MoJa vsak četrtek b vetya i poštnino «nd in ▼ Maribora • pošiljanjem na dom xa eeto leto K 4.— m pol leta „ 2.— m Setrt leta „ I —
Saročnina se poSilja sprav nlitva v tiskarni m. Cirila, koroške aliee hštv. S. List se poiilja do odpoved
BaletniM katoL tla-lovnega * dr uit Ta do-H*ajo UM brea po-narotnina.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Hafl doM
h v tiskarni ia pfi gospoda Korak-n na velikem trgu po 10 h-
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plaSnj«
od navadne vrstice, ie se natisne enkrat, po RS h, dvakrat 23 h, trikrat 35 h.
hserati se eprejemaja do srede opoludne.
Stev. 27.
V Mariboru, dne 3. julija 1902.
Tečaj XXXVI.
' ^SJ^enska gospodarska organizacija.
Na Slovenskem imamo dve veliki in mogočni gospodarski organizaciji, to sta «Zveza slovenskih posojilnic» s sedežem v Celju in «Gospodarska zveza» s sedežem v Ljubljani. Samoumevno je, da se mora list, ki je kakor naš posvečen kmetskim težnjam, ozirati na poslovanje in delovanje za gospodarske namene tako važnih organizacij.
«Gospodarska zveza» v Ljubljani ima mnogo širjo podlago nego «Zveza slovenskih posojilnic». «Gospodarska zveza» sprejema pod svoje okrilje vse različne gospodarske zadruge. «Zveza slovenskih posojilnic» pa obsega, kakor že ime kaže, samo posojilne in hranilne zadruge.
Predkratkim, dne 26. junija, je imela «Gospodarska zveza» svoj občni zbor. Ta zbor je pokazal, da je «Gospodarska zveza» zares gospodarska potreba na Slovenskem in da si pridobiva v zadružništvu vedno trdnejša tla. ProSlo leto je dosegel promet že 3,846.484 kron. Koncem leta 1901 je bilo pri zvezi 102 posojilnic, raznih drugih zadrug 57, skupaj torej 159. Med raznimi drugimi društvi se nahajajo kmetijska društva, konsumna društva, mlekarske zadruge, železoobrtna. vinogradniška, stavbena in mizarska zadruga. «Gospodarska zadruga» bo kmalu izdala narodno-gospodarski zemljevid, kateri bo nam predstavil gospodarsko organizacijo na Slovenskem.
Velikega pomena za pravilen razvoj posameznih gospodarskih zadrug in za pošteno
s poslovanje je revizija. «Zveza slovenskih po-| sojilnic» stori v tem oziru vsaj v toliko svojo j dolžnost, da edini ji na razpolago stoječi I revizor neprestano revidira. O «Gospodarski j zvezi» pa izvemo sedaj na občnem zboru, | da se je preteklo leto revidiralo le 32 poso-j jilnic. Občni zbor je sam čutil, da je to pre-1 malo, za to se je izreklo, da bo odslej treba ; gledati, da se vsako leto revidira večje šte-| vilo posojilnic.
«Gospodarska zveza» pa stoji po svojem delokrogu seveda nad «Zvezo slovenskih posojilnic», katera zadnja je omejena samo na eno panogo zadružne gospodarske organizacije. «Gospodarska zveza» je vsled tega poklicana, da postane središče vsega gospodarskega življenja na Slovenskem in da njeni občni zbori postanejo parlament, v katerem se razpravlja in pogovarja o slovenskem narodnem gospodarstvu.
Velik razloček je tudi med glasilom «Gospodarske zveze» in «Zveze slovenskih posojilnic». Glasilo prve ie «Narodni Gospodar», izhajajoč v Ljubljani, glasilo druge — vsaj podpira se ta list — pa je «Slovenska Zadruga», izhajajoča v Krškem. Dočim «Slovenska Zadruga» prerada prinaša ponatise pamfletov na različne zadruge, seveda s tako-zvanimi «nepristranskimi» opombami, ozira se «Narodni Gospodar» na dejanske gospodarske in zadružniške potrebe ter tako ustreza željam in potrebam čitajočega občinstva. «Slovenska Zadruga» pa postaja vedno bolj zbirka nepovoljnih, razdirajočih kritik (ali pravzaprav napadov) o zadružništvu in drugih člankov, ki spadajo v zadružniški list tako,
kakor pest na oko.	* v
«Gospodarska zveza» stori tudi s poučnimi shodi svojo dolžnost za pouk v narodnem gospodarstvu. Že večkrat smo obžalovali, da njenemu vzgledu ne sledi tudi naša «Zveza slovenskih posojilnic». Širiti znanje, delovati za strokovno izobrazbo, to ne more škoditi našemu ljudstvu!
Da bi se narodno - gospodarsko znanje na Slovenskem vedno bolj širilo in da bi se zadružna organizacija zdravo in krepko razvijala, je gotovo želja vsakega poštenega Slovenca.
Brezvestna gonja.
Nikomur se ne zameri človek, ki se z vsemi napori in silami bori za poboljšanje svojega gmotnega stanja. Človek hrepeni po sreči, dokler živi, in ker je del zemeljske sreče tudi ugodno gmotno stanje, zato skrbi vsak tudi za posvetne dobrote. Toda sredstva, s katerimi hočemo doseči svoj cilj, morajo biti poštena in ne smejo škodovati splošnosti.
Učiteljski stan je v svojem sedanjem velikem obsegu še mlad stan. Zato se mora pehati in boriti na vseh krajih in koncih, da si pribojuje in osigura svojemu znanju in pomenu primerno stališče v človeški družbi. Boj se je moral začeti tudi za gmotno stanje učiteljskega stanu! Temu se nihče ne čudi, tega noben pameten človek ne obsoja. Seveda pa tudi učiteljski stan ne sme obsojati onih stanov, ki bi morali dajati,
Listek,
Slovanska blagovestnika.
Sestavil Ivan Vuk. (Konec.)
Sv. Ciril in Metod sta sprevidela, da je treba šol, v katerih bi se slovanski mladeniči pripravljali na duhovniški stan. Ona sta jih ustanovila in sta torej začetnika s 1 o-v a n s k i h šol in zato bi ne smelo manjkati njune podobevnobeni šoli. Knjige, katere so bile za to potrebne, sta spisovala in prestavljala na slovanski jezik.
Neko nedeljo stopi sv. Ciril k oltarju, da daruje Bogu najsvetejšo daritev. Kaj se zbrani verniki tako čudijo ? Zakaj se jim solze utri-njajo v očeh, zakaj jim nepopisno veselje prešinja obraze? — Sveti Ciril m a -šuje slovensko. Utihnila je nerazumljiva latinska beseda, ki je dosedaj motila ljudi pri sveti maši. Vse ljudstvo kliče s sv. Cirilom: »Gospod, pomiluj!« in ko jih pozdravlja, rekoč: »Gospod z vami!« mu glasno odgovarjajo: »In s tvojim duhom!« Kadar jim veleva: »Molite, bratje!« — molijo. Oni molijo z mašnikom, ker ga razumijo. O prelepi dar, dar slovenske službe božje! O blažena sveta brata Ciril in Metod, da sta upeljala slovensko sveto mašo! Še pesmica opeva:
„V slovenskem sta jeziku hvalo pela, V njem tudi svete knjige pisovala."
Slovanska služba božja je pridobila jako mnogo Slovanov sveti veri. Trumoma so hiteli v take cerkve, kjer so se opravljale svete skrivnosti v domačem jeziku. Nemški duhovni so pa kar pihali od jeze. Noben se ni zmenil zanje, nikdo ni prihajal k njihovim latinskim mašam; bili so zapuščeni. Sklenili so zatreti sveta brata, pokončati njuno setev, naj velja kar hoče. Zatožili so ju papežu. Kmalu pride pismo iz Rima na sveta brata, da se morata nemudoma priti opravičit. Dasi je bilo v tedanjih časih silno težavno potovanje, vendar ju dvigne klic božjega namestnika na pot v večno mesto. Priporočila sta Moravče Bogu v varstvo, pri katerih sta se mudila skozi 4 leta in pol ter vzela potno palico v roko.
Na potu v Rim sta prišla sveta brata drugič med Slovence, ki takrat niso bili več sami svoji. Zulil jih je že sto let nemški jarem. Imeli so pač svoje poglavarje, a so bili Nemcem pokorni. Tak poglavar je bil knez Kocel. Zelo se je razveselil knez in ž njim ves narod, ko sta prišla med nje sveta Ciril in Metod. Vsi so občudovali lepoto Kristusove vere, ki sta jo razlagala v slovenskem jeziku. Malo časa je minulo in pridobila sta si srca Slovencev. Pridobila sta 50 mladeničev, ki so ju spremili v Rim, da dobe tam sv. maš-
nikovo posvečenje od sv. očeta in se povrnejo kot duhovni pastirji med zatirani slovenski narod.
Sveta brata sta imela seboj ostanke sv. Klemena, da jih poneseta v Rim. Na pripro-šnjo tega svetnika se je zgodilo mnogo čudežev. Od vseh strani so vreli Slovenci vkup, da zadobe pomoč od čudodelnih koščic. Iz hvaležnosti so se nato na mnogih krajih sezidale kapelice sv. Klemena, ki so se pozneje razširile v cerkve.
Med tem je umrl papež Nikolaj I. Namesto njega so izvolili Hadrijana II. V Rimu je počil glas, da se bližata sv. Ciril in Metod z ostanki sv. Klemena. Vse je bilo po koncu. Papež sam se vzdigne s prestola ter jima gre nasproti. Spremlja ju duhovščina v prekrasnih oblekah. Rimsko ljudstvo vre pred mestna vrata. V veličastni procesiji neso ostanke sv. Klemena hranit v njegovo starodavno cerkev.
