GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽE.mEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - Številka 27 - leto XIII. - 27. julij 1974 Razgovor ob prazniku občine Kranj 1. avgusta praznuje občina Kranj svoj praznik. Ob tej priložnosti smo poprosili predsednika IS skupščine občine Franca Šifkoviča za kratek razgovor. V njem je prikazal pomen Iskre — Elektromehanike v okviru gospodarstva kranjske občine. »Včasih slišimo mnenje, da naše največje delovne organizacije dokaj presegajo občinske meje in da njiho-V1h problemov ni mogoče reševati samo v okviru občine. Pri tem moramo poudariti, daje to sicer res, vendar samo v poslovnem smislu. Brez dvoma Je Elektromehanika tako velik industrijski gigant, da v marsikaterem po-Tnv P.rese8a občinske meje. V njenih IOZD je zaposlenih preko 7000 ljudi, kr pa živijo v kranjski občini. Ti s svo- jim delom in še posebej tistim delom svojega dohodka, ki ga dajejo za reševanje širših družbenih potreb, bistveno prispevajo k celokupnemu življenju v občini. Še posebno smo zadovoljni s tem, da je Iskra v zadnjih letih izvedla majhno revolucijo, se organizacijsko in tehnološko približala svetovnemu tehnološkem nivoju. Z ozkega prostora, ki ni dopuščal širjenja, se je preselila na nove lokacije, kjer to možnost ima v teku prihodnjih let. Glede na značaj izdelkov, kijih izdelujejo njene TOZD, pa bo v bodoče vendarle potrebno razmisliti o nadaljnjih možnostih zaposlovanja. Razširitev TOZD in proizvodnega programa bo zahtevala še precej novih delavcev, ki jih pa Kranj nima. Zato bo pri nadaljnji rasti delovne organizacije postalo nujno ukiniti oziroma preseliti tiste dele proizvodnega programa, ki še vedno zali te vaj o veliko fizičnega dela. Občinska skupščina že nekaj let ugotavlja, da kranjsko gospodarstvo zaposluje ekstenzivno. Stopnja zaposlovanja novih delavcev se tudi letos rani dobiva vedno lepši videz in se nenehno širi. Delovni čas v novi poslovni stavbi Iskre I l lJVODNO POJASNILO j delovni čas se razlikuje y k0n„\ yje8a po tem, da pričetek in trenn tu 3 n*sta določena s časovnim dok: temveč s časovnim ob- Ptidp i PomenL da delavec lahko v „1. na delo v kateremkoli trenutku , določb časovne8a obdobja, ki je kot n 1 Pričetek dela in se to šteje, m Pravil raV°vasen P^od na delo. Enako m Odhn ? ve]ia tudi za zaključek dela oz. ts1: enost Z t:e*a" lažje razumevanje in P. born ‘lvnejš° razlago (v nadaljevanju) efl1 ljelllj1 Podali nekaj pogosto uporab-tvc; mičn' P°jmov, ki so povezani s pre-I delov!? ~ l^ko tudi „premakljivim“ ofli Movnun časom: 0B^EZNi delovni c as delov n'51' ^e* (50-75 %) nomialnega šoto j C®a ^'asa- ko morajo biti pri-' Oprav ?3 ^e*u vsi sodelavci razen ob(i0LCeno odsotnih. To časovno Vanjln ,e ie omejeno s takoimeno-sttejčp™. aspvnim trenutkom na|ka-‘iajzorči1 ltl,°žnega prihoda na delo in deiak ^uejšega dovoljenega odhoda z torej 1>ribvejni del delovnega časa ie san jak in! de' delavnika, ki je predpi-(l2i°’ k.?f Je doslej predpisan celo-kon^a d e! 3^ (točen čas pričetka in OBDOBJE DOVOLJENEGA DELAVNIKA je tisti del dneva v katerem lahko delavec opravi svojo delovno dolžnost. To obdobje je omejeno s časovnim trenutkom najzgodnejšega dovoljenega prihoda na delo in s najkasnejšim obveznim odhodom z dela. Obdobje dovoljenega delavnika je največkrat 2-2.5-krat daljše od obveznega delovnega časa, ali približno 1,5-krat daljše od sedanjega rednega delovnega časa. OBDOBJE PREMIČNEGA DELAVNIKA je sestavljeno iz časovnega obdobja za prihod na delo in iz časovnega obdobja za odhod z dela. Dolžina obeh obdobij skupaj je enaka razliki med dovoljenim in obveznim delovnim časom, d očim je premično obdobje za prihod na delo enako razliki med najkasnejšim možnim in najzgodnejšim dovoljenim prihodom na delo. Po enakem pravilu je premično obdobje za odhod z dela enako razliki med najkasnejšim obveznim odhodom z dela in najzgodnejšim dovoljenim odhodom z dela. NORMALNI DELAVNIK je sedaj veljavna dnevna delovna obveza 8,5 ali 8 ur odvisno od dneva v tednu. PREDNOSTI PREMIČNEGA DELAVNIKA Potreba po spremembi dosedanjega nepomičnega delavnika je nastala ko.t posledica skoraj neprekosljivih težav sodobno organizirane urbane družbe v industrijskih središčih zahodne Evrope. Prometne in prevozne konice so grozile, da bodo porušile industrijski red točnega pričetka dela in hkrati »požrle1* živce na to zahtevo navajenega delavca, ki so mu ovire na »vsakem koraku** onemogočale, da bi prišel pravočasno na delo. Teoretske raziskave in kasnejši prektični preizkusi so dokazali, da ima premični delovni čas celo vrsto prednosti ne samo_za delodajalce, temveč tudi za delojemalce. Glavne prednosti tega delovnega časa so: - boljša izraba delovnega časa - boljši izkoristek prostega časa delavca —«ugodnejše psihično počutje delavca - enakomernejša obremenitev javnih sredstev in komunikacij. Ne bo odveč, če vsako skupino prednosti nekoliko bolj podrobno opišemo. (Nadaljevanje na 2. strani) Najnovejši pogled na naš projektivno-poslovni center na trgu Revolucije. giblje okrog 5 %, kar je visoko nad zveznim in republiškim povprečjem-Bistvo problema tako visoke rasti zaposlovanja je v tem, da to isto gospodarstvo ni vedno sposobno zagotoviti tako velikemu številu novih delavcev ustreznega individualnega in družbenega standarda. Zato se bomo morali v občini dogovoriti za usmerjeno zaposlovanje (na visoko produktivna delovna mesta) oziroma za večje prispevke tistih OZD, ki zaposlujejo ekstenzivno.** »Kako pa ocenjujete proces samoupravljanja v Iskri-Elektromeha-niki? “ »Menim, da se je Elektromehanika uspešno vključila v nov ustavni sistem. Razumljivo pa je, da smo šele na začetku in da sama ustanovitev TOZD ne zadošča za uresničitev bistva nove ustave 2* »Kaj menite o kulturi medsebojnega dogovaijanja v občinskem merilu? “ „V letošnjem letu smo se z delovnimi ljudmi Elektromehanike uspešno dogovorili o splošni in skupni porabi. Delegati oziroma predstavniki Elektromehanike se prav tako uspešno vključujejo v reševanje družbenih vprašanj na ravni občine. Za primer naj navedem učinkovito vključevanje Elektromehanike v izgradnjo rekreacijskega centra na Krvavcu. Kolektivu Elektromehanike želim, da bi dosegel tiste cilje, ki si jih je zastavil za letošnje leto ter da>še v večji meri postane kovačnica kadrov tudi za širše družbene potrebe ter z vsem tem prispeva h krepitvi samoupravnih socialističnih odnosov, krepitvi njihove delovne organizacije in tudi občine, v kateri živi in dela.