V objemu stoječe pločevine »V našl krajevnl akupnoatl amo uapall v okvlru aoclallatlčne zvaza povezatl vaa družbenopolltlčne organizaclja v celoto, kl dobro deluje,« pravl/o na Ajdovščlnl In prt tam ne pozabljo dodatl, da /• na aejah predaedatva KK SZDL atoodatotna udeležba. Na aejah obravnavajo vaa odprta In peroča vpraianja tako v laatnl krajavnl akupnoatl kot v ob&nl Center. Ena od zadav, kl Jl poavačajo v zadnjem čaau najvač pozornoatl, Je pridoblvanja novlh aktlvlatov za dalo v KS In evldentlranja možnlh kandldatov za vae organe tako v KS kot v ob&nl, repubtlkl In federacljl. »Do volttev Je aamo šm dva latl, bltl moramo prlpravljenl, da naa čaa ne prehttl In na prmaenatl,« pravljo v KS. In katere so tiste stcan, ki ]im povzročajo v krajevni skupnosti največ preglavic? »Mirujoči pro-met,« je enotni odgovor, ki ga imajo pripravljenega takoj. Tako na primer se ne morejo rešiti par-kiranja pred Figovcem, kjer stoji-jo vozila delavcev gospodarske zbornice. Pa ne gre za službena vozila. Teh je razmeroma malo. Gre za vozila, s katerimi se pripe-ljejo v službo delavci in jih hočejo imeti za vsako ceno parkirane ta-ko rekoč na pragu svojega delov-nega mesta. Podoben je položaj v Kidričevi ulici, ki so jo »zasedli« delavci republiškega sekretariata za notranje zadeve. Tudi tu nima-jo nič proti službenim vozilom. Poudarjajo pa, da službeno vozilo ni tisto, s katerim se pripelje dela-vec v službo. Mirujoči promet sicer ne bi vznemirjal prebivalcev Ajdovšči-ne, če jim ne bi zapiral dostopa do njihovih domov. Sami nikoli ne vedo, ali bodo sploh lahko parki-rali v bližini svojega doma, kadar se vračajo s potovanj. »Tujci« so jim zasedli celo dvorišča - kjer pač niso zaklenjena - da ne govo-rimo o vhodih, ki so največkrat brezobzimo zatrpani, tako da ne morejo ne noter ne ven. Druga zadeva, ki močno moti krajane, je avtobusna postaja mestnega prometa na Bavarskem dvoru. Pa ne sama postaja! Moti jih dejstvo, da na postaji, kjer se stekajo vse linije mestnega potni-škega prometa in kjer se vsak dan giblje več deset tisoč ljudi, ni no-benega javnega stranišča. Naj-bližje javno stranišče je na želez-niški postaji, oddaljeno 8 minut hoda. Potniki si zaradi tega pač pomagajo, kakor vedo in znajo. Rezultat te iznajdljivosti pa je neznosen smrad, ki zlasti v polet-nih mesecih zaudarja iz vseh bolj skritih ali manj skritih kotičkov, vogalov in celo hišnih stopnišč. Pet let že zahtevajo od pristoj-nih organov, naj bi nekaj napravi- li, odgovor pa je vedno enak: Javno stranišče na Bavarskem dvoru ni v srednjeroCnem planu. Krajani zdaj hudomušno sprašu-jejo, te morajo tudi nesrečni pot-niki mestnega prometa odložiti svoje najnujnejše telesne potrebe na naslednje srednjeročno ob-dobje. V tesni povezavi s higieno so tudi otroška igrišča v Leninovem parku in na križišču Kersnikove in Vošnjakove ulice. Zlasti ono ob Kersnikovi ulici je postalo zbirali-šče ljudi, ki nimajo nobene zveze z otroki in zbirališče psov. Kraja-ni se sprašujejo, čemu to igrišče sploh še služi. Ena od najbolj žgočih črnih točk krajevne skupnosti Ajdov- ščina pa je prav gotovo posiopje, ki ga vsi dobro poznamo pod ime-nom Kolizej. Mnogo je bilo že po-vedanega in napisanega o Kolize-ju, krajani pa ga občutijo tako