Potem sta se morala zagovarjati zaradi slovenske službe božje. Sv. Ciril je govoril jasno in prepričevalno ter se potezal za slovenščino, dokler ni papež slovesno dovolil, da se smejo cerkvena opravila in tako tudi sveta maša služiti v slovenskem jeziku. Slovenščina je postala takrat svet jezik, tako svet kakor je judovski, grški in latinski. In to čast sta mu pridobila sveta Ciril in Metod. Papež Hadrijan II. je položil sam v cerkvi
BC Današnji list ima „Naš Do m" kot prilogo!
posebno kmetskega, ki najtežje daje. Vsakdo rajši vzame nego daje, to je pač že tako v človeški naravi ukoreninjeno! Tudi na Štajerskem se je učiteljstvo bojevalo za izboljšanje svojega gmotnega stanja in še se nadalje bojuje. Mi se ne obotavljamo pripoznati, da se je ta boj vršil in se še vrSi od večine Štajerskega učiteljstva v popolnoma dostojni in dovoljeni obliki.
A jedna stranka je med spodnještajer-skim učiteljstvom, ki je zanesla strast v ta boj in prekoračila meje vestnega in poštenega bojevanja. Ta stranka je stranka takozvanih jungovcev, brezobzirnih liberalcev med učiteljstvom. Jun-govci so izdali geslo, da se mora povsod agitirati proti temu, da bi se mladeniči izobraževali za učitelje, kajti še le kadar bo nastalo pomanjkanje učiteljev, se bo dežela zganila in dala učiteljstvu boljše plače.
Ta brezvestna gonja je imela že uspeh. To nam kažejo letošnji zrelostni izpiti na moškem in ženskem mariborskem učiteljišču. Ako so vsi najavljeni učenci naredili izpit, dobimo letos z moškega učiteljišča samo 9 slovenskih učiteljev, iz ženskega tudi le 9 slovenskih učiteljic. Prosimo, to je majhno število novih močij, a vsaki fari skoraj primanjkuje vsaj v jednem razredu učitelja oziroma učiteljice!!
Zato je nečuveno, kar počenjajo jun-govci! Na eni strani se dela na vse kriplje, da se malodane v vsaki vasi zida šolska palača, na drugi strani pa se skrbi, da ostanejo te palače prazne, da ne dobimo učiteljev!
In ali bodo jungovski učitelji res dosegli, da se le vsled pomanjkanja učiteljskih moči zboljša gmotno stanje učiteljstva ? Nikdar ne! To pa zaradi tega ne, ker nemški štajerski učitelji ne delajo tako brezvestno, kakor naši slovenski jungovski učitelji. Naši jungovci so se nemškim učiteljem vsedli na limanice. Dočim naši pridno agitirajo, da nihče ne gre na učiteljišča, pošiljajo nemSki učitelji nemške otroke celo na učiteljišča v Maribor. Med Nemci raste vsled tega, ali vsaj ne pojema tako hudo učiteljski naraščaj, kakor pri Slovencih. In kaj bodo posledice?
Učne oblasti bodo poskrbele, da se tudi nemški fantje in dekleta »usposobijo« za pouk v slovenskih šolah. Prvi korak je že storjen. Dežela bo zidala žensko učiteljišče v Mariboru. Mi stavimo vse, kar nam je drago, da bodo s tega učilišča odpuščene vse učiteljice kot sposobne za slovenski pouk, če bodo le znale par slovenskih besed izgovoriti. Za ženskim učiteljiščem pa pride moško učiteljišče, če ne bo prej vsled »suše« na Slovencih se-
danje državno učiteljišče postalo nemški zavod z nemškimi učnimi močmi.
Vsakdo si lahko na prstih izračuni, kaj to pomeni za našo bodočnost, ako bomo dobivali učitelje in učiteljice iz nemških zavodov! Zločin, grd zločin, storjen na našem ubogem, majhnem narodu, je torej počenjanje naših jungovcev!
Dobro misleče učiteljstvo pa bo gotovo uvaževalo te naše besede ter skrbelo, da bodo drugo leto naša mariborska učiteljišča prenapolnjena s slovenskimi učenci in učenkami!
Deželni zbor štajerski.
Nemški poslanci jako leno prihajajo k sejam. Predsednik mora dolgo časa čakati, da je dovolj poslancev navzočih za sklepčnost.
Dr. Š m i d e r e r je predložil predlog, naj se v Mariboru ustanovi žensko učiteljišče. To učiteljišče nima drugega namena, nego da vzgaja Nemkinje za učiteljice po Slovenskem. S tem zavodom se bo samo poostrilo na Spodnjem Štajerskem n a-s p r o t j e med Slovenci in Nemci. Ni dovolj, da so nemški sinovi jemali najboljše službe našim rojakom na domačih tleh, sedaj bodo še izpodrivale nemške tujke tudi slovenska dekleta, ki se posvetijo učiteljskemu stanu. Novi zavod je nepotreben tembolj, ker imamo v Mariboru že itak jedno žensko učiteljišče pri čč. šolskih sestrah. Najbolj žalostno pa bo to, da bodo tudi slovenski davkoplačevalci morali ustanoviti in vzdrža-vati ta zavod, čeravno bo samo njim v kvar. Letos dobi torej peščica spodnještajerskih Nemcev tri drage zavode: učiteljišče v Mariboru, meščansko dekliško šolo v Ptuju in v Celju. Slovenski kmet, ti pa le pomagaj pošteno plačevati!
Radgonski Reiter je govoril v deželnem zboru za varstvo vin. Mnogo temeljiteje in z večjo zgovornostjo so to storili že naši poslanci v državnem zboru, posebno poslanec gosp. Ž i č k a r. Njihovo prizadevanje, kakor vemo, ne bo ostalo brez povoljnega uspeha.
Nemški poslanec dr. Reiher zahteva, da se tudi v Judenburgu ustanovi meščanska dekliška šola. Nemci zahtevajo grozno veliko šol za se, Slovencem pa nič ne dovolijo, razven da smejo soplačevati.
Jako predrzno je govoril dne 28. junija v dežel, zboru vodja bauernbündlerjev baron Rokitansky. Zahteval je regulacijo Segave in Sulme. To bi ne bilo nič hudega, ampak zraven je opozoril poslance, da ob teh potokih stanujejo Nemci, da se torej Nemcem
dela škoda, in se jim naj zato pomaga. To je vendar čudno! Ako bi stanovali ob teh potokih Slovenci, ali bi ne bili potrebni podpore, ali bi se njim ne smelo pomagati? Dobro, sedaj smo izvedeli zopet jedenkrat, da se v Gradcu v deželnem zboru dela razlika med Nemci in Slovenci, da se Slovenci zanemarjajo od nemške večine. Mi odgovarjamo na to, da naj dajo za Spodnji Štajer kmalu lastno upravo.
Katoliški nemški poslanec Hagenhofer je jako dobro govoril o lovski postavi, ki je v sedanji obliki le kmetu na kvar. Zahteval je spremembo, in njegov predlog se je izročil posebnemu odseku.
Politični ogled.
Katoliška narodna stranka na Kranjskem je priredila preteklo nedeljo, dne 29. junija po deželi Sest volilnih shodov, da se volilci izrečejo, kako sodijo o obstrukciji katoliških poslancev v deželnem zboru. Volilci so povsod enoglasno odobrili postopanje deželnih poslancev in jim izrekli neomejeno zaupanje. Vodja stranke dr. Ivan ŠušterSič je govoril v Preski pri Ljubljani pred 300 volilci. V govoru je pojasnjeval krivice, katere liberalci že od nekdaj delajo ljudstvu, in pojasnil zadnji nastop združenih nemških in slovenskih liberalcev, pri katerem so hoteli katoliško - narodno stranko prikrajšati v odsekih, kjer se vrSi glavno delo. Seveda je pojasnil tudi, kake zastopnike ima liberalna stranka. Rekel je, miru v deželnem zboru ne bo toliko časa, dokler se nam ne da popolna pravica! Naši poslanci bi imeli kaj lepo in prijetno življenje in liberalci bi jih radi imeli, ako bi hoteli izdati ljudske koristi. Ali smo pa opravičeni se ponižati, ali smemo ljudstvo izdati, ali hočemo vztrajati? (Gro-moviti klici: Ne udajte se! Vztrajajte! Zato smo vas volili!) Ali smo torej prav naredili, da najodločnejše nastopamo, kadar hočejo žaliti in prikrajševati našo stranko, kadar nočejo dati ljudstvu pravice in kadar žalijo našo duhovščino? (Vsestransko pritrjevanje in klici: Prav ste storili! Tako naprej!) — Sprevideli smo, da sedanja smešna večina, ki zastopa veliko manjšino in privilčgirance, ne more pravično delati za ljudstvo. Boj bo torej, dokler se pravično ne spremeni volilni red. (Dolgotrajni živijo-klici.) Borili se bomo, da bo večina zastopala večino ljudstva, da bo imelo besedo ljudstvo, ne pa tisti, ki jemljejo od ljudstva. — Zato se pričenja veliko ljudsko gibanje v deželi, da se duri deželnega zbora odpro na stežaj slovenskemu ljudstvu.
Marije Device pri jaslicah svete slovenske bukve na oltar, služil nad njimi sveto mašo ter je daroval Bogu. Nato je ukazal, naj se tri dni zaporedoma poje sveta maša v slovenskem jeziku v največjih cerkvah : pri sv. Petru, pri sv. Pavlu, sv. Andreju in sv. Petronili.
Na sv. Štefana dan je papež posvetil sv. Cirila v škofa, slovenske mladeniče pa za mašnike in dijakone. — Ali sv. Cirilu so bili šteti dnevi; začel je hirati in ni več videl svojih ljubljenih Slovanov. Dne 14. februarja 1. 869. je umrl 42 letni apostol slovenski, bla-goslovivši celi slovanski narod in učence, ki so jokali ob njegovi postelji. Položili so ga v cerkev sv. Klemena.