** V.B.R. Kupujmo obveznice federacije Letos smo v naši državi prvič izdali obveznice federačije, ki jih lahko kupujejo porabniki družbenih sredstev, druge organizacije, pravne osebe in občani. Druga serija obveznic bo v prodaji od 1. julija 1974. Zakon, navodila ter dogovor republik in pokrajin označujejo obveznico federacije kot nov pojav na našem denarnem trgu. Obveznica federacije je vrednostni papir. Nakup te obveznice pomeni kratkoročno vlaganje prostih sredstev. Pogoji so za vlagatelja zelo ugodni, seveda pa veliko pomenijo tudi za skupnost. Federacija je te obveznice - vrednostne papirje - izdala z namenom, da bi namensko zbirala prosta sredstva za kritje dela stroškov federacije v letu 1974, hkrati pa bi razbremenila gospodarstvo ter zagotovila stabilen in varen razvoj države. Prosta denarna sredstva bomo sedaj zbirali preko obveznic, za katere jamči celotna skupnost. S tem bo veliko pridobila skupnost, hkrati pa bodo imeli velike koristi tudi vlagatelji. Za vsako obveznico bomo plačevali 10-odstotne obresti, ki jih bomo obračunavali in izplačevali vnaprej, že ob samem nakupu obveznic. Obresti tečejo od prvega dne prihodnjega meseca. To pa pomeni, da bo prej kupljena obveznica prinesla več obresti, ki jih bomo izplačali vnaprej. Poleg obresti imajo kupci obveznic tudi več pomembnih ugodnosti ter olajšav, ki jih določata zakon o izdajanju obveznic federacije ter posebni dogovor republik in pokrajin. Kupcem obveznic — porabnikom družbenih sredstev, drugim organizacijam, pravnim osebam in občanom, bomo priznali davčne olajšave v višini 6 odstotkov nominalne vrednosti kupljenih obveznic. Te olajšave bodo veljale pri davku na dohodek delovne organizacije, davku na dohodek v kmetijski dejavnosti in davku na skupni dohodek občanov. Kupci bodo obveznice lahko uporabili namesto gotovine pri najemanju potrošniških posojil. Z obveznicami kupci lahko poravnajo tudi obveznosti do federacije in sicer do 1. julija 1975. Obveznice iz druge serije, ki bodo v prodaji od 1. julija 1974, bodo začele veljati 31. decembra 1975. Z izplačilom obveznice pa prenehajo tudi vse obveznosti federacije. Izplačilo obveznic zastara v petih letih od dneva obvestila za izplačilo. Nominalne vrednosti obveznic so: 100, 200, 1.000, 2.000 in 10.000 dinarjev. Kupite jih lahko od 1. julija 1974 do 31. decembra 1974. Julija 1974 bodo veljale naslednje cene obveznic: obveznica za 100 dinarjev obveznica za 200 dinarjev obveznica za 1.000 dinarjev obveznica za 2.000 dinarjev obveznica za 10.000 dinarjev U.,JV,VV uu.mj.,. Obveznice so v prodaji v vseh bankah in poštah. Zapisane bodo na ime vlagatelja. Z NAKUPOM OBVEZNICE FEDERACIJE BOSTE POMAGALI SKUPNOSTI IN KORISTILI SEBI! 87,30 dinarjev 174,60 dinarjev 873,00 dinarjev 1.746,00 dinarjev 8.730,00 dinarjev. Delovni čas v novi poslovni stavbi Iskre (Nadaljevanje s 1. strani) BOLJŠI IZKORISTEK DELOVNEGA Časa Znano je dejstvo, da ima vsak delavec svoj osebni delovni in rekreacijski ritem, ter svojo krivuljo prebujanja in delovnega učinka. Te krivulje se največkrat po svoji osnovni obliki med seboj bistveno ne razlikujejo, pač pa so med njimi dokaj opazni časovni zamiki. Pri stalnem — nepremičnem delovnem času prav iz teh razlogov opažamo, da se nekateri „prebujajo“ še na delovnem mestu in da pridejo v delovno „formo“ šele okoli 8. ure, dočim dmgi pridejo že ..prebujeni in ogreti" na delo. Namesto, da bi se prebujali in ogrevali v prostem času, prenekateri to počnejo med delovnim časom, kar ima za posledico manjši delovni učinek in še njihovo zlovoljnost. Malo je delovnih mest, kjer je obseg dela v vsakem delu delovnega časa in vsak dah vedno enak. Zelo pogosti so primeri, da se tudi pri obsegu dela pojavljajo „konice“ in trenutki ali celo obdobja večjega ali manjšega brezdelja. Ker je pri sedanjem načinu delovni čas ustaljen, se tudi delovna zmogljivost, ki je vsota vseh delovnih moči, obnaša kot stalnica, dočim se obseg dela pojavlja kot spremenljivka. To neskladje med obsegom dela in delovno zmogljivostjo, so doslej reševale nadure pri predlaganem delavniku, pa bi se to neskladje lahko rešilo v večini primerov s prilagajanjem dolžine delov-nega časa obsegu dela. Dnevni učinek delavca je nemalo-kdaj odvisen tudi od razpoloženosti delavca oz. od njegovega osebnega počutja. Ne glede na počutje je moral delavec doslej prebiti obvezni delevni čas na delovnem mestu, ali pa prositi za izhod, brez naknadnega časovnega nadomestila ali z nadomestilom. Pri predlaganem delovnem času si lahko delavec, kadar je nerazpoložen,skrajša delovni čas na dolžino obveznega delovnika, brez kakršnihkoli pojasnil ali opravičil. Nasprotno, pa si lahko delavec podaljša delavnik na najdaljši dovoljeni delovni čas, kadar je izredno razpoložen za delo, ali kadar meni, da mora delo dokončati do določene stopnje. Vsi ti pcjavi izboljšujejo izkoristek delovnega časa, ker delavec »zdravljenje" nerazpoloženosti ' za delo prenese na svoj prosti čas. Delovni čas je bolje izkoriščen tudi zato, ker večino zasebnih opravkov, ki jih mora opraviti delavec doslej v delovnem času, lahko opravi pri premičnem delavniku izven obveznega delovnega časa t. j. v obdobju premičnega delavnika. maksimalno prilagojenost delovnega časa voznim redom. Potovanje na delo ali z dela v času prometnih konic podaljšuje potreben čas za prihod in odhod z dela, na račun prostega časa delavca. Ce se zaradi premičnega delavnika, lahko odpravi delavec od doma ali iz delovnega mesta v času izven konic, rabi za potovanje krajši čas in ima zato na voljo več prostega časa. V družinah, kjer vsi dmžinski člani odhajajo z doma bodisi zaradi zaposlitve, šole ali varstva ob različnem času, je to zdmženo v precejšno izgubo časa in dodatnimi stroški. Pri premičnem delavniku je mogoče čase odhoda ali prihoda medseboj uskladiti do take mere, da vsi ali večina družinskih članov, hkrati odhaja z doma oz. se vrača domov. UGODNEJŠE PSIHIČNO POČUTJE DELAVCA Ker pri sedanjem delovnem času pričetek in konec dela, dostikrat pa tudi trajanje delavnika nista bila usklajena z delavčevim osebnim ritmom, je to povzročalo psihične napetosti, odpor do dela in občutek prisile. Premični delavnik ustvarja zaradi večje svobode, glede pričetka in konca delovnega časa občutek samostojnosti in manjše odvisnosti ter domokratičnosti. Človek ima občutek, da se ga ne obravnava več kot sredstvo za delo, ki je na voljo v odrejenem času, temveč kot individualno osebnost, ki se ji zaupa, da bo opravila svojo delovno nalogo ob upoštevanju osebnih potreb in skupnih nalog. Nepričakovani dogodki v zasebnem življenju, kot na primer obisk, obolelost, slab počitek, zadržki ali ovire na poti v službo ipd., so bile doslej dostikrat osnovni razlog zamujanja. Za vse, občasne zamudnike je nepravočasen prihod na delo neprijeten pripetljaj, ki so se ga skušali z naglico in seveda z veliko živčno napetostjo izogniti ali vsaj oblažiti. Živčna napetost, utrujenost, nerazpoloženost, pomanjkljivo urejena zunanjost niso stimulatorji dobrega počutja in velikega delovnega učinka. Tudi polagalci tapet so imeli dovolf dela. BOUŠI IZKORISTEK PROSTEGA Časa delavca Neusklajeni vozni redi javnih prevoznih sredstev s pričetkom in koncem dela so lahko velika časovna izguba za tiste, ki se vozijo iz okolice. Znani so dokaj pogosti primeri, da ti delavci čakajo na pričetek dela ali na odhod prevoznega sredstva po končanem delu zaradi te časovne neusklajenosti dalj časa kot pa porabijo za odhod od doma do delovnega mesta. Premični delovni čas omogoča ENAKOMERNEJŠA OBREMENITEV JAVNIH SREDSTEV TER KOMUNIKACIJ Prometne konice