euronevvs Slovenski program Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno-glasbena oddaja DtO Hrvaška 1 7.25 7.30 8.15 9.55' 10.00 10.30 11.15 11.30 12.00 12.20 12.45 14.35 15.05 15.30 17.00 18.30 19.30 20.10 20.30 21.30 22.10 22.45 Poročila Santa Barbara, 1267. del ameriške nadaljevanke Dobro jutro Poročila Polaganje venca na oltar domovine, prenos iz Medvedgrada Nepozabni dan, dokumentarna oddaja Od sedmega stoletja, glasbena oddaja Otroški program Poročila Ljubezen, 255. del ameriške nad. Junaki Guadalcanala, ponovitev amer. filma Knin - hrvaška srednjeveška prestolnica, dokumentarna oddaja Mladi Robin Hood, 8. del otroške nanizanke Oci nad Jadranom, dokumentarna oddaja Maša na dan državnosti, prenos iz Zagreba Proslavljanje dneva državnosti, prenos z Jarana Dnevnik Proslava ob dnevu državnosti, prenos Hrvaška v dvajstem stoletju, dokumentarna oddaja Proslava ob dnevu državnosti, prenos Odlikovanja, dokumentarna oddaja Dnevnik Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30, 8.00,8.30,9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio most: Koper-Ljubljana-Maribor; 9.35 Popevkai tedna; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Pogovori proti etru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.23 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13.20 Ringaraja; 13.35 Glasbena mladina ; ^14.05 Izobraževalni program;ziku; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 16.40 Tretja stopnica; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simf. RTV Slovenija; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi od nekoč; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dah; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Od otroštva do mladosti; 10.40 Power play; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnev-nik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 2230 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE. Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz dežele mirnega jutra; 8.40 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič, 19.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Radio-Kamera-Ekran;15.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Prvo medn. tekmovanje v komornem petju v Gorici; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.30 Ma-de in ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 8.10 -19.00 Rož - Podjuna - Žila. Priimki dnevnik Lastnik: Z l i d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, m. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRLEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI 20 Četrtek, 30. maja 1996 ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA c 6 66 666 i m\'\\C SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Porod na pločniku K0BENHAVN - Dnevnik Bt poroča, da je neka 26-let-na Danka preteklo nedeljo rodila kar na pločniku pred svojim domom, medtem ko je čakala na prihod rešilnega avtomobila. Z možem, ki jo je spremljal, nista imela več časa, da bi se vrnila v stanovanje, ker se je porod medtem že začel. Porodnica se je tako zleknila na pločnik in rodila deklico, očetu pa jo je uspelo prestreči preden bi padla na asfalt. Starša sta izbrala za novorojenko drugo ime Sila, ki v danščini pomeni »na odprtem«. Haag v zadregi zaradi homoseksualnih zakonov BRUSELJ - Nizozemska vlada si prizadeva zavleči sprejem kontroverznega zakonskega osnutka o pravnem priznanju zakona med homoseksualci. Osnutek, ki je že prejel pozitivni glas zakonodajne zbornice v prvem branju, formalno sicer še naprej obravnava zakon kot zvezo heteroseksualnih parov, vendar dopušča tudi paralelno registracijo skupnega življenja homoseksualcev, iz katere izhajajo - z izjemo priznanja otrok - enake pravne posledice kot iz heteroseksualne zakonske zveze. S problemom se bo sedaj ukvarjala posebna komisija Prenosni telefon ne sodi v knjižnico LONDON - Prestižna britanska univerza v Cambridgeu je prepovedala uporabo prenosnih telefonov v prostorih svoje centralne knjižnice, v upanju, da se vanjo vrneta izgubljeni mir in tišina. »Hodniki knjižnice so postali neke vrste telefonske govorilnice,« se huduje podbibliotekar Roy VVelboum in dodaja, da prepoved uporabe prenosnih telefonov ni konservativna poteza, ampak odgovor na pritožbe tistih, ki prihajajo v knjižnico za to, da bi v miru študirali.Studentje morajo izključiti telefone še preden vstopijo v poslopje knjižnice, če pa bodo katerega zalotili pri prepovedanem početju, ga bodo le vljudno prosili, naj konča pogovor. Administrativne sankcije namreč niso predvidene. V Veliki Britaniji so uporabo prenosnega telefona že prepovedali v bolnišnicah, šolah, na vlakih in celo v skupnih prostorih hotela Savoy. Feministkam ne ugaja britanska himna LONDON - Visok anglikanski cerkveni dostojanstvenik iz Birminghama je pod pristiskom skupine feministk izločil iz britanske himne »mashilistični« verz, ki se nanaša na »brate«. Zgodilo se je med blagoslavljanjem novega Zupana, laburistke Marion Amott-Job, besedo bratje pa je duhovnik zamenjal z ljudmi. Pesek, veter in dež uničujejo kitajski zid Rumene in rdeče zastave opozarjajo, da je na tem kraju kitajski zid nestabilen. Načel ga je zob časa, stalno pa ga uničujejo dež, pesek in veter (Telefoto AR) Električni mrk zaradi grožnje s samomorom SAO PAULO - Približno 244 tisoč prebivalcev mesta Taubate v državi Sao Paulo je bilo včeraj dobro uro brez elektrike zaradi poskusa nekega brezposelnega, da bi se ubil. 21-letni Alejandro dos Santos se je povzpel na električni drog visoke napetosti in grozil, da se bo vrgel z njega. Gasilcem je uspelo mladeničevo namero preprečiti in ga rešiti, vendar za ceno izklopa električnega toka. Vsa pokrajina je tako ostala več kot 60 minut brez elektrike, kar je povzročilo veliko preglavic prebivalstvu, največ težav pa so imele banke, bolnišnice in promet zaradi ugasnjenih semaforjev, da ne govorimo o dvigalih... 1 Južne in zahodne države ZDA doživljajo že pravo poletje. Pripeka je tako huda, da so morali v živalskem vrtu v San Franciscu s kremo za zaščito pred sončnimi žarki premazati tudi belega kenguruja Mulalija (na sliki levo) Mali Amber Barrero se je pred pripeko zatekel kar v umivalnik v sanitarijah kampinga, kjer je na počitnicah z družino (zgoraj). John Lewis iz države New Mexico pa po-rihod poletja proslavlja po svoje, in sicer s terenskim vozilom na dunah. Vsakdo se pač veseli po svoje, (na sliki levo, vse Telefoto AP)