A tudi za sv. Metoda ni bilo v Rimu, ker so ga že težko pričakovali Slovani. Sveti oče Hadrijan II. posveti Metoda za škofa ter mu da prelepo pismo na slovanska kneza Kocela in Rastislava; hvali v njem sv. Metoda in rajnega brata njegovega. Krepko se poteguje papež v tem pismu za slovenščino, rekoč: »Ako bi kedo izmed učiteljev k Vam poslanih, ali kdo izmed njih učencev obračal svoja ušesa od resnice in se predrznil drugače govoriti ali bi zaničeval bukve Vašega jezika, naj bo izobčen in izročen cerkveni sodbi, dokler se ne poboljša; zakaj to so volkovi in ne ovce, katere treba poznati po
njih sadovih.« Dobro si zapomnimo besede, katere govori o našem jeziku poglavar vesoljnega krščanstva: »izobčen naj bo, kdor peha slovenščino iz cerkve in zaničuje slovenske bukve.«
Nemški škofje pa niso mirovali. Zvito so ga zvabili k sebi, ga zgrabili in tirali na sodbo. Na sodni stol vsedli so se tožniki sami. Kakor Kristus pred Ano in Kajfom, stal je sedaj sv. Metod pred nemškimi velikimi duhovniki in tudi on ni trepetal; »trd je bil, neizprosen, mož jeklen.« Po zverinsko so ravnali ž njim ti ošabni Nemci; vlačili ga sem-tertje, ga pretepali, puščali na snegu in mrazu, vtaknili ga v ječo, kjer je moral prebiti celi dve in pol leti.
Preblagi apostol sv. Metod je postal mu-č e n e c; zavoljo nas, Slovanov, zavoljo naše vere in našega jezika, žulilo ga je težko nemško železje. Komaj so čakali Nemci, da za vselej ugasne v temnici zvezda slovanska, sv. Metod; ali prišlo je drugače. Bog sam se je potegnil za nedolžnega apostola, ker papež, ko je zvedel o tem, je ukazal, da Metoda izpuste, sodnike njegove pa poklical k sebi na odgovor ter jih je za toliko časa izobči, kolikor so držali sv. Metoda v zaporu.
Ali niti ta kazen ni pomagala nič. Sovražniki so ga zatožili pri papežu, da je krivo-verec in da je slovenski jezik divji, surov
in nepripraven za sveta opravila. Že takrat so grdili našo lepo slovensko besedo in jo grde še dandanes. Sv. Metod se je pa srčno potegnil za naš jezik ter dokazal, da je jezik slovenski lep in blagoglasen. In zopet je zmagal sveti Metod.
Mnogo je storil sv. Metod za sv. cerkev in za narod slovanski, mnogo je moral prestati. Ni čuda, da je oslabel ter začel bolehati in — 6. aprila 885. postala je slovanska cerkev vdova; pal je tisti mogočni steber, katerega ni mogel izpod-nesti noben vihar, v grob je legel največji Slovan.
»Ne zgine rod, ki vero pravo brani«, peva pesmica. Držimo se torej, branimo jo v teh burnih časih, ko protestantizem vzdiga svojo glavo. Na dan godu sv. Cirila in Metoda prosimo iskreno trojedinega Boga, da se nikdar ne zruši znamenje sv. križa z naših cerkva, da nikdar ne umolkne premili slovenski jezik po mestih in vaseh, da nikdar ne onečasti naših grobov ošabna tujčeva peta. Globoko si utisnimo očetovski nauk, ki nam ga podaja duh slovanskih apostolov, ustajajoč iz davne gomile:
»Slovani, ljubite se med seboj! Bodite složni!«
(Viharno odobravanje.) In v tem hipu, ko se začne velika vojna za pravice ljudstva na njegovih lastnih tleh, poklanjamo se presvetlemu vladarju in kličemo: Živijo cesar Franc Jožef I.! — Seveda so tako navdušene besede govornikove zbudile tudi pri volilcih veliko navdušenje.
Avstrija in Ogrska. Prispevek za skupne potrebe obeh državnih polovic bi morali določiti avstrijska in ogrska zbornica. Ker se to ni zgodilo, je določil prispevek obema državnima polovicama za dobo enega leta cesar sam. Avstrija bo po tej določbi plačevala za skupne potrebe 656%, Ogrska 34-4%.
Trozveza obnovljena. Zveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo je zopet obnovljena. Avstrija ima od te zveze le škodo, ker mora vsled «zvezne prijaznosti» dopustiti, da jo gospodarski izrabljeta zaveznici, dopustiti pa tudi, da naši Nemci in Italijani smejo škiliti čez avstrijske meje.
Tržaški namestnik grof Goess bo baje na jesen odstopil. Mož ob zadnjih nemirih v Trstu ni bil kos svoji nalogi. Primorski Slovenci ne bodo za njim žalovali, ker je vladal popolnoma v italijanskem duhu.
Italijanaši na delu. Kakor nastopajo pri nas Nemci proti Slovencem, tako nastopajo v Istri Italijanaši proti Slovencem in Hrvatom. V istrskem deželnem zboru imajo Slovani večino v kmetski skupini in vsled tega jim pristoja jedno mesto v deželnem odboru. Da pa bi Slovan ne dobil tega mesta, za to hočejo Italijanaši razveljaviti izvolitev treh slovenskih poslancev ter jim s tem vzeti večino v kmetski skupini. Tu bi bila dolžnost vlade, da ščiti pravice Slovanov.
Dveletna vojaška služba na Francoskem. Na Francoskem je vlada predložila zbornici zakonski načrt, da se uvede dveletna vojaška služba. S tem odpade v francoski armadi naenkrat 50.000 mož. Da se pokrije ta primankljej, namerava vlada nadomestiti vsako leto 30.000 mož več v vojaški službi. Nadalje bo razne pomožne vojne oddelke, kakor gasilce, godce i. t. d. pridelila aktivni armadi. Upeljava dveletne službe ne dela torej francoski vladi mnogo preglavic. Vojaški krogi pa so s to spremembo jako nezadovoljni. General Voisin je izjavil, da kdor glasuje za dveletno vojaško službo, da bo ta po njegovem mnenju glasoval za razkosanje Francije.
Dopisi.
Sv. Ilj v Slov. gor. Na nedeljo 6. jul. nameravana Ciril-Metodova slavnost se radi raznih zaprek preloži na nedeljo 13. julija. Na isto vabimo prisrčno vse bližnje in daljne prijatelje. Slavnost obeta biti sijajna. Predstavljala se bo nova D. Roškarjeva igra «Z vage na vago», ki se še na Slovenskem nikjer ni igrala. Sodelovati so tudi obljubili mariborski tamburaši in pevci. Tudi slavnostni govornik nam je zagotovljen. Torej rojaki-tovariši na veselo svidenje 13. julija v Št. Ilju! Prostor in čas slavnosti: Narodna gostilna gospe Muršec v Cirknici popoldan točno ob 4. uri. — Prisrčno vabi odbor bral. društva in «Mladeniške Zveze».
Sv. Jakob v Slov. goricah. (Šolski vrt) pri Sv. Jakobu v Slov. gor. v pokoju. Skoraj vsako šolo z malo izjemo diči dandanes že lepo urejeni šolski vrt; žalibog velja za našo občino izjema. Marsikateri popotnik prišedši po okrajni cesti v naš kraj, vprašal se je nehotč, kaj imajo menda ti nizki navali pred novo šolo pomenjati; ali so morda to grobovi zapuščenega pokopališča ali kaj!!? Dragi čitatelj, da ne bodeš tudi ti tega mnenja, povedal ti bom resnico. Ti grobovi so nastali že pred nekaj leti iz na-vožene zemlje za vrt j za zgradbo vrta pa je te zemlje še dosta premalo, ker še mnogo posestnikov ni storilo svoje dolžnosti, da bi namreč zapeljali predpisano množino zemlje.
Slišal sem pa tudi, da je podaril že pred večimi meseci neki tamošnji rodoljub in prijatelj šole v ta namen 200 K, reci: dvesto kron. Vpraša se toraj, čemu leži ta denar brezobrestno v dotični blagajni. Merodajni krogi delajte nato, da se bo za tamošnjo učečo mladino neobhodno potrebni šolski vrt prav kmalu zgradil, da bo torej iz teh mrtvih grobov kalilo v kratkem novo življenje.
Večini tukajšnjega prebivalstva se je nudil minuli petek ob 5. uri zjutraj neki izvanredni dogodek; priplaval je namreč na nebu od severozahoda zrakoplov, kateri je bil videti sprva v velikosti svinjskega meha. Praznoverni ljudje so našli v tem dovolj vzroka za raznovrstne govorice, katere je bilo isti dan slišati skoraj povsod, kamor si prišel. Tem zanimivejše pa je bilo, ko smo ga imeli priložnost gledati od blizu; ker se mu je menda naš kraj jako dopadel, znižal se je tako, da se je vsedel ob % 6. uri celo na krompirjevec posestnika g. Krambergarja v Spodnjem dolu. Množica ljudi je prihitela na mesto ter občudovala ta umetni meh, ki je bil pa malo večji nego svinjski, in pa dva gospoda, ki sta imela toliko poguma, se podati v tako višino; eden od teh je c. kr. nadporočnik ulancev, drugi pa turist, ki je znal tudi slovenski govoriti. Priplula sta iz Dunaja, kjer sta baje prejšnji dan odšla. Izstopivši iz balona, dala sta ga zložiti ter prepeljati na postajo Pesnico; zrakoplovca sama pa sta se podala peš k nekemu bližnjemu prijatelju. — Kakor je slišati, videli so ta zrakoplav tudi v sosednjih občinah na daleč okrog.	Tujec.