niso vsak dan in hkrati na vseh cestah enako intenziv- zmogljivosti, ki pa so izven konic zelo slabo izkoriščene. Premakljivi delovni čas je torej tudi družbeno koristen. Podobno kot na javnih cestah se pojavljajo konice tudi v poslovni stavbi na vseh njenih komunikacijskih poteh, če sta pričetek in konec dela predpisana s časovnim trenutkom. To je zlasti problematično pri stolpnicah, kje so vertikalne poti daljše od horizontalnih. Podatek, da je z obstoječo zmogljivostjo dvigal možno »napolniti" poslovno stavbo ISKRA v 20 minutah, že sam po sebi kaže na to, da bo za vse delavce določen enak pričetek in konec dela problematičen. Premakljivi pričetek in konec dela pa ugodno vpliva tudi na enakomernejšo obremenitev ostalih skupnih zmogljivosti in naprav v poslovni stavbi. Predvsem velja ta ugotovitev za restavracijo in avtomate za osvežilne pijače, ter za garderobe, hodnike in stopnice. POGOJI ZA UVEDBO PREMIČNEGA DELOVNEGA ČASA Posebnosti nekaterih delovnih mest. To vrsto delovnega časa je najlaže uvesti pri takih delih, kjer med delovnimi mesti ali med njimi in poslovnimi strankami ni trajne povezave oz. odvisnosti čim manj pogoste so medsebojne povezave med delovnimi mesti ali strankami tem krajši je lahko obvezni delovni čas in obratno. To pomeni, da se lahko z dolžino obveznega delavnika regulira čas za medsebojno komuniciranje in s tem ustvarja večjemu številu delovnih mest pogoje za premični delovni čas. Iz statističnih podatkov za IC je razvidno, da so na primer obiski strank najbolj intenzivni med 8.in 12.uro (približno 60 %) in da je do 8-ure zjutraj le okoli 14 % vseh obiskov. C e Z novim načinom dela se spremeni tudi vrednotenje takoimenovanih »kroničnih" zamudnikov. Doslej seje njihovo zamujanje obravnavalo kot nekolegialno, neodgovorno ravnanje ali kot odraz osebne neurejenosti, čeprav je bil razlog lahko biološke narave. Tisti, ki rabijo zjutraj za »prebujanje in ogrevanje" dalj časa, prav gotovo ne bodo več na listi zamudnikov, to pa je tudi zanje velika psihična sprostitev. REGISTRACIJA PRISOTNOSTI BN ODSOTNOSTI Z DELA Med najvažnejše pogoje za uvedbo premičnega delovnega časa spada tudi objektivna registracija prisotnosti na delu. To nalogo lahko najbolj zadovoljivo opravijo takoimenovane ži-gosne ure ali pa posebni časovni števci oz. pomnilniki. Najenostavnejša in tudi najstarejša oblika mehanizirane registracije prisotnosti na delu so žigosne ure, ki pri premičnem delavniku niso več sredstvo za ugotavljanje točnosti prihoda in odhoda z dela, temveč za ugotavljanje prisotnosti na delu. Ker je ta oblika registriranja v novi poslovni stavbi že predvidena, dmgih oblik ne bomo posebej opisovali, tudi zato ne, ker menimo, da takšne kot so sedaj razen tistih s feritnim pomnilnikom niso najbolj ustrezne. Na žigosnih karticah bi vodili tudi vse vrste odsotnosti z dela ne glede ne ne. Delavec, ki dnevno potuje nadelo to ali so plačane ali ne. V ta namen bi in z dela, se lahko, dinamično prilagaja prometnim konicam tako, da se jih izogiba. To prilagajanje prometni situaciji pa ni koristno le za delavca, temveč za vse uporabnike ceste, ker se zaradi tega zmanjšuje prometna zmeda in poveča pretok na cestah. Tako kot na cestah obstajajo tudi na javnih prevoznih sredstvih konice, ki povzročajo zastoje v prometu, negodovanje potnikov in nenehne potrebe po povečevanju prevoznih bilo potrebno sestaviti poseben seznam vseh vrst odsotnosti, jih šifrirati in določiti, katere od njih se plača in katere je potrebno nadomestiti z delom. Tako oblikovana kartica bi lahko služila kot edina osnova za izračun OD po vseh osnoval) in meri-lili, če sta zanje osnova prisotnost na delu in plačana odsotnost. Pri pomičnem delavniku zadošča ena žigosna ura za cca 200 delovnih mest, medtem ko se pri sedanjeij: vav" 5 Montaža stropnih elementov v PPC. stalnem delavniku računa lahko le s 100 delovnimi mesti. Povsod tam, kjer bi bilo zaposleno na primer manj kot 50 ali 30 delavcev, ne bi kazalo uvesti žigosnih ur, pač pa bi za to pooblaščene administratorke prav tako na karticah ročno registrirale prisotnost na enak način kot to opravi žigosna ura. smatramo zunanje obiske kot najvaž-hejši faktor vseh vrst komuniciranj, tedaj iz teh podatkov lahko sklepamo, da so tudi s tega vidika podani pogoji za uvedbo premičnega delavnika. Na vseh tistih delovnih mestih, kjer narava dela zahteva obvezno prisotnost ves čas delovnika kot na> primer pri receptorjih, vzdrževalcih, kurjačih, tajnicah ipd. se lahko rešuje problem premičnega delavnika takole: Ugotovi se, v katerem delu dovoljenega delavnika je prisotnost na delu za posamezno delovno mesto resnično nujna. Pri tem ne kaže spregledati obstoječe prakse, kako se je doslej reševalo njihovo prisotnost na delu, ko so od njih odvisni sodelavci opravljali nadurno delo ali ko so delali na dela proste dneve. Z dogovorom naj neposredno prizadeti povedo kakšna oblika delovnika jim bi najbolj ustrezala, bodisi v obliki uvedbe obveznega dežurstva ali sporazumno dogovorjenega prihoda na delo v takih časovnih obdobjih, ko bo zadovoljeno skupnemu in zasebnemu interesu. Tudi v primem, ko podjetje organizira prevoze na delo in z dela s posebnimi vozili je možna uvedba pomičnega delavnika, na ta način, da se sopotniki dogovorijo za drugačen delovni čas, ki bi vsem bolje ustrezal od dosedanjega, ali pa. se nekateri ali vsi preusmerijo na javni prevoz. PREDLOG PREMIČNEGA DELAVNIKA Osnovna časovna razdelitev delavnika. Preselitev v novo poslovno stavbo in uvedba žigosnih ur, sta priložnosti, ki sami po sebi opozarjata na uvedbo premičnega delavnika. Čeprav ne poznamo v zadostni meri strukturo izrabe delovnega časa v IC-ju predpostavljamo, da bi lahko uvedli naslednjo obliko premičnega delavnika: - dovoljeni delavnik od 6,00 do 17.00 ure ali od 6,00 do 18,00 ure - obvezni delovni čas od 8,00 do 13.00 ure ali od 7,30 do 12,30 ure ali od 8,00 do 12,30 ure - premični delavnik za prihod na delo od 6,00 do 8,00 ure ah od 6,00 do 7,30 ure - premični delavnik za odhod z dela od 13,00 do 17,00 ure ali 13,00 do 18,00 ure ali 12,30*40 17,00 ure ali 12,30 do 18,00 ure - normalni delavnik od ponedeljka do četrtka 6,30 do 15,00 ure in v petek od 6,30 do 14,30 ure ali vsak delovni dan od 6,30 do 14,30 ure - najdaljša dovoljena dnevna prisotnost na delu 9 ur ali 10 ur - najdaljša dnevna prisotnost na delu z nalogom za podaljšano delo 12 energetskih virov, posluževalnih ^e^Dr cev (receptorji, tajnice, telefonsl'|’ centrala itd.), dežurnih vzdrževali ipd. in da se lahko izvede redno Ch čenje in preventivno vzdrževanje. 