re-koč na svoji koži. Ne gre le za to, da so tu stanovanja brez kategori-je in da poleg tistih nesrečnikov, ki nikakor ne morejo dobiti bolj primeme strehe nad glavo, živijo tukaj tudi čudni ljudje in da si marsikateri stanovalec zvečer ne upa na hodnik in da so nasilne vselitve v izpraknjene prostore re-dni pojav. Krajani veliko pričaku-jejo od zavzetosti občinske skup-ščine za to vprašanje. Ustanovljen je namre* poseben odbor, ki naj zadevo razreši vsaj v tem smislu, da ugotovi namembnost objekta. »Skrajni čas je,« pravijo kraja-ni, »da se odločimo, ali bomo po-slopje porušili ali ga bomo preu-redili v stanovanja ali pa ga name-nili kulturi.« Sprašujejo pa se, če je res nujno potrebno, da vsako staro poslopje obravnavamo kot kulturni ali zgodovinski spome-nik. Deloma povezujejo Kolizej tudi z vprašanjem »pomlajevanja« krajevne skupnosti. »Pri nas je vi-soka starostna struktura, prostora za nove gradnje nimamo, mladi se odseljujejo v sodobnejša stanova-nja. Ce bi Kolizej ustrezno preure- dili, bi lahko dobili tukaj zelo veli-ko stanovanj za mlade družine,« pravijo krajani in pri tem omenja-jo tudi velike možnosti pri preu-rejanju podstreh. Za KS Ajdovščina je značilna zelo velika dnevna migracija pre-bivalstva. Trikrat veL jih pride vsak dan, kot je stalnih prebival-cev. Zelo pomembno pa ]e, da se ti prebivalci dobro razumejo med seboj. Pravijo, da so tako imeno-vani medčloveški odnosi v Ajdov-ščini na zavidljivi ravni. Nobene-ga krajana ni, ki bi ne bil tako ali drugače preskrbljen. Tu gre za-sluga predvsem pristojnim orga-nizacijam v krajevni skupnosti. Posebej naj omenimo vlogo ak-tivnega potrošniškega sveta, ki je v času pomanjkanja določenih ar-tiklov v trgovini uspel zagotoviti več ali manj nemoteno preskrbo * za starejše krajane. Svet potrošni-kov tudi sicer zelo aktivno dela in tesno sodeluje s trgovino, tako da sproti odpravljajo vse, kar ne bi bilo v prid dobremu delu na tem področju. Najbrž bi lahko napolnili še ne-kaj časopisnih listov, 6e bi hoteli popisati vse, kar so nam povedali na Ajdovščini. Od zavzete dejav-nosti tabornikov do družbene ak-tivnosti osnovne šole Prežihov Voranc in delovanja zveze bor-cev. Naj zapišemo samo še to, da krajevna skupnost, ki je v času NOB veliko prispevala k odporu okupirane Ljubljane, tudi danes nadaljuje pred 40 leti začeto delo z zavzetim utrjevanjem krajevne samouprave. Niko Isajevič V krajevni skupnosti Aj-dovščina živi 3300 prebival-cev in to v 1247 gospodinj-stih. Starostne strukture ni-majo natančno ugotovljene, vendar pravijo, da je to po starosti prebivalcev »naj-starejša« krajevna skup-nost v občinl Center. To tr-ditev potrjuje dejstvo, da Je prišlo letos na obvezni na-bor samo 5 nabomikov Kdo je kdo v krajevni skup-nosti Ajdovščina Predsednik skupščine KS Je Matjaž Miklavc Predsednik sveta KS je Ja- nez Markoli Predsednik KK SZDL je Mirko Kmet Predsednik sveta ZK je Emil Bukovac Vodja delegacije za zbot krajevnih skupnosti obdin- ske skupščine je Mllan Biber Predsednik krajevne orga- nizacije zveze borcev Je Aco Kroupa Predsednik rdečega kriza Je Ivanka Trampuž Predsednik društva upoko- jencev je Fanika Kranjc Predsednik sveta potrošni- kov je Marjan Čamernik Predsednik poravnalnega sveta je Lovro Sturm