Od Sv. Bolfenka pri Središču. (O b-činske ceste.) Letos se je vendar enkrat začela delati okrajna cesta iz Vitana k Sv. Bolfenku. Ze več kakor deset let je preteklo, odkar je zbudil to misel nek za naš kraj neumorno delaven narodnjak. Neljuba usoda pa nam je tega zasluženega moža odpeljala v druge kraje. Vendar pa se je ta misel od taistega časa vedno gojila, in se konečno po dolgih letih uresničila. Ta lepa cesta je za nas neprecenljive vrednosti že zaradi tega, ker lahko svoje vinske pridelke odpeljamo, in morda tudi marsikaterega kupca privabi. Pač za vse skupaj bodemo mi Št. Bolfenčani vredni za več tisočev, ko bo cesta popolnoma dogotovljena.
Tudi gg. občinski predstojniki so se letos podvizali ter dali občinske ceste popraviti. Posebno po občini Kog bi morale ceste vsaj sedaj biti v dobrem stanju, ker jih nekateri občinski odborniki sami popravljajo. Nekdaj je bila navada, da smo od vsake hiše morali zastonj hoditi občinske ceste popravljat, in takrat smo imeli že 44%. Sedaj pa, ko smo toliko napredovali, da smo dospeli do številke 99%, se lahko ceste za goli denar popravljajo.
Lahka pa je tukaj tudi uganjka, zakaj da občinski odborniki ceste radovoljno popravljajo? Ker vidimo tudi občinskega blagajnika samega pri delu, si lahko to mislimo, ker mu potem ni treba poseči globoko v občinsko blagajnico ter plačevati delavce in samega sebe. In če se nismo v tem motili, potem gre vsa čast gg. občinskim odbornikom, da toliko store v blagor naše, res uboge občine. — Davkoplačevalec iz Koga.
Št. Pavel pri Preboldu. (Za ljudsko izobrazbo.) Lansko leto ob tem času je naše društvo prvokrat priredilo igro v pošteno zabavo naših župljanov. Takrat se je poznalo našim fantom, da so začetniki. Danes nastopijo fantje in dekleta neustrašeno in so sposobni igrati vsako predstavo, katera se splch da predstavljati tukaj na deželi. To so pokazali tudi dne 29. junija, ko so predstavljali «sv. Nežo» in šaljivi «Zamujeni vlak». To je sicer samo sredstvo k pravemu namenu, — pa veselo je, da napreduje tudi tu. Glavna reč je, širiti dobre liste in ž njimi pouk in katoliško zavest. Tudi tukaj napreduje. Društvo razpošlje vsaki teden 28 «Slov. Gospodarjev» in veliko raznih drugih listov,
tako da jih je v najneugodnejšem času, kadar ni ne «Našega Doma», ne «Domoljuba» zmiraj nad 50, kadar pa ta dva skupaj prideta okoli 140.
Bog daj, da bi se zmiraj s pridom prebirali, da bi se moglo tudi pohvalno pisati o naši rastoči občni katoliški in narodni zavesti.
Iz Murskega polja. (V obrambo.) V sobotni, 77. št. «Marb. Ztg.» se napadata v dopisu iz Ljutomera velespoštovana gospoda dr. Chloupek in Belšak, ker se ne sramujeta svojega roda liki večini naših nasprotnikov. Mi nismo poklicani braniti čast dotična gospoda, kajti njunega neomadeževanega značaja dotični blatni članek ne bode niti oblatil niti upognil, pač pa smatramo za našo sveto narodno dolžnost, da opozorimo naše slovensko občinstvo na dotični izzivajoči dopis. Prosimo, slavna «nemška» gospoda, od koga pa živite? Ali ni to slovenski kmet in delavec? Ali ni večina kupovalcev slovenskih? In uradništvo? Ali jih ni tudi Slovencev večina? Oh, kedar vam Slovenec nosi denar, ga z lakajsko uljud-nostjo vabite v svojo prodajalno, tedaj smo vam gospod, gospa, gospodična, oče in Bog ve kaj še vse, kedar pa nas ne potrebujete, pa smo vam «windiše Hunde, Gesindel» itd. Ali je to možato, značajno? Ne igrajte se z nami in pustite naše može v miru!
Veržen s ki.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Imenovanje. Deželni odbor štajerski je na predlog c. kr. dež. šol. sveta v Gradcu profesorja za veronauk na Franc-Jožefovi gimnaziji v Ptuju, č. g. Ferd. Majcena, povišal v profesorja 8. dostojanstvenega reda.
Osebna vest. V torek, dne 24. t. m. je bil na češki Karlo-Ferdinandovi univerzi v Pragi promoviran doktorjem prava g. Milan Gorišek iz Ruš.
Kres na čast sv. Cirilu in Metodu
bodo zažgali mariborski Slovenci v petek večer, 4. t. m., na griču pri Sv. Urbanu. Odhod: ob 6. zvečer od Narodnega doma. Ker je bil ta izlet vsako leto jako zabaven, je upati, da se ga bode tudi letos udeležilo mnogo občinstva.
Zrelostni izpit v Mariboru. Na višji gimnaziji v Mariboru je napravilo zrelostni izpit z odliko šest osmošolcev, mej temi pet Slovencev: Adam Ban, Fr. Kidrič, Fr. Mo-netti, Jožef Ozimič in Adolf Pečovnik. Trije imajo ponavljalno skušnjo po počitnicah, ostali so dovršili skušnjo s povoljnim vspehom. Vseh je bilo 33. — Na realki je bilo 14 maturantov, od katerih imata dva odliko, dva pa ponavljata skušnjo čez dva meseca.
Na tukajšnjem c. kr. učiteljišču so naredili zrelostni izpit štirje slovenski abituri-jenti: gg. Janko Bračko iz Negove, Rihard Pestevšek iz Slivnice, Ferdo Sprager iz Maribora in Emil Vršič iz Ljutomera. — Na ženskem učiteljišču pri čč. šolskih sestrah jih je naredilo zrelostni izpit 9 Slovenk.
Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda se bode vršil letos v Ilirski Bistrici. Dan še ni natanko določen, vendar se namerava prirediti v nedeljo, 10. avgusta. Ako ima kedo proti dnevu kakšen ugovor, naj naznani vzroke družbenemu odboru.
Avtomobilna dirka med Parizom in Dunajem se je vršila pretekli teden. Na cestah, po katerih se je dirka vršila, zgodilo se je mnogo nesreč. Nekaj oseb je povoženih, dve celo do smrti. Avtomobilistu Dufonru je avtomobil na potu pogorel. — V petek dopoldne so prišli avtomobilisti skozi Maribor ter so tukaj obedovali. Mariborski Nemci so jih pozdravljali s svojimi «heil»-klici ter so
jim metali plavice. «Frankfurterske» zastave, ki so plapolale raz nekaterih hiš, pa se gotovo niso dopadle Francozom. — Pri tej priliki je neki hudobnež trošil majhne žreble po cesti, koder so se morali peljati avtomobili. Mož je že pod ključem. — Ljudje, ki so priredili to dirko, so večinoma milijonarji. NaSa oblastva so poskrbela za red na cestah. Vse se je moralo ogibati avtomobilov. So bili pač milijonarji!
Učiteljska konferenca za Sol. okraje Maribor, Slov. Bistrica in Št. Lenart se vrSi danes v Mariboru. Jutri, dne 4^ julija pa bo konferenca nadučiteljev iz omenjenih okrajev.
Na c. kr. gimnaziji v Mariboru se vrSi vpisovanje učencev za prvi razred slovenskih paralelk dne 15. julija od polu 10. do 12. ure dopoludne. Popoludne ob 2. uri so sprejemne skuSnje.
Spremembe na srednji soli. Gimn. učitelj g. Rudolf Straubinger v Mariboru pride na gimn. v Celovcu, suplent na marib. gimnaziji g. dr. Ant. Dolar je postal redni učitelj ondi, za Maribor je imenovan rednim učiteljem dosedanji suplent gosp. dr. Edv. Wiessner na nadvojv. Rainerja gimnaziji na Dunaju. Profesor na deželni gimnaziji v Ptuju, g. dr. K. Oswald gre na goriško gimnazijo; g. dr. Vladimir Herle pride iz Idrije v Kranj, gosp. dr. Valent. K o r u n iz Kranja v Ljubljano.
Spremembe na posti. Postna oficijala gg. Am. Kreisler in Avg. pl. Lehmann v Mariboru sta imenovana za višja poštna oficijala. —Poštar vLjutomeru je postal g. Ignac Knely. Nemški listi ga pozdravljajo kot «svojega». — Poštar v Velenju gosp. Ivan Goli je pomaknjen v višji plačilni razred.
Na c. kr. nemško slovenskih samostojnih gimnazijskih razredih v Celju, šolska ulica h. št. 21, se vrši vpisavanje v prvi razred dne 15. julija ob 10. uri in 16. septembra 1.1. od 8.—11. ure dopoludne. Sprejemni izpiti se začno dne 15. julija in 16. septembra ob 11. uri. — Učenci, ki hočejo biti sprejeti v prvi razred, morajo biti spremljani od svojih stariSev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in spričevalo o obiskovanju ljudske Sole ali pa Šolska naznanila.
Okrajni glavar radgonski. Sedanji glavar v Radgoni, baron Salis-Soglio je na lastno prošnjo prestavljen v namestništvo v Gradec. Na njegovo mesto pride grof Stiirgkh iz namestništva v Gradcu.
Sv. Rupert v Slov. goricah. Pri kapucinih v Muravi je umrl v nedeljo, dne 29. junija, Fr. Avguštin Pečovnik iz Gočove. Mati vdova ter brat in sestre žalujejo za njim tem bolje, ker so se že veselili primicije, katera bi se imela vršiti letos 10 avgusta. — Naj mu bo lahka tuja žemljica!
Z očetom svojega moža ušla je v Mariboru žena železniškega sprevodnika Em. Skrinarja. Možu je pustila tri otroke.
Sv. Jurij ob Ščavuici. V vasi Biser-jane je umrlo dne 30. junija rodoljubno slovensko dekle, Ida Kreft, sestra tamošnjega zdravnika dr. L. Krefta. Lahka ji žemljica!