23 Normalni delavnik uporabimo merilo dnevne delovne dolžnosti, to ^o’ število ur, kijih delavcu priznamo k opravičeno in plačano odsotnost pa dela, kadar je bil poslan na strokov«^ izobraževanje, službeno potovafljkjj kadar je odšel predčasno z dela zam službenih opravil izven delovne! mesta, ali kadar je iz istih razlogi3 j prišel kasneje na delovno mesto. y ^ Namen omejitve najdaljše dnevi ^g, prisotnosti na delu je zaradi znanehov upada delovne zmogljivosti pre^sta\ določene meje in zaradi zaščite del^sub ca. Isti pomen ima tudi omejitev p la j podaljšanem delu s tem, da bi od tel e t 12 ur odšteli delavcu še 0,5 ure %ci obvezen opoldanski odmor. bak Sun Časovna izravnava delo^ci NE OBVEZNOSTI j301 Pri uvedbi premičnega delovne?'or časa je potrebno opredeliti tudi;, katerih časovnih obdobjih se Najpomembnejši od vseh delov delavnika je obvezni delovni čas. To je namreč čas,*v katerem potekajo vse notranje in zunanje komunikacije. Zaželjeno je, da je ta čas tudi pri izrazito komercialnih dejavnostih časovno omejen, da tako delavec ni ves čas delavnika, pod »pritiskom" telefona ter obiskov in da ima tako nekaj časa tudi za načrtovanje ter urejanje svojega lastnega dela. Menim, da je 6-umi obvezni delovni čas zgornja meja, pri kateri je uvedba premakljivega delavnika komaj še smiselna. Za premični del delavnika za prihod na delo mora biti po mojem mnenju na razpolago najmanj 1,5 ure, ker se sicer uvajanje premičnega delovnega časa verjetno ne izplača, saj se ravno v jutranjih urah dosega največje prihranke pri izrabi delovnega časa. Pomen dovoljenega delavnika je v tem, da se kljub premakljivemu delavniku zagotovi racionalno izkoriščanje izravnati razhajanja med vsoto dt16] nih obveznosti in dejansko opr» Ijenimi urami Nekatere rešitve vzt! jajo na obvezni mesečni izravna tjs1 druge pa dovoljujejo prenašanje čas d nega dolga ali dobroimetja v nasledi mesec. Predlagam, da se usvoji glede df1 nave delavne obveznosti nasledi1 načela: * , - delavec je lahko ob kot1' meseca v zaostanku za njegovo del‘ no obvezo največ do 8 ur. Ce to nie prekorači se proti njemu ustreZ' ukrepa v smislu zanemarjanja delovH vizi dolžnosti; delavec jma lahko ob hoi več uto čih na i stir dež meseca v »dobrem" največ do 20 t.j., da sme delovno obveznost prese . samo do 20 ur. Ce to mejo prekop ot se mu presežno število ur plača 1 podaljšano delo ali pa črta; Lj I — v izjemnem primeru bi labjLJ1 delavec iz svoje »časovne rezeri naslednji mesec izkoristil " a toliko ..- kolikor bo trajal obvezni delavnik, pr. 5 ur), kot dopust, toda ne v t^i11 kombinacijah, da bi si s tem ševal oddih konec tedna, praznik6' svoj redni dopust; — zaradi nenadne obolelosti Jbra odložljivega opravka ipd. bi ^ p0 delavec odšel z dela tudi v času nega delavnika na podlagi po*6" odobritve njegovega vodje. Ce s6 | B| te odsotnosti po pravilih ne pla^Mj I mu za ta čas poveča mesečna del° ; obveza. >< -------------------------------- ISKRA IEZE - TOZD AVTOMATIKA vrš Število članov Z K raste Skl sp, hu 15. julija smo v IEZE TOZD AVTOMATIKI na Pržanu imeli sprejem v članstvo osnovne organizacije ZKS. Tokrat je naša komisija za sprejem v članstvo ZKS predlagala 13 kandidatov, o čemer je že razpravljala '0( Pri in jim pri tem še v kratkem nag°v dr( orisal pomen današnjega dne. ve( Sprejeti so bili naslednji č J je Andrijana Lakoš, Stanc K^jj. je Mirsad Karadžič, Brane Gorenc, , ^ M iliL /-V1/ŠA 1-f Iz Iirril-111 čyl ^ A vsa OZK in izglasovala sklep, da llai sprejme v svoje vrste vse predlagane kandidate. K temu sklepu je OZK vodilo dejstvo, da so ti dobro poučeni o svojih nadaljnjih nalogah in dolžnostih, ki jih čakajo v ZK, kakor tudi njihova volja do dela v ZK. Izrazili so svojo pripadnost ZKS, nakar jim je sekretar OZK Iskra — Avto malika tov. Anton Beravs na izrednem sesta. V: OZK izročil članske knjižice rad Miljkovič, Frenk Ivanuša,J; /; Kostadinovski, Darko Kef,1\, p0 Milovan Rulič, Radko *-ls6 Bosiljka Lampič, Ivan Radanovi ; tj Slavko Fon-. d siv Da število članov narašča ^ posamezniki sami izražajo že'rj de vstop v ZK je vsekakor p**j'J tv, pozitivnim uspehom ZK, ki vediy v$. povsod dokazuje pravo pot v bQ socialistični družbj. 2' ISKRA - SPREJEMNIKI, SEŽANA M' ' m 1 Rastoče cene repromateriala zavirajo proizvodnjo Razgovor z direktoijem tovarne sprejemnikov v Sežani STANISLAVOM PAV-LIINOM r" VPRAŠANJE: „Tov. Pavlin, povejte nam, prosim, kaj o letošnji proizvodnji v vaši tovarni.11 ODGOVOR: „Letos proizvodnje ne moremo povečati kot bi radi, saj so 86 . cene repromaterialov precej povišale. Srečujemo se sicer z dokaj-nJO konjunkturo in imamo zato mini-.malne zaloge (10—dnevno proizvod-| vj° Pr* 90-dnevnem plačilnem roku). a domačem tržišču pa prodaja naših proizvodov ne poteka najbolje. 70 % ojih teijatev do Iskra — Commerca realiziramo v obliki kompenzacije." ek VPRAŠANJE: ,,Kolikšen porast inS* P “lzyodnje ste dosegli v prvem četrt-alc me^e^u glede na lansko leto? “ > 5 : OGOVOR : „Indeks porasta pro- 137 a 1 .®!e^e na lansko leto znaša » k on \ni Štirimesečna kumulativa znese tc realizacija žal ni bila 3 k Li°se,ž.®na- Kvartalno bijanco smo za-ist iU ^ s približno 80 mio S din, kar dvI L; v. Pmmalo v odnosu na planirano, afl] bl ™oral° ostati 150 mio S din, če itd notel1 zadostiti vsem potrebam." nej VPRAŠANJE: „Kakšni so razlogi ogflza ta zaostanek? “ v ,®^OVOR: »Prvi vzrok so motnje »vi»t tloto*Vlnam, kadar so te v porastu na ,0>petovnem trgu. Take pojave obso-, *TK)’ n® moremo pa si kaj dosti ne^omagati. Kljub težavam smo v petih tkr P°ve., * proizvodnjo več kot VPRAŠANJE: ..Kakšna pa je socialna in izobrazbena struktura kolektiva? “ ODGOVOR: „Pri nas je 497 zaposlenih, kar je za 10 % manj kot predvideva plan. Največja ovira za razvoj tovarne je slaba infrastruktura. Iskra predstavlja tu največjo industrijo. Zaledje je namreč kmetijsko. Člani kolektiva se dopolnilno izobražujejo, režijske službe strokovno usposabljamo. V Sežani bomo ponovno odprli poklicno šolo za radio in TV mehani- želeli.1 V.B.R. Prodrli so na tuje ^izvZte?^* ”Kam predvsem naG;.5*9ffPV(DR: „Izvoz usmerjamo na sta težišča, ki jih varujejo nacionalni predpisi pred dumpinškim pritiskom, predvsem je uspešen naš izvoz v Zahodno Nemčijo, kjer bi želeli kupiti še Več naših proizvodov. Tega pa ne moremo izvesti zaradi prehitro rasto-’h cen repromaterialov “ na y?^AšANJE: „Ali izvažate tudi težišča dežel v razvoju? 1 „ v;- OGOVOR; ..Monetarno - de-stir«3 ,P0^teka naše družbe naj bi bolj * I*- - c» dežel«" ac razislcuje težišča teh 1ra|dovi^^^ANJE: »Katerih proizvo- L klasični radio □h) nimi °8rani> unifikacija tehnike z raz-Sq o/ m°difikacijami. Ta predstavlja iilizatL?r0lZV0dnje- 25 % P3 TV stabi-(Idalini!!1 ^ mali fransformatoiji. Na- a)i ^kih • zavzema izdelava serij-Jt naprav “V individualnih ojačevalnih e1 °brata ‘‘ renutno imamo 2 dislocirana e l)ranfi!^ANJE: ”ln kaJ menite ° ^ Organiziranju? “ n1 Pognip VUK* »Biti mora vsebmsko et/treba«0 m potem bo zaživelo kot je ;»Naš pfispevek "Za Kozjansko i drulk iuiija je delavski svet na predlog ! Vršnpoen0P°iitič nih organov in Iz-sldeni jVeta Skupščine SR Slovenije speva ’ . tudi Elektromehanika pri- hudn de*ež za pomoč krajem, Iskra v Železnikih je največji izvoznik po vrednosti in kakovosti v škofjeloški občini. Zanimalo nas je, kakšni so njihovi izvozni posli in kako jim gredo. Za razgovor smo prosili ing. Jožeta Vidica, vodjo gospodarskega sektorja v Elektromotorjih. Ustrežljivo nam je povedal nekaj o izvozu. Izvažamo male elektromotorje, kolektorske in asinhronske. Seveda pri našem proizvodnem programu strogo upoštevamo svetovne tehnične norme, saj izvažamo 42 % naše proizvodnje. Največ izvozimo v ZR Nemčijo, v Italijo, Dansko, Švico, na Češko, Poljsko in na Madžarsko. V ZDA pa izvozimo precej varnostnih siren. V letošnjem letu smo planirali za 5 milijonov 800 tisoč dolarjev izvoza. Doslej izvažamo vse po planu in mislim, da bomo izvozni načrt v celoti uresničili. Smo pa tudi precejšen Uvoznik, saj uvažamo za redno proizvodnjo bakreno žico, dinamopločevino in izolacijski material za kompresorske motorje. Za ostale motorje pa sin ter ležaje, tanko lakirano žico in izolacijski material. Poleg tega uvažamo sestavne dele za gospodinjske aparate. Na zahodnem tržišču smo se uveljavili in smo kar iskan partner za dobavo malih elektromotorjev. Kvalitetno smo dorasli svetovnim firmam in s te strani ni problemov. Le zadnji čas je konjunktura malo popustila, pa upamo na boljše. Seveda pa nas pri izvozno uvoznih poslih pesti svetovna finančna situacija. Zadnji čas je prišlo do stagnacije pri izvozu v Italijo, ker Italija od svojih uvoznikov zahteva 50 % pologa za vse uvožene artikle. Poleg tega se je letos podražil repromaterial. Te podražitve bomo delno kompenzirali s podražitvijo svojih izdelkov, ne pa v celoti. Dogovarjamo se za osamosvojitev nekaterih izdelkov, katerih dele sedaj še uvažamo. Tako ugodno kažejo , pogovori s švicarsko firmo Gimelli, ki nam je pripravljena odstopiti za majhno odškodnino proizvodnjo ročnega mikserja. Na razpolago bi nam dali tudi potrebna orodja. Mešalnik že testirajo na republiškem zavodu za gospodinjstvo. Za konec smo vprašali ing. Vidica o uspehu in problemih pri izvozu in uvozu. „Veseli smo, da smo se solidno uvrstili na svetovno tržišče in naj omenim, da bi prodali na evropskem tržišču lahko tudi več, če bi to prenesle naše proizvodne kapacitete. To je nedvomno uspeh. Težijo pa nas visoke uvozne carine in podražitve materialov." K. F. ke. Tudi uvajanje WF sistema zahteva večjo intenzivnost in sodobno miselnost. Trenutno je WF uspešno uveden v proizvodnji TV stabilizatorjev, delno pa v navijalnici. Po planu pa bi morala že vsa tovarna delati po novem sistemu. Tako bi po tem planu dobili tudi delavci za 25 % višjo urno postavko vsak v svoji delovni grupi. Delavci, ki še ne delajo po tem sistemu, zaslužijo manj." VPRAŠANJE: „So zaradi tega kakšna trenja? “ ODGOVOR: „Seveda so s tem v zvezi problemi. Uvajanje WF na preostala delovna mesta je prepočasno, investicija v to svrho se lahko izrodi. Pospeševanje proizvodnje je za nas nujno. Iz vrst kolektiva smo izšolali analitike dela. Organizirali smo tudi številne obvezne seminarje iz WF sistema, predvsem za mojstre. Nagrajevanje izključno po delu v zadnjih dveh mesecih ni več možno, saj bi preveč občutno trpel osnovni standard delavcev. Zato izplačujemo 100 % OD.“ VPRAŠANJE: „Kako pa je s stanovanjskim varčevanjem? “ ODGOVOR: „Pred tremi leti smo uvedli namensko varčevanje za stanovanja in individualne gradnje. Seveda pa zaradi zgoraj omenjenih problemov ne moremo izdvajati več sredstev v ta namen kot jih imamo, čeprav bi to Ob 27. juniju — dnevu samoupravljalcev je bilo v Iskrini Tovarni elektronskih naprav v Stegnah tematsko srečanje delegatov, družbenopolitičnih delavcev in uglednih gostov iz vse Jugoslavije. Podobna srečanja z različnimi temami so bila še v 16 drugih organizacijah. Na dnevnem redu sestanka v TEN so bili trije koreferati na temo: Praksa samoupravljanja v SOZD. O tej temi v okviru ZP Iskra je govoril predsednik skupščine ZP Iskra Vladimir Logar, udeležencem pa je naše podjetje podrobno predstavil tudi v. d. generalnega direktorja Jože Hujs. Koreferata o praksi samoupravljanja v SOZD sta imela nato predstavnika podjetja Magnohrom iz Kraljeva in iz kluba samoupravljalcev iz Novega Sada. Sledila je živahna razprava o vseh treh koreferatih, sklepe, ki so se oblikovali med razpravo, pa so udeleženci posredovali na skupščini Kluba samoupravljalcev naslednji dan v Ljubljani. Vladimir Logar govori udeležencem srečanja o samoupravljanju v SOZD ZP Iskra. Programa tor SP 12 P za hidravlično kopirno stružnico, pred nedavnem izvožen v CSSR, je plod tesnega sodelovanja razvojnikov in obrata SVN tovarne .Aparati" ter češke firme „Kovosvit". / P^adel J vS'ajepin je je znak 0nioč- , „ Jij|' je n , Za ugoden odmev, na katerega y akcij^ete^ Poziv za solidarnostno ?!i( Po>, delovna organizacija bo ; i| Elekfr a na ta način, da bo celotna tj, J^hanika delala 31. avgusta , >" Ptiček ta*° Priapevala enodnevni za- 0 Prizadetim med nedavnim po- na že Kozjanskem. Potres je tako slabše razvito po-s tem nesreča še toliko »s i ?«*?™^aiv“h-rr.Lk.ar za pomoč Kozjancem, našem ' ' i ji deiav .,laSem delovnem kolektivu so (n ^evan' P.okazali veliko stopnjo razu-V v$ak J3 m humanosti. Pristali so, da sv°j delež za ureditev in iz- k Jsanje razmer na Kozjanskem. Proizvodnja ZP v juniju 1974 8 £ i oŽ S . I H 8-o en ~> M | i: -o-g IZPOLNITEV V OOO Organizacije I-VI/73 1.-VI/74 mesečna r. Elektromehanika 398.380 478.593 81.072 82,8 45,3 92,8 120,1 IEZE 210.265 262.029 46.665 84,9 41,6 82,2 124,6 EMO 180.649 198.283 32.589 89,8 43,5 90,8 109,8 Sprejemniki 49.690 65.184 12.039 93,1 43,5 87,0 131,2 Aparati 96.440 129.375 23.628 101,2 49,4 95,3 134,2 Avtoelektrika 102.901 120.509 24.043 92,8 39,9 82,2 117jl Elektromotorji 70.930 81.123 16.106 106,5 45,4 88,8 114,4 Naprave 28.963 23.051 2,794 42,8 40,3 73,0 79,6 Elektronika 16.291 15.468 3.996 279,4 26,6 72,4 94 9 Kondenzatorji 45.407 58.233 8.485 93,3 51,7 101,7 128 2 Instrumenti 24.780 39.132 6,678 84,3 47,9 98,2 157,9 Polprevodniki 30.872 39.279 7.527 71,9 33,3 79,4 m',2 Usmerniki 30.391 44.467 9.800 143,7 56,8 108,6 146 3 Gospodinjski apar. 64.446 66.820 11.663 92,4 46,6 89,2 103|7 Industrijska oprema 6.783 10.331 2.235 150,9 58,1 116,3 152,3 Antene 4.701 6.787 1.442 107,3 45,7 90,3 144,4 Baterije ZMAJ 36.732 37.166 5.733 82,1 49,8 91,3 101,'2 Orodjarna 7.623 8.253 2.823 167,5 46,0 83,3 10813 TOVARNE SKUPAJ 1,406.244 1,684.083 299.318 89,9 44,2 89,4 119,8 IRI 40.817 46.706 9.564 105,8 47,0 103,4 114,5 Commerce - proizv.d. 37.763 57.622 14.028 169,7 51,6 115,8 152,"6 - inženir. 155.520 191.285 37.927 110,1 50,4 102,9 123^0 CAOP 1.978 2.259 373 96,6 48,7 97,5 114,'2 SKUPNE SLUŽBESK. 