S tira je skočil včeraj, dne 2. julija ob 1. uri popoludne tovorni vlak mej postajama Zagorje-Sava. S tira je skočil stroj z vozom, v katerem je vlakovodja. Kurilec je nevarno ponesrečen. Pomožni stroj je Sel s ključavničarjem iz Ljubljane. Vzrok nesreče Se ni znan.
Rudosledstvo. G. Ivan Pospišil, izučen lekarnar v Celju, je dobil dovoljenje, da sme v celjskem okraju v teku enega leta zasledovati rudo.
V Marenbergu je bilo dne 29. t. m. birmovanje. VsenemSki občinski svet je sklenil, da ne pozdravi mil. knezoškofa. Seveda, to ni nobeno čudo, kajti prvi občinski svetovalec je protestantski pridigar in zraven so Se v občinskem svetu 3 protestanti. Verno in katoliški cerkvi udano ljudstvo pa je priredilo vkljub sklepu občinskega zbora svojemu
preljubemu nadpastirju velikansk in sijajen sprejem!
Cesarja Franc Jožefa gimnazija v Ptuju. Sprejemna skuSnja za I. razred se vrSi prvokrat 15. julija ob 10. uri dopoldne. Učenci se naj ta dan ob 9. uri v spremstvu stariSev ali njihovih namestnikov v gimnaziji oglasijo, ter naj s seboj prinesejo šolsko spričevalo in krstni list. Sprejemna taksa znaša 5 K 10 v.
V Virovcah pri Ptuju je padel v noči 21. m. m. posestnika sin Ivan Plohi pijan v Štiri metre globok studenec in utonil.
Pogorel je v noči od 30. junija na 1. julija v Senovem pri Rajhenburgu posestnik Andrej Ravnihar. Ogenj je [ zanetila najbrž hudobna roka.
Premovanje konj od c. kr. družbe za deželno konjerejo na Štajerskem se vrSi dne 30. julija 1902 v Žalcu. Premirali se bodo: kobile z žrebeti sesalci, mlade kobile v 3. in 4. letu, dveletne in enoletne žrebice iz okrajev Gornjigrad, Slovengradec, Vransko, Celje, Sevnica, Šoštanj in Konjice. Začetek je točno ob 9. uri dopoldne. 31 daril v denarju je od vlade in okrajnih zastopov. Razun tega se bodo delile od c. kr. poljedelskega ministerstva srebrne državne svetinje.
Iz šole. Deželni šolski svet je v svoji seji dne 19. m. m. med drugim tudi dovolil razširiti trirazredno ljudsko šolo pri Sv. Barbari pri Mariboru v Stirirazredno. Nastavljeni so kot nadučitelji: na ljudski šoli v Stari i cesti, okraj Ljutomer, stalni učitelj g. Ivan T o m a ž i č od Sv. Miklavža pri Ormožu; na ljudski šoli v Artičah, okraj Brežice, stalni učitelj g. Franc C e r n e 1 c od Sv. Petra pod Sv. Gorami; kot učitelji oziroma učiteljice: na mestni deški ljudski šoli v Celju stalni učitelj g. Jožef H o r v a t iz Trofaiach-a; na ljudski šoli pri Sv. Križu, okraj Ljutomer, tamošnji začasni učitelj g. Karol M a v r i č; na ljudski šoli v Cvenu, okraj Ljutomer, tamošnji pomožni učitelj g. Ivan O z m e c; na ljudski šoli pri Stari cesti, okraj Ljutomer, stalna učiteljica gdč. Marija Š k r 1 e c od Sv. Miklavža pri Ormožu; na ljudski šoli pri Sv. Martinu, okraj Slovengradec, tamošnja začasna učiteljica Emilija D u 1 e r. V pokoj je stopil učitelj g. Feliks P i v c v Dobovi, okraj Brežice.
Radi čaše čaja — 720 kron. Bogat dunajski bankir je prejšnji teden na poti iz Trsta na Dunaj na tukajšnjem kolodvoru iz opoldanskega vlaka izstopil, da izpije čašo čaja. Ko se je mudil v restavraciji, preslišal je znamenje za odhod. Predno je izpil vso čašo čaja, je vlak že zapustil Maribor. Bankir je bil v velikanski zadregi. Na Dunaju je imel nujne opravke, katere je moral opraviti, da se izogne velikanski izgubi. Bankir ni dolgo pomišljal in naročil je zase — poseben vlak. V treh urah so bile vse postaje do Dunaja obveščene in ob 6. uri zvečer je bankir zapustil s posebnim vlakom Maribor. Na Dunaj se je pripeljal ob na 12 po noči. Posebni vlak, za katerega je dal 720 kron, je vozil tako hitro, kakor je to v Avstriji sploh dovoljeno.
„Krščanski detoljub". Ravnokar je izSel že v 11. letniku 1 snopič «Krščanskega detoljuba», tega izvrstnega in vsega priporočila vrednega lista za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Kot priloga je pridjana temu snopiču knjižica «Molimo ali najpotrebnejši nauki o molitvi».
Novi most čez Savo, ki bo vezal postajo Žirovnico z Zasipom, Gorjami in Bledom, se gradi. K zgradbi tega mosta je prispevalo tudi «Slov. plan. društvo». Postavlja ga g. D e m i č.
Letošnje pomorske vojaške vaje se
bodo vršile blizu Pulja. Armada na suhem bo zasedla obrežje, a vojna mornarica se bo skušala vkljub temu izkrcati.
Celjske novice. Celjska pevska društva priredč v zvezi z narodno godbo dne 4. t. m. veliko kresno slovesnost na čast sv. Cirilu
in Metodu na Starem gradu pri Celji. ¿ažgal se bode velik kres, spuščale in zažigale se bodo mnogovrstne rakete itd. Za pijačo in jedila bode poskrbel gostilničar gsp. Zabukovšek. — »Celjski Sokol« izleti v nedeljo, dne 6. t. m. popoldne v Ostrožno, kjer je pri Zagodetu velika ljudska veselica s telovadbo, godbo in petjem. Sodelovanje so obljubila razna društva v okolici in zlasti pevska društva se vabijo, da veselico s svojim obiskom povečajo. — V cinkarni v Ga-berji pri Celji obesil se je 1. julija delavec M. Dobratinšek, potem ko je ves denar zapil. — Tukaj so prijeli zobotehnika Alfreda Khemeter, ki je ukradel svojemu gospodu dr. L. Riegerju, zdravniku na Dunaju, umetnih zobov v vrednosti 5000 K. — Naša župna cerkev je dobila mesto prejšnje krogle lep pozlačen križ vrh zvonika. — LetoviSčniki oglašajo se letos prav mnogoštevilno v našem krasnem mestecu. — Vreme postalo je v zadnjih dnevih prav občutno gorko. Vsled tega si išče vsakdor hladila v valovih bistre Savinje, ki je dosegla že 18° gorkote.
Utonila je v Krki 50 letna slaboumna Fr. Bizjak iz Kostanjevice.
Toča v Žetalah. Od tam se nam piše: Kar se tiče zadnjega dopisa »Toča je bila v Žetalah«, dovoljujem si resnici na ljubo naznaniti, da je res bila toča, pa samo z dežjem in ni napravila skoro nobene škode. In sicer je obsegala tako ozko črto, da ni pomena o tem govoriti.
Iz Huma pri Ormožu. PiSe se nam: V moji kolibi na Humu ozirom a v gostilni Janeza Ivanuša so sledeči listi narazpolago: »Slov.'Gospodar«, »Naš Dom«, »Sudsteirische Presse« in »W.-Journal«.	M. Sever.
Kolesarji ua jesenskih vojaških vajah. Kdor zmed rezervistov domačega peSpolka se želi' udeležiti letošnjih vojaških vaj kot kolesar, javi naj se nemudoma pismeno pri svojej pristojni politični oblasti (okrajnem glavarstvu) ali pa naravnost pri kadru svojega pešpolka. Dotičnik mora imeti svoje, popolnoma dobro kolo, ter dobi koncem vaj odškodnino 10 kron. — V slučaju poškodovanja kolesa med rabo v službi izplača se posebna odškodnina, ki jo določi za to sestavljena komisija.
Žitne cene. V Mariboru. 1 hI pšenice 18 K 40 v, rž 16 K, ječmen 14 K 40 v, oves 16 K 50 v, koruza 13 K 40 v, proso 13 K 60 v, ajda 12 K, fižola 20 K. — Na Dunaju. 50 kg pšenice 9 K 90 v, rž 8 K. koruza 5 K 50 v, cinkvant 6 K 50 v, oves 7 K 60 v, fižola 10 K.
Cerkvene stvari.
Imenovanje. Mil. g. kanonik in ravnatelj dijaškega semenišča v Mariboru dr. Ivan Mlakar je imenovan ravnateljem bogo-slovnice, podravnatelj dijaškega semenišča in profesor preč. g. Josip Zidanšek pa ravnateljem semenišča.
Prestavljeni so: Č. g. kapelan v Trbovljah Matevž Meznarič na Ptujsko goro, č. g. kapelan v Vidmu Josip Š r i b a r v Trbovlje
Birmovanje se vrši ta teden v maren-berški dekaniji in sicer je bila birma 29. junija v Marenbergu, 30. junija na Muti, dne 1. julija v Pernicah, 2. julija v Soboti, 3. julija pri Sv. Jerneju, 5. julija v RemSniku, 6. julija v Breznem.