236.078 297.872 61.892 118,7 50,0 105,2 126,2 ZP ISKRA 1,642.322 1,981.955 361.210 93,8 45,0 91,5 120,7 ISKRA - ELEKTROMEHANIKA Dejavnost ideološke komisije mladine V pogovoru s predsednikom ideološke komisije pri MA Elektromeha-nike, Antonom Piršičem, sem ug&to-voil, da ima komisija polne roke dela. Za nami sta oba kongresa ZK in sprejetje nove ustave, čaJcata pa nas kongresa ZMS in ZMJ, kar je prineslo veliko dela in odgovornosti v zvezi z usklajevanjem ter izvrševanjem zadanih nalog. Komisija ima predavanja za novo sprejete mlade delavce v delovno organizacijo, na katerih jim na kratko povedo, kako je sestavljen MA Elek-tromehanike, na katerih področjih deluje in kakšne so dolžnosti vsakega mladinca v kolektivu. Spremenil se je tudi pravilnik MA, kjer so nastale bistvene spremembe predvsem na (Nadaljevanje na 4. strani) ISKRA Številka 27-27. julij 1974 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦' t - Akcija »Gradac« ♦ Krajevna skupnost Gradac in tamkajšnja organizacija Zveze združenj sta ponudili aktivu Zveze združenj borcev Iskra Commerce v uporabo kompleks grajskih parkov. Da bi ponujeni park spoznali čimbolje, bo aktiv ZZB IC organiziral za urjenje posadk. Za obrambnimi 27. julija v Gradacu propagandni piknik. nja že Valvasor kot lastnino baronov Gusičev (Musičev? ). Ustanovili naj bi ga že leta 1220 gospodje -„Gracarji“, ni pa nujno, da bi dali gradu in naselju okrog njega ime Gradac, saj je krajev s takšnim imenom na ozemlju nekdanje Vojne Krajine na pretek. Grad, o katerem je beseda, je zgrajen po predpisih obmejnih postojank z obzidjem, dvižnim mostom in citadelo Bela krajina je že od nekdaj privlačevala z neko nepojmljivo skrivnostno močjo ljudi, ki so jo obiskovali namerno ali slučajno. Nikoli - razen v najtežjih vojnih časih — pa se ji ni posrečilo, da bi goste zadržala dalj časa v svojem naročju. Kljub znani gostoljubnosti prebivalcev in zasanjani lepoti začenjamo to območje pravilno ceniti in vrednotiti šele zdaj. Vzrokov za takšno stanje je več in jih ne bi posebej razčlenjevali; v prvi vrsti dokajšnja oddaljenost od večjih središč in pa pomanjkanje profesionalnih gostinskih objektov, ki so že od nekdaj bolj koncentrirani v severnih in severno-zahodnih delih Slovenije, Bela krajina pa je na področju gostinstva bolj pešala. Koristna posledica tega stanja pa je, da je Bela krajina oz. sotočje reke Kolpe, proglašena za trenutno še neonesnaženi del Slovenije in je kot taka tudi „uradno“ zaščitena. Naš namen ni podrobneje opisovati zgodovinskih in turističnih znamenitosti tega polk raškega sveta, ki je ohranil svojo izvirnost še iz časov, ko so ga naseljevala ilirska plemena, pa vse do danes. Ta izvirnost se je ohranila v značaju in navadah prebivalstva. Baron — naše gore list Zemljepisni položaj in pa zgodovinska pogojenost sta hotela, da je bila Bela krajina skozi stoletja zadnji redut nekdanje vojne krajine, ki so jo ustanovili avstrijski cesarji za obrambo proti turšemu imperiju. Ob tem priča veriga gradov - obmejnih taborov — od Metlike do frankopanskega Gabra, pa tudi priimki ljudi, ki so jih kot grajske posadke najemali avstrijski plemiči in obmejni generali. Med temi gradovi vzbuja pozornost utrjeni tabor z obzidjem in reko Lahinjo, ki ga ome- Cjiusitsch Gradec gradeči Po Valvasorju Grad v Gradacu je iz Valvasorjeve „Slave Vojvodine Kranjske" prerisal Ivan Razboršek. Grad se je do današnjih dni ohranil prav takšen kot je na sliki. Dejavnost ideološke komisije področju kadrovskih vprašanj in pa v delegatskem sistemu. Nedavno je bila javna razprava, na kateri so obravnavali osnutek statuta ZSMS o izgradnji samoupravne socialistične družbe. Razprava je bila zelo uspešna, na njej pa je sodeloval tudi predsednik občinske konference ZMS Kranj Ciril Sitar. V poletnem času pa imamo v Elek-tromehaniki veliko praktikantov iz raznih kranjskih šol, kjer praktično spoznavajo svoje bodoče naloge in pa način življenja v delovni organizaciji. Zato je ideološka komisija organizirala predavanja o delovanju družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v Elektromehaniki. V teku je tudi anketa, ki bo mladinski organizaciji in klubu štipendistov ZP Iskra posredovala realno sliko o tem. kako so praktikanti za- dovoljni z opravljenim delom in če so se zadovoljivo seznanili z osnovnimi podatki o delovnem mestu in celotni delovni organizaciji. V jesenskem obdobju pa ima komisija na programu predavanja o delovanju družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov za vse mlade v Elektromehaniki. Posebno skrbno bodo obravnavali tudi temeljna načela delegatskega sistema, od osnovne baze pa do federacije. Potrebna bo uskladitev pravilnika delovanja MA v skladu s statutom ZSMS in ZSMJ, ki bosta izšla po obeh kongresih. To je kratek povzetek opravljenih in bodočih nalog ideološke komisije. V bodoče ji želimo še mnogo uspehov pri usposabljanju mladih delavcev v Elektromehaniki! Lac objekti' so gospodarska poslopja, za. njimi pa — vse do reke Lahinje, ki v loku objema postojanko — čudovit park z grobnico zadnjega poveljnika iz rodu Gusičev, kije kljub slovanskemu priimku dobil avstrijski plemiški naslov. Zakaj — o tem zgodovina molči, tako kot molči kamenih sarkofag z ostanki Jurija Žige Gusiča in poleg grobnice zakopani konj, ki naj bi spremil svojega gospodarja na večne poljane. Vse to je danes več ali manj zadovoljivo ohranjeno, skoraj tako kot, je bilo v Valvasorjevih časih. Med drugo svetovno vojno so bile v grajskih prostorih partizanske šole in tečaji, pa tudi za ubežnike z okupiranega ozemlja se je v gradu našlo skromno zatočišče. Grad je torej odigral pomembno vlogo v starejši in novejši zgodovini našega naroda in se šd vedno upira zobu časa. podobno kot se je skozi stoletja upiral sovražnim napadom. Vse kaže, da se bo upiral tudi dotlej, dokler ne bodo obnovljene vse škrbine nekdanjih slovenskih gradov. (Pre) širokogrudna ponudba Prebivalci naselja Gradac se dobro zavedajo, da imajo sredi vasi zgodovinski biser, ki je predobro ohranjen, da bi se zaradi njega splačalo udariti „plat zvona". Krajevna skupnost s svojimi skromnimi sredstvi preprečuje najhujše in ščiti poslopje pred razpadanjem, toda večkrat se sprašuje -zakaj in za koga? Morda je posegla vmes dobrohotna usoda, ko je ob lanskem obisku aktiva ZZB Iskra Commerce pri tovarniškem kolektivu Iskra — Semič zanesla radovednost izletnike tudi v grad in naprej v njegov čudoviti park. Dejansko še danes ni povsem jasno, kako je prišlo do tega, daje krajevna skupnost ponudila borčevskemu aktivu na voljo celotni grajski kompleks in pa zidana objekta — za počitniški kamp ali nekaj podobnega. Beseda je dala besedo in nekaj ..daljnovidnih" glav je kmalu spoznalo, da gre za edinstveno priložnost, kije ne gre zamuditi. Kaj je to „Akcija Gradac? “ Na kratko povedano je to načelno sprejetje ponudbe krajevne skupnosti Gradac glede prevzema v uporabo kompleksa grajskih parkov. Aktiv ZZB IC naj bi prevzel dve parceli v okljuki reke Lahinje. Sprejet je tudi dmgi pogoj predstavnikov iz Gradaca, ki se nanaša na to, da morajo imeti vstop v bodoči prehodni kamp oz. Ob letošnji proslavi dneva Iskre v Celju so borci Iskra Commerce razvili svi prapor. Govor je imel glavni direktor IC Anton Stipanič, ki predaja prapo\ zastavonoši - Božidarju Igliču. športno rekreacijski center tudi mladinke in mladinci. ..Prostora je za vse več kot preveč," poudarjajo gradaški možje in pristavljajo: ..Mladina mora priti k nam zato, ker vemo iz izkušenj, da je ne pritegujejo prazne besede, temveč konkretne akcije." To so besede ljudi, članov krajevne organizacije Zveze združenj borcev Gradac, ki so se kot mladinci med vojno borili proti sovražnikom. Odtod njihovo neomajno zaupanje v mlado generacijo, ki