Nove sv. maše. Novo sv. mašo bode služil iz IV. leta A S i č Jak., 10. avg. v Koprivnici, pridigar dr. Medved Ant., profesor v Mariboru; 11 c Jakob, 10. avg. v Ribnici na Kranjskem, pridigar dr. Lesar Jožef, profesor bogoslovja v Ljubljani; J e 1 š n i k Ivan, 10. avg. pri Sv. Frančišku Ksav. v Stražah, pridigar č. g. P e č n i k France, župnik v Podgorju ; Kociper Rudolf, 17. avg. v Ormožu, pridigar č. g. Vaupotič Matija, župnik na Skomrah; Lovrec Andrej, 24. avg pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.; L u b r i Albin, 27. julija v Trbovljah, pridigar O. P u t r i h Henrik, kapucin v Lipnici; Preglej Viktor,
27. julija v Podzemlju pri Metliki, pridigar P. K u b i n e k Rajmund, O. Teut., kaplan v Ormožu; S k v a r 6 Josip, 24. avg. v Dobovi, pridigar 6. g. K r u 1 j c Franc, kaplan v Žalcu; S k a m 1 e c Ognjeslav, 3. avg. pri Sv. Jurju v Slov. gor., pridigar 6. g. Jurčič Josip, dekan pri Sv. Lenartu v Slov. gor.. — Iz III. leta: Kropivšek Valentin, 3. avg. v Št. Petru v Savinjski dolini, pridigar m. g. Ogradi Frančišek, inf. opat v Celju; L u s k a r Ivan, 17. avg. v Št. Vidu na Planini, pridigar č. g. Škorjanc Mat., župnik pri Sv. Florjanu na Boču; Močnik Franc, 24. avg. v Negovi, pridigar č. g. Jurčič Jos., dekan pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; O z v a t i č Franc, 17. avg. pri Sv. Andražu v Slov. gor., pridigar vlč. g. Majcen Jos., kanonik v Mariboru; PetelinSek Martin, 27. julija pri Sv. Duhu v Ločah, pridigar č. g. Jos. pl. P o h 1, župnik v Pišecah; StermSek Franc, 24. avg. v Gornjem gradu, pridigar č. g. dr. M a t e k Martin, kanonik v Mariboru; Zamuda Vekoslav, 24. avg. pri Sv. Križu pri Ljutomeru, pridigar č. g. Bohanec Ivan, župnik pri Svetinjah.
Sv. Ivan na Humu pri^ Ormožu. Domači praznik v čast patronu naše podružnice iz 1. 1611 slavil se je letos izvanredno pomenljivo. V predvečer sta gorela pri cerkvi dva majhna kresova; veliki kres pa so priredili čvrsti fanti in pridne deklice v Loper-šicah po staroslovanskih običajih z obhodom, molitvijo, petjem, godbo in streljanjem zares imenitno. V torek, dne 24. junija so bile v jutro v podružnici zaporedoma 4 svete maše, pridiga, prvo sv. obhajilo za šolarje, šolarski izlet s pogostitvijo istih pri Vtičarjevi kleti ter posebna slavnost sedmerih sovrstnikov in sošolcev, ki so res na občudovanja vredni način v krogu svojih roditeljev in prijateljev od blizu in daleč obhajali cerkveno in posvetno svojo petdesetletnico rojstva na okin-čanem gostoljubnem slovenskem Vtičarjevem domu po geslu: »Vse za vero, dom cesarja!« Natančneje še pride.
Kraj ni šolski svet v Št. Andražu nad Polzelo priredi v nedeljo, dne 6. julija ob 3. uri popol. veselico s petjem in igro: »LurSka pastarica«, katero vprizore šolska dekleta Po igri petje in prosto zabava.
Žiče. France Brezovšek, izdelovatelj cementnega blaga v Konjicah, je izdelal tlak v tukajšnji župnijski cerkvi v Zičah prav po mojstersko ukusno in po ceni, ter se sme po pravici vsem župnijskim predstojništvom gorko priporočati. — Janez Ulčnik, Ludovik Vrhovnik, cerkv. ključarja.
f Prošt Lovro Serajnik. Koroški Slovenci žalujejo za možem, na katerega so zrli kot vzor značajnosti in čistega rodo-ljubja. Dne 28. junija je preminol v Tinjah milostivi gospod prost Lovro Serajnik. Porodil se je dne 6. avg. 1808 v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Ob slabih in hudih časih koroških Slovencev stal je vedno zvesto pri svojem narodu, kateremu ravno na Koroškem usoda ni bila nikdar posebno mila. Bil je iskren prijatelj šolske mladine in goreč duhovni pastir. Cesar je odlikoval njegove zasluge za občni blagor, da mu je podelil red železne krone 3 vrste. Svetila mu večna luč.
Društvena poročila.
V Laporju se prireja za petek zvečer v proslavo sv. Cirila in Metoda velika slovesnost, o kateri bomo natančneje poročali; navdušenje veliko.
Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuj i. Kakor se je že objavilo, priredi druStvo letos po večletnem prestanku zopet veliki koncert v Ptuji na dvorišči samostana čč. gg. oo. minoritov. Dan koncerta objavi se pozneje. — Različni nagibi bili so odločilni za društveni odbor, da se je lotil po daljšem odmoru težavnega in trudapolnega dela, — prireditve koncerta.
Doslej je uprizoritvi velikih koncertov največ ovir in preglavice prizadevala godba, ki je navadno v zadnjem hipu vsled dobroznanih spletkarij vedno in vedno svoje sodelovanje odpovedala. Tega se zdaj ni bati, ker ste zdaj dve dobro izvežbani narodni godbi na razpolago. Ne glede na velikanski vpliv in pomen velikih koncertov na socijalni razvoj slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem, bili so koncerti vsled mnogoletnih opazovanj in skušenj vedno priljubljen sestanek slovenske narodne inteligence, zatorej so bile vse muzikalne priredbe tega društva širom slovenske domovine dobro obiskane in sicer izvanredno. — Vrhu tega hoče slovensko učiteljstvo na Sp. Štajerskem javno pokazati, koliko se je v teku let naučilo, v čem in koliko je napredovalo na glasbenem polju. Zaradi tega nastopa mladi učitelj-strokovnjak kot dirigent in zaradi tega se prepusti te dve pesmi — en moški in en mešan zbor — čast. pevkam in pevcem z društvom v tekmovanje, ter se bo poklonila za najbolje popevano in prednašano pesem častna društvena diploma. Razun teh dveh pesmij odločil se je odbor za moška zbora: «Jadransko morje» in «Slovenski svet, ti si krasen!» in meSana zbora: «Grajska hči» in «Slovenskim mladenkam». Prvi dve imajo čast. pevci v II. razredu «Mohorjeve pesmarice», za note zadnjih dveh pesmij pa se naj marljivo in drage volje oglašajo pri odboru «Slov. pevskega druStva v Ptuji». — Nabiralne pole so se že zunanjim čast. gg. poverjenikom razposlale, do katerih se obračamo z gorko prošnjo, da store kolikor je v njihovi moči. Nadejamo se, da se temu vabilu mnogoštevilno udeležite ter belježimo z odličnim spoštovanjem in pevskim pozdravom za odbor: Zupančič, predsednik. Kajnih Val., tajnik. — V Ptuji, dne 22. rožnika 1902.
Iz drugih krajev.
Oporoko kralja Alberta so odprli 29. m. m. Vse svoje premoženje, vštevši gradove, je zapustil kraljici Karoli. Svojemu slu-žabništvu je kralj zapustil 500.000 mark. Kraljica-vdova Karola je obolela.
Petelin otroka umoril. V Semelinu na Hrvaškem je skočil petelin na igrajoč ega otroka. Predno so ljudje mogli preprečiti nesrečo, je petelin izkljuval otroku oči in,¡možgansko mreno. Otrok je ostal mrtev na mestu.
Krojači in njihovi upniki. Zaveza krojačev v Avstriji je pričela izdajati liste tistih dolžnikov, ki nič ne plačajo. Ta najnovejši list, kateremu je ime »Creditschutz-liste» dobe za naročnino 2 K na leto samo člani krojaških zadrug, zato pa dobč v tej listi zaznamovane vse tiste ljudi iz vseh avstrijskih dežela, katerim ni posebno priporočljivo dati na upanje. Pač za nekatere neprijeten list!
Umobolni knezi. Na prestolih malih nemških državic so sedaj trije umobolni vladarji. Sedaj umobolni vladarji ne izvršujejo po zakonu vlade, prej so jo pa smeli izvrševati. Tak je bil n. pr. blazni vojvoda Moric Viljem Laški-Merzeburški, ki je vladal pri-četkom osemnajstega stoletja. Delal ni drugega kakor jedel, pil, sprehajal se, igral in spal. Imel je pa modro soprogo, ki je za kulisami izvrševala vladarske posle. Podložniki njegovi niso svojega vladarja prav nič častili. Vzeli so mu vse, kar je imel na sebi, in vladar je priSel dostikrat brez hlač na dvor. Dvorjani so imeli sicer nalog spremljati vladarja na njegovih sprehodih, toda tega niso spolnovali, ker so se naveličali pretepavati se s cestno mladino. Pri kosilu je vladar dostikrat zaspal; pri obedu navzoča gospoda je v takih slučajih mirno naprej jedla in pred vladarjem so se nakupičili krožniki z jedili. Ko se je prebudil, je tem hitreje jedel. Najljubša zabava bila mu je godba in sam je strastno drgnil «bas». Tudi v cerkvi in pri službi božji je sam v orkestru igral bas. Imel je
celo zbirko basov. Ako se mu je hotel kdo prikupiti, moral mu je darovati bas.
Smodnišnico je hotel raznesti z dinamitom kočar Jos. Pogoričnik v Hodižah na Koroškem. Smodnišnica je last trgovca Lovrenca Waldcher. Orožniki so nevarnega človeka zaprli.
Mati za sinom v vodo. V nedeljo popoludne je v Prigorici utonil 8-letni Fr. Mrhar, ki se je šel kopat s tovariši. Tovariši so preplašeni leteli po mater ponesrečenega dečka. Obupana mati je priletela k vodi in brez premisleka skočila v vodo. Ljudem se je posrečilo jo reSiti iz vode, vendar se je tako prehladila, da je sedaj na smrtni postelji.
Poneverjenje. Pri gradnji bohinjskega predora je bil uslužben tudi 32 let stari Jovič, ki je vodil račune o hrani 32 delavcev. Nedavno je pobral pri delavcih denar, v celem 236 kron, in pobegnil s tem zneskom.
Nesreča. 76 letna Mar. Tavčar iz Škofje Loke je ob Sori padla na nek kamen in se smrtno pobila.
Kako je marelar spoznal svojega napadalca. Potujoči marelar Žagar si je v Zg. Berniku v Bosičevi gostilni privoščil frakeljček žganja »za večerjo«. Fantje so marelarja dražili, marelar si je pa na jezo privoščil še en frakeljček. Ta frakeljček ga je skoro gotovo toliko pogrel, da je rekel katero preveč in fantje so mu nakrat pričeli bliskoma polagati svoje pesti in palice po hrbtu. O vsem tem prizoru ve, da so se fantje nekaj »ongavili«, potem pa udarili po njem in da so ga le »gospod žandar ohranili pri življenju « Razume se, da so fantje dobili za to primerne kazni. Vsi razven enega so se zadovoljili, le Aleš Jenko, ki je dobil 24 ur zapora, mislil je, da se mu posreči zbiti še teh 24 ur in se je pritožil. Marelar Žagar je torej moral pred deželno sodišče še enkrat prisezati, da AleS Jenko pri stvari ni popolnoma nedolžen. »Ali imate sovraštvo do Jenkota«, vprašal je sodnik marelarja. »O tist' pa!« je hitro odgovoril marelar in poslal srdit pogled na Jenkota. »Zakaj pa?« poizvedoval je sodnik. »Zato, ker me je na-tepel«, utemeljeval je marelar. Marelar je kljub tej jezi prisegel, ker je prej zagotovil, da ne bo krivo pričal. »Nej pa Se jaz pri-sežem«, menil je Jenko, ko je Žagar vzdignil tri prste k prisegi, in stopil hitro ob Žagar-jevo stran. Sluga ga je prijel in posadil nazaj na klop. Nato je Žagar pričel praviti žalostno povest o plesu fantovskih pesti po njegovem hrbtu. »Tale me je lOkrat buSknil!« izrekel se je o nedolžnosti Jenkotovi. »Jaz imam zunaj priče, ki niso videle, da sem ga!« »To tudi jaz lahko potrdim«, dejal je predsednik sodnega dvora gospod Schneditz, »jaz Vas tudi nisem videl, da ste ga.« Žagar je moral še natančneje utemeljevati, da ga je res Jenko tepel. Fantje so ga tepli precej v temi, zato je malo čudno, da bi tuji marelar Jenkota poznal. Pa tudi ta dvom ¡je marelar sodnikom hitro razpršil. »Pa sem ga le poznal, zato ker je najbolj debel!« rekel je marelar. Jenkotu pa marelar Se ni sape zaprl, kakor je mislil. »Eden je bil še bolj debel, tisti ga je, sedaj pa menedolži!« hitel je Jenko. Tekom obravnave se izve, da je tisti, ki je »še bolj debel« v — Ameriki. Sodniki so verjeli marelarju in pritožbo Jenkotovo so odbili. Jenko bo sedel 24 ur, a tolažbo ima, da v tem času ne bo shujšal in ne bo izgubil svoje debelosti, ki ga je spravila v zapor. Marelar je zmagonosno odšel. Priporočali bi mu, da se sedaj iznebi »vse jeze«, ker jeza »dol nese.« Tako naposled tudi marelar v lepi zadovoljnosti postane konečno debel in cela dogodba bode imela — »najlepši« zaključek.
V Berolinu je poneveril pri banki J. Bleichroder blagajničar mnogo denarja ter je pobegnil. Dozdaj manjka 40.000 mark. Torej tudi v blaženi Prusiji se krade in sicer pošteno krade!
Velikanska eksplozija. V vojaškem taborišču Carabanchel pri Madridu so eks-
plodirale topničarske krogle. Ranjenih je 17 vojakov. Detonacija je bila tolika, da se je potresel skoro ves Madrid. V mestu in bližnjih vaseh je razbitih mnogo Sip. Kralj je obiskal ranjence, ki bodo težko okrevali.
Nesreča. Na nekem parniku ogrske družbe za plovbo po rekah in jezerih se je dogodila te dni nesreča. Na parniku je bilo 800 izletnikov, ki so se vračali v Budimpešto. Ker je bila voda visoka, je dimnik parnika zadel ob srednji steber mostu. Dimnik se je zvrnil na potnike in je ranil eno osebo težko, več njih pa lahko. Potnikov se je polastil velik strah, ker so menili, da se parnik po-grezne. Po pol uri je parnik dospel ob kopno brez nadaljne nezgode. Uvedena je stroga preiskava.
Zopet poneverjenje v Pešti. V zadrugi uradnikov v Pešti, ki daje uradnikom posojila, prišli so velikanskemu poneverjenju na sled. Neznani ljudje so vzeli od zadruge 20.000 K na krive menjice. Ponaredili so namreč podpise znanih udov in se izkazali s krivimi pismi.
Mrtvo otročje truplo v potnem kovčeku. Na železniški postaji v Odesi nahajal se je več mesecev kovček, katerega je pustil neznan popotnik ležati, ne da bi bil ponj poslal. Ker se je po prometnih predpisih moral kovček prodati, se je pred
prodajo komisionelno odprl. Uradnikom nudil se je pri tem grozen prizor. V kovčeku nahajalo se je mrtvo truplo šest tednov starega dekliča. Zdravniki so našli, da je bil otrok živ vložen v kovček in da se je v kovčeku šele zadušil.
Katastrofa na Martinikn in — telefon. List «Journal» poroča: Ravnatelj telefonskega urada v Fort de France, Garnier Laroche, je dne 8. maja malo pred 8. uro telefonsko govoril z uradom na St. Pierre. Uradnik v St. Pierre mu je pravil, da je pričakovati katastrofe, ker je vse mesto v oblakih pepela. Nato je slišal ravnatelj naenkrat hropenje in stok, kakor bi bil kdo zadavljen. V tistem hipu je prišla katastrofa, uradnik je umrl pri aparatu. Tudi neki drugi uradnik je govoril z Fortom de France in se norčeval iz bojazni tovarišev. Naenkrat je umolknil. Zadušilo ga je s 40.000 drugimi.
Gospodarske drobtinice.
Reja kokošij. Naše gospodinje so raznega mnenja glede kokošjega plemena. Nekatere redijo manjše pleme, druge zopet večje tolsto pleme. Imel sem na poskušnjo obe pasmi, hot6 se prepričati o njih kakovosti. Manjše so se mi s tem dopadle, da so nanesle več jajec, kakor debele in težke, ker rastejo bolj na meso. OdloČil sem se tedaj, da redim obe vrsti: majhne radi jajec, večje pa radi uspešne reje piščet, ker piščeta hitreje rastejo od manjših, in se tudi hitreje in dražje prodajo.	R. N.
Listnica uredništva. G. Ivan Rožman I prosimo za Vaš natančni naslov.
Loterijske številke
Trst 28. junija: 34, 42, 2, 51, 45.
Line 28. junija: 18, 73, 86, 16, 58.
Društveiui naznanila.
Dne 6. julija »Čitalnice pri Sv. Jederti nad Laškim« veselica z igro »Pravica se je izkazala« in »Kmet prvikrat na Dunaju« ter »Mačkarija zavolj mačke. Zač. ob 4. uri.
» » » Veselica v Poljčanah na korist »Dijaš. domu« v Celju ob 3. uri popol. v gostilni g. Gajšeka. Veselica se vrši tudi ob slabem vremenu.
» » » »Bral. društva v Rogatcu« veselica v gostil, prostorih g. Reicherja; petje, de-klamacija, govor in igra »Ne vdajmo sel« Dne 13 julija »Kmet. društva pri Sv. Emi« izvanred. občni zbor ob 4. uri pop. v društvenih prostorih. Glej inserat!
Oddaja stavbe.
Dela za	stavbo nove občinske hiše se oddajo.
Dotična zniževalna dražba se vrši tnkaj v četrtek, dnč 10. julija t. 1., ob 11. uri predpolndne. Načrti, stroškovnik in stav-binski pogoji so pri občinskem uradu na vpogled.
Občinski urad v Ribnici na Pohorju,
dne 21. junija 1902. sio 2-2	Filip Streicher,
obč. predstojnik.
Oklic.
Dne 14. julija 1902, ob 9. uri dopolndne, vršila se bo
prostovoljna prodaja
kmetije pokojnega Jnrija Rojko v Zamarkovi in vinograda v Partinu. — Cena je 9607 K oziroma 1668 K.
C. kr. okraj, sodnija Sv. Lenart na Štaj., odd. I,
312 2—2	dne 21. junija 1902.
I )r. Kronvogrel.

Lepe podobice s črnim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
Vsaka beseda
stane 2 v.
Najmanj» ] objava 45 v.
MALA OZNANILA
Vsaka beseda stane 2 vin.
Vsaka beseda |
stane 2 v.
j Večkr. objava IS po dogovoru, [jj
Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati.
Proda se.
Posestvo z vinogradom v prelepem kraju na slovenskem Štajerskem. Obsega 2 in pol orala povsem z amnri-kansko trto nasajene in ograjene vinske gorice, 7 oralov polja in travnikov, 300 sadnih dreves ter čedno hišo z gospodarskim poslopjem. Posestvo je od železniške postaje pol ure od trga četrt ure in 100 korakov od podružne cerkve oddaljeno; zato je tudi za upokojenega gosp. duhovnika jako pripravno. Cena nizka. — Več pove upravništvo lista.	304 10—1
Lep črn konj v 9. letu, 145 centi, metrov visok, je na ptodaj za 95 gld. pri Franc Golčerju v Cadramu, pošta Oplot-nica.	318 3—1
Posestvo» hiša s tremi sobami, kuhinjo in kletjo, gospodarsko poslopje, njive, travniki, gozd, vsega skupaj 32 oralov, se proda. Ceno pove: Anton lirg-lez, posestnik v Ligošah št. 4 pri Mariboru.	315 3—1
Malo posestvo! pol ure od Fliberka, ima za 12 birov posetve, dva dela gozda v lepem rastu, poslopje v prav dobrem stanu, ena soba je zidana, druga lesena, se iz proste roke proda. Zdaj se proda tudi z žitom na polju. Ignacij Cepuder, pošta Pliberk, Koroško. 300 4—1
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
se priporoča
v razna tiskarska dela.