ji preko Zveze borcev izročajo tisto, kar jim je najdražje -svojo staro in novo zgodovino, kije na določen način povezana z gradom junaških Gusičev. Aktiv ZZB Iskra Commerce se je odločil, da ne bo ..kupoval mačka v Žaklju" ter da naj sprejmejo dokončno odločitev ob prevzemu tako imenovanega prehodnega počitniškega kampa ■ ZZB Iskra—Gradac ..Bratstvo enotnost" na splošnem plebiscitu. Borci iz IC so prav zaradi tega organizirali propagandni piknik{ ki bo v Gra- dacu 27. julija, se pravi čez teden (k Na piknik vabijo vse, ki se želijo in^’ lepo ali pa se hočejo na lastne oči Prt pričati o tem, kaj bo Iskra dobila tam, kamor še ni ničesar investirali Bralce opozarjamo, da so na pik^ vabljeni vsi Iskraši in ne samo borci1 Iskra Commerce. Tistim, ki ste se odločili, da bos' 27. julij preživeli na pikniku* v Gt* dacu v Beli krajini, svetujemo, da 5 na pot odpravite z vlakom. Tak boste potovali bolj varno, hkrati pa boste bolj podrobno seznanili z IM lenjsko in Belo krajino. Tiste, ki ^ meravate na piknik z avtom, pa spomnimo, da je Gradac nekje na pj poti med Metliko in Črnomljem, “ Metlike pa boste najhitreje prišli p cesti Ljubljana-Novo mesto in & Gorjance v Metliko. Organizatorji p^ nika poudarjajo, da ima moto te reditve tri točke, torej tri prvine do1 rega piknika, Te tri točke so zabaV> zabava, zabava. Na svidenje v Gradacu! Lado Drobt Izlet na Jalovec Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika organizira in vabi na pla-ninski izlet na Jalovec, ki je prav gotovo najbolj drzna in najlepša gora Julijskih Alp. Odhod iz Kranja bo v petek, 9. avgusta 1974,ob 16,15 uri izpred kina Center, do Vršiča, kjer bomo prespali. Drugo jutro, 10. avgusta zarana bo odhod na Jalovec,2643 m, nato povratek preko Ozebnika v Tamar, kjer bo čakal avtobus. Vodja izleta bo Peter Leban. Izlet bo precej zahteven in je primeren le za izkušene planince. Hoje bo približno 10 ur. Udeleženci morajo vzeti s seboj planinsko opremo, hrano, planinsko legitimacijo. Prijave sprejema tov. Mrak Štefka GPP ERO telefon 29—53, lahko pa tudi tov. Snoj Zvone za Vego, Golmajer Vinko za Lipnico in Pirec Dušan za ATC do vključno 5. avgusta 1974. Prispevek k stroškom izleta je za člane P.S. Elektromehanike in člane PDZP ISKRA zaposlene v Elektromehaniki 20,00 din, za ostale pa 60,00 din in ga je treba vplačati ob prijavi. VABLJENI ! ISKR A- Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ Za izvajanje razvojnih nalog na področjih: — raziskav in razvoja novih elektronskih in elektromehanskih komponefl — projektiranja elektronskih vezij in naprav — razvoja elektronskih telefonskih central — razvoja in aplikacij procesnih računalniških sistemov na področje tek' komunikacij — programiranja procesnih računalniških sistemov na področje telek°' munikacij , — programiranja procesnih računalnikov za krmiljenje telefonskih cent^ . VABIMO K SODELOVANJU — strokovnjake z visoko, višjo in srednjo izobrazbo s področja elektr0' nike — strokovnjake z visoko, višjo in srednjo izobrazbo strojne stroke — za delovno področje programiranja pa tudi STROKOVNJAKE z vis0^ ko, višjo in srednjo izobrazbo ekonomske smeri, ter zaključeno gimn3 zijo Pogoji za sprejem: — uspešno opravljen test — zaželeno je znanje angleškega jezika — praksa na sorodnih delovnih mestih je zaželena, ni pa pogoj Delovna mesta so v razvoju, ki je lociran v tovarni VEGA LJUBL-I^ NA, Kotnikova 18. i j Vsem sodelavcem nudimo poleg zanimivega dela tudi možnost nap k dovanja in strokovnega izpopolnjevanja, kakor tudi izrednega šolanja 11 višjih in visokih šolah, vključno podiplomski študij. F. Vaše cenjene ponudbe pošljite na naslov: ISKRA - ELEKTRON15 HANIKA, kadrovsko področje, Kranj, Savska loka 4. ■ 4 )b< 9 9 J r : 9 1 9 ' ) it r .1 r r i' Svet in mi V našem glasilu smo že pisali o težavnih razmerah, v katerih poteka ueno-vzgojni proces v Iskrinem šolskem centru v Kranju. Že takrat smo tudi omenili, ■ da se kljub problemom s premajhnim številom tesnih, zastarelih učilnic in delavnic vodstvo centra in dijaki sami uporno trudijo za čimboljšo kvalitetno raven pouka. Ob zaključku šolskega leta nam je vodstvo šolskega centra ljubeznivo posredovalo izbor najboljših zaključnih nalog iz slovenskega jezika z različno tematiko. Izbor nalog bo objavljen zaporedno v naslednjih številkah našega glasila. Po mnenju uredništva bo dokaj zaokroženo prikazal miselnost mladih, njihovo razumevanje sodobnega sveta in svoje vloge v njem. »Kadar čez gozdove rjovejo viharji, drevesa se svojih korenin zavedo...«« Najraje bi zavriskal ob spoznanju, kako veličasten je svet. Sama narava nam čudovito prikazuje, da ne trpi izkoriščanja in trpinčenja. Vse, kar je v naravi nastalo, se je rodilo v hudih borbah in preizkušnjah. Zato je postalo trdno in žilavo. Na vsak način hoče živeti. Primer dreves iz Borovega verza je odličen dokaz. Njih debla se ob sapi vetra nalahno pozibavajo, listi pa se zaletavajo drug ob drugega in izvabljajo čudovite zvoke. Na njih se ustavljajo ptice, ki so po dolgi poti potrebne počitka, a nekje v krošnjah dreves gnezdijo veverice. A ko se vanje z vso silo zaletavajo viharji in jih hočejo jzruvati, tedaj se zavedo svojih moči m 86 jim postavijo po robu. Avtor verza pa je imel v mislih tudi globlji pomen. Pesem je namreč nastaja ravno v času največjih nacističnih in fašističnih tlačenj. In prispodoba teh dreves je prav slovenski človek. Dokler je svoboden, je vesel in miren. Ko pa mu hoče kdo njegovo svobodo odvzeti, se v njem odrazi silovita ljubezen do domovine. Postane bojevit. Svobodo hoče obdržati tudi za ceno lastnega življenja! To se je še posebno odrazilo v II. svetovni vojni. Ko so v začetku vojne začela sovražna letala bombardirati Beograd, sta kmlj m vlada zbežala v tujino, kraljevi oficirji pa se tudi niso hoteli postaviti y bran napadalcem. Toda ljudstvo se je dobro zavedalo svoje dolžnosti. Kmalu so se pojavile prve skupine, ki &o se odkrito borile proti okupatorju. em skupinam so prišle na pomoč še ogromne množice zavednih državlja-°V’ vi,.80 86 borile na strani partiza-k-?V' j -iub ogromnim žrtvam, ki so orle darovane za svobodo — nešteto ustreljenih, ranjenih ljudi, nešteto požganih domov — zavest borcev ni padla. Dobro so vedeli, da bodo srečni le, če si bodo priborili svobodo in če bodo v svoji domovini sami gospodarji. Spomnimo se še dogodkov iz bližnje preteklosti. Ko so italijanski iredentisti zahtevali del jugoslovanskega ozemlja, ki je po londonski pogodbi pripadal nam, so se hitro zganile množice in se takoj pripravile na obrambo. Še bolj nas na zavest našega človeka opozarja dejstvo, da so bili tudi naši delavci, ki si v tujini služijo kruh, takoj pripravljeni na kakršenkoli odpor proti italijanskim iredentistom. Na zavest slovenskega človeka pa nas spominjajo tudi dogodki iz sosednje Koroške, kjer prav tako živijo naši ljudje. Zloglasna nacistična organizacija Heimatdienst je usmerila vsa svoja prizadevanja v zamiranje slovenskega jezika na Koroškem, pa tudi občutka pripadnosti slovenskemu narodu. Odstranjevali so dvojezične krajevne napise, na katerih so bila tudi slovenska imena krajev. Razstreljevali so spomenike padlih borcev za svobodo v NOB, prirejah so razne shode, na katerih so močno napadali Slovence, njih ustavnost in zakonitost, celo fizično so jih napadali. Toda zavedni koroški Slovenci niso klonih, pač pa se še vedno bore proti tem organizacijam, ki jim krate ustavnost in svobodo. Še in še bi lahko našteval primere iz zgodovine, ko se je naš človek upiral izkoriščevalcem in pri tem skoraj vedno tudi uspel. Tako maloštevilen narod, kot je slovenski, bi bil prav gotovo že izumrl, če ne bi bil tako žilav in domoljuben. Iz zgoraj navedenih dejstev lahko tudi mi spoznamo pravi pomen naslova: če nam bodo še kdaj kratih svobodo, se bomo sigurno s prav takim zanosom kot naši prednamci podali v boj s sovražnikom. Anton Rep 4. E - a Planinski izlet na Ojstrico PLANINSKO DRUŠTVO ISKRA PRIREJA DVODNEVNI IZLET NA OJSTRICO v soboto, 10.,in nedeljo,! 1. avgusta 1974. Udeleženci se bodo zbrali ob 9.45 na avtobusni postaji v Ljubljani, od koder se bodo z rednim avtobusom odpeljali do Rogovilca. Od tu bodo nadaljevali pot po Robanovem kotu do Korošice, kjer bodo prespali. Približno 6 ur hoje. Naslednje jutro se bodo udeleženci izleta povzpeli na Ojstrico, nato pa ali čez Planjavo na Kamniško sedlo in v Kamniško Bistrico, ah nazaj na Korošico, čez Seraj pesek na Belo in potem v Kamniško Bistrico. Prijave sprejema: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1/IV, tel. 57-969. Prispevek za člane je 40 din, za nečlane 80 din, za otroke do 18 let starosti 20 din. Tehnični vodja izleta bo tov. Marovec iz IRI, tel. 20—341. Združeno podjetje Iskra je lani, ko je bilo v Jugoslaviji leto kvalitete, za svoja Nadevanja prejelo najprej zlato, pred kratkim pa še srebrno plaketo, kot nanje za doseženo na tem področju. Posnetek s samostojne slikarske razstave Jožeta Trobca, akademskega slikarja iz Iskra Commerce - sektor marketing p Prešernovi hiši v Kranju, na kateri je te dni razstavljal osemnajst svojih uspelih del. Blagovne znamke in njihov gospodarski pomen Kaj je sploh blagovna znamka? Gotovo si moramo najprej odgovoriti na zastavljeno vprašanje, če že hočemo razpravljati o blagovnih znamkah in njihovem gospodarskem pomenu. Seveda bi bilo najbolj enostavno, če bi kar povedali zakonito definicijo tega pojma; toda to bi bilo preveč suhoparno. Poskusimo zato raje dobiti odgovor bolj posredno, vendar pa tudi bolj »življenjsko". Mnogo ljudi se niti ne zaveda, da jih pravzaprav obkroža svet, ki bi mu lahko rekli svet blagovnih znamk. Ko kadilci kupujejo cigarete, ne rečejo prodajalcu: „Rad bi cigarete", temveč povedo, katere cigarete bi radi, npr. cigarete Kent. Prav tako v trgovini ne rečemo: »Kupili bomo osvežilno pijačo", temveč »kupili bomo Coca-co-lo“, ah »Kupili bomo Deit“. Tudi z avtomobili je podobno; nekomu je všeč Ford Capri, drugemu spet Opel Manta, tretji se navdušuje za Arni Super. Našteti primeri kažejo, da imajo razni izdelki na trgu svoje. „ime“, po katerem te izdelke sploh poznamo in tudi ločujemo od istovrstih, ali sorodnih izdelkov. No, in temu »imenu" pravimo blagovna znamka. Prvi člen zakona o blagovnih in storitvenih znamkah pravi: »Blagovna znamka je znak, uporabljen v gospodarskem prometu, ah zanj namenjen, da bi se blago ene gospodarske organizacije ... ločilo od iste, ah podobne vrste blaga druge organizacije ..." S tem smo si torej odgovorih na v začetku postavljeno vprašanje. Že iz definicije je razvidno, da je osnovna funkcija blagovne, znamke medsebojno ločevanje sorodnega blaga. Pri nakupu se bo kupec odločil za tisti izdelek, katerega pač po blagovni znamki pozna. Če pa je kupec seznanjen z več izdelki oz. z blagovnimi znamkami teh izdelkov, se bo odločil za tistega, za katerega misli, da je boljši. Prav v tem pa Uči gospodarski pomen blagovne znamke. Vsak proizvajalec si prav gotovo želi prodati čim več. To pa lahko doseže le, če kupci njegovo blago na trgu poznajo ter tudi vedo za kvaliteto. Za to je seveda potrebno, .da proizvajalec 1) izbere tako blagovno znamko, ki je privlačna in ki kupcu hitro »pride" v ušesa, ter 2) da je znamka na trgu - zlasti za kvalitetno blago - čim dlje prisotna. S časom si znamka narnreč pridobiva določen ugled, ki ustreza kvaliteti blaga. Vsakdo ve, da so cigarete Kent »boljše", da je avtomobil »Mercedes" kvalitetno vozilo, itd. Tej drugi zahtevi pa ni možno vedno ustreči. Zlasti velja to za t.im. modne artikle, ki imajo na trgu sorazmerno kratko življenjsko dobo (tekstilni izdelki, pralni praški, zobne paste). V takih primerih pa ugled ni vezan neposredno na blagovno znamko izdelka, temveč na firmo proizvajalca. Po tej plati se firma - to je ime delovne organizacije - močno približa blagovni znamki. Celo še več! Tudi firma sama je lahko obenem blagovna znamka! Tipičen primer je znana Iskrina zvezdica, ki je obenem tako finna, kakor tudi (registrirana) blagovna znamka. Vzemimo n.pr. naše televizorje. Vsak ima svoje ime, svojo blagovno znamko: Panorama 73, Miniram a. Alkor itd. Ko bodo zaradi tehničnega napredka in morda spremenjenega okusa potrošnikov prišli na trg novi modeh, bodo verjetno imeti nova imena. Toda vedno jim bo ostala skupna zvezdica Iskre, ki pa stalno »živi" na tržišču, ne glede na to, kakšno je ime posameznega modela televizorja. Osnovni gospodarski pomen blagovnih. znamk je torej v tem, da so z njimi označeni izdelki na tržišču znani ter, da uživajo določen ugled. Najbrž ni treba posebej razlagati, da je ta gospodarski pomen lahko tudi neprecenljive vrednosti. Spomnimo se na primer samo na znamenito Coca-Colo! Njen uspeh je predvsem v tem, da je resnično znana po vsem svetu. Če-bi nenadoma to pijačo začeli prodajati pod nekim povsem novim in nezna-nirh imenom, bi se to finančno sicer mogočno podjetje gotovo znašlo v hudih »škripcih", kohkor sploh ne bi propadlo. Podobno velja tudi n. pr.: za Iskro, če bi se odpovedala svoji zvezdici. Blagovne znamke oz. firma so zato srce in kri življenja posamezne delovne organizacije. Spričo tako izrednega gospodarskega pomena blagovnih znamk je za nosilce uveljavljenih blagovnih znamk (ah tudi firme) pomembno, da kakšen »outsider" teh znamk ne »kopira" in s tem neupravičeno živi na račun ugleda drugih, obenem pa seveda ta ugled zmanjšuje, saj kupci ne morejo vedeti za razlog padanja kvatitete. Kar predstavljajmo si situacijo, če bi kakšna tovarna začela prodajati cigateret najslabše vrste n. pr. pod imenom Kent ter v podobni embalaži! Kraja, »kopiranje" oz. neupravičena uporaba blagovnih znamk drugih ne škodi torej zgolj »pravemu" nosil- cu oz. lastniku blagovne znamke, temveč - in predvsem - povzroča zmedo na tržišču, s tem pa škodi potrošnikom. žato je tudi razumljivo, da imajo vse države z razvitim tržnim gospodarstvom ustrezno zakonodajo o blagovnih znamkah oz. o tržnem redu. Tudi v Jugoslaviji imamo (od 1. 1961) Zakon o blagovnih in storitvenih znamkah, katerega smo že omenili pri definiciji blagovne znamke. Prostor nam ne dopušča, da bi