Proste službe.
Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s pre-vzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante._235
Službe išče slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter laščine v govoru vešč mož. Naslov pri upravništvu. 3—2
Službo cerkovnika išče samski mož, štirideset let star, z dobrimi spričevali enakih služb, kj je že od mladih let v cerkveni službi. Želi na kako mestno dekanijo ali večjo faro, ker je zmožen vseh cerkvenih obredov ter slovenskega in nemškega jezika. Službe pričakuje do-sedaj do meseca oktobra. — Naslov pri upravništvu._296 3 — 1
Pristavnik, zmožen obeh deželnih jezikov, se sprejme s 4 delavskimi močmi. Oglasi se naj pri upravnjštvu. 213 3-1
V najem se da.
Lepo stanovanje obstoječe iz dveh oziroma treh sob, kuhinje in podzemeljske kleti ali tudi samo dveh sob brez kuhinje; pripravno za kakšnega umirov-ljenega gospoda ali stranko, ki hoče imeti lepo, zračno in zdravo stanovanje, blizo cerkve, železniške postaje tikoma državne ceste v divni Savinjski dolini, se da dne 1. avgusta t. 1. v najem. Pojasnila daje in sprejema ponudbe županstvo Sv. Peter v Savinjski dolini.	317 1—1
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene f ka m n o t i s k u .
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena.

Mlad absolvent
vinorejske oziroma viničarske šole s© išče.
Oglasiti se je pri g. JageriČU, veleposestniku v Gradcu, Triesterstr. 54.
SLOVENCI!
mmm darujte za
„Dijaški dom" v Celju!
~ l —
¿peeeeoeeeoeeeeeeeeoeeoot
HHH^HHl
■■ •■ *
|	Naznanilo.
(Glavni zastop banke „Slavije"
Mariboru S
w
se je preselil s 1. julijem t. 1.
s svojo pisarno v Meling, Gnmboldtgasse št. 10, kjer se sprejemajo vsa zavarovanja zoper ogenj (kakor zavarovanja hiš, premičnin, živine ter vseh zalog in " poljskih pridelkov) kakor tudi zavarovanja za življenje.
Z velespoštovanjem
IVA.IV VEPtiUS, glav. zastopnik.
j Demetrfj Glmiiac j
i 283 13-3	k o 11 a r	S
Maribor Kasemgasse št. 13. Maribor
se priporoča cenj. p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor: popravila pri parnih kotlih za parne stroje, za barvarije, usnjarije, pri parnih kotlih za beljenje platna, pri izdelovanju sveč in magarina, dalje za paro- in vodovode iz bakra ali železa.
Različni kotli za perilniee in kotli za žganjarije so v zalogi.
Pocinjuje in popravlja točno in po ceni.
i
§
»
! I
Is
Naznanilo.
Velecenjenemu občinstvu usojem si naznaniti, da sem s I. julijem 1.1., v hiši ljutomerske posojilnice poleg Ščavnice pričel
slikarski obrt.
Priporočajoč se velecenjenemu občinstvu, zagotavljam točno in ceno postrežbo. Ljutomer, dne 25. junija 1902.
Davorin Pivec,
slikar.
Kmetijsko društvo pri Sv. Emi ima	315 1—1
# Izranreden občni zfodr f
dne 13. julija 1.1. ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih pri Sv. Emi, št. i. — Dnevni red: i. Poročilo načelstva. 2. Dopolnilne volitve v nadzorstvo in razsodišče. 3. Slučajnosti. A ko bi pa v tem času ne bi bilo prisotnth zadostno število društvenikov, zboruje istega dne ob 6. uri popoludne vsako število.
Sv. Ema, dne 26. jun. 1902.	Valent. Voga,
„Siidsteirische Presse",
časnik v nemškem jeziku, izhajajoč dvakrat na teden, stane mesečno eno krono, za eno leto 12 kron. Slovenci so prošeni, da delajo za razširjenje tega lista, ki je tako dobro uredovan in vsestransko o svetovni politiki kakor o južno-štajerskih razmerah tako podučljiv, da lahko nadomestuje vsaki nemški časnik po slovenskih hišah in narodnih gostilnah. „Siidsteirische Presse" zagovarja odločno ravnopravnost Slovencev in poučuje tuji svet o pravičnih slovenskih težnjah, ter je za to neobhodno potreben. Ko bodo Slovenci dosegli ravnopravnost narodno, v šoli in uradu, še le tedaj lahko list preneha. Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, kjer so na razpolago že drugi nam sovražni listi. Naročnina in inzerati se pošiljajo na: Administration der „SMsteirischen Presse", Marbnrg.
J_


Trgovina z železnino „MERKUR"
T7- C©1 jGraška cesta. štev. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer oraia, brane, motike, kose, srpe, grablje in str- ^v; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi. samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
ITomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. "VI
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Pili
Postrežba točna.
Cene nizke.


aa
msmm*.
sas


•M

•••fiVi-.VrVt-T^
•iSV-'iYiYiVr-X
Alojzij Pinter
trgovec v Slov. Bistrici
priporoča cenjenemu občinstvu iz mesta in okolice svojo lepo, novo zalogo vsakovrstnega blaga. Blago za moške in ženske obleke, zaloga izgotovljenih oblek itd.
Zaloga Bartel fosforkislega prašeka za poklajo konjem, goveji živini in svinjam.
Tega, za živali tako koristnega blaga se proda vedno več, ker je vsak kupec o dobrodejnem vplivu na živino prepričan. 309 2—1 Vsakovrstno žganje, galica, gumi za požlahtnenje trt, najboljše kose, za katere se jamči, esenco za domačo pijačo itd.
Vse zelo po eenl!
Sprejme se
trgovski -S«-pomočnik,
izurjen trgovine z mešanim blagom, isti mora biti dober manu-takturist; plača po dogovoru. — Ponudbe naj se pošiljajo na Jak. Dereani ja v Žužemberku.
kuverte
s firmo priperoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru
^ Pri Sv. Križu
bo v nedeljo, 13, julija t. L
305 3
predstava s skioptikonom -Kf
4
208 14—10
Vinogradniki!
čuvajte vinsko trto!
je naslov za vinorejce zelo koristni knjižici (s podo-
►
bami), ki se dobi pri nje izdajatelju g. Ant. Kosi-ju, učitelju in posestniku v Središču ter pri vseh večjih knjigotržcih na Slovenskem,
komad za 5©
vin.
■V*	rV» »V* *V» rV* rV. rV» *V» 0 rV. »V. rX» rV* «V» rT» rV»
Mlekarska zadruga
pri Sv. Bolfankn v Sloven. goricah pri Ptuju
ima vedno sveže
surovo maslo za Čaj (Theebutter), ^
tako tudi veliko zalogo
— polni ti stn e« m sira. — ^
Sir stane v posameznih hlebih 90 vinarjev, 100 kilogramov 80 K od tukaj.
VODSTVO.
m
303 3-3	> WliHI'l' V	^
ti P C XX
za sejanje deteljnega in trav nega semena, rži, ovsa, ječmena, koruze itd.
Novo!
Ugodnosti: prihranje-nje semena, jedn&komer-no in hitro sejejne.
Prospekti na zahtevanje.
1	a
Posebno se priporoča za gorate kraje.
Zelo po ceni in trpežna.
Novo!
454 25—18
Komad 50 K po' povzetju. Prospekti na zahtevanje.
Glavna zaloga:
Kchinger & Fernau Dunaj XII, Neubaugiirtel 7—9.
Novo!
Molitvenik
Za mladino In tudi za odrasle.
Spisal Jožef Čede,
kapelan.
Cena 70 vin., po pošti 10 vin. več. — Priporoča —
tiskarna sv. Cirila.
Novo!
!
+
Slovenci!	^
darujte za
družbo Sv. Cirila in Metoda! +
Vizitnice
priporoča
tiskarna sv. Cirila.
t
319 1-1
Priporoča se
velika zaloga -Kf
JT odpisani naznanjajo vsem sorodnikom in prijateljem pre-žalostno vest, da je njih ljubljena hčerka ozir. sestra
IDA KREFT
dne 30. junija ob '/»6. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, sprejemša svete zakramente za umirajoče, v 28. letu svoje starosti lepo v miru zaspala.
Pogreb je dne 2. julija ob 9. uri dopoludne od doma žalosti v Biserjanih.
Maša zadusnica se služi v župni cerkvi sv. Jurija. Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 1. julija 1902.
Ivana Kreft,
mati.
Dr. Leo Kreft in Ivan Kreft,
brata.
raznovrstnega vina;
staro in novo štajersko, vipavsko belo, istrsko, teran, tirolsko, izabela; tudi imam vino bolj ceno za kmete. Cene so od 15 do 30 kr. v Pli berku na kolodvor postavljeno. Priporočam se slav. občinstvu
spoštovanjem
UIrih Rožič, vinotržec in organist v Pliberku.
Trakove i
iz gumija
za požlahtenje trt, rjave in črne ter najboljše kakovosti priporo5a M. BerdaJ. v Mariboru.
291 3—2
Isda.iatali in (tožnik k»!, risu J'mm.
liKuvonu urednik: Ferdo Leskoitr.
Tisk tiskarne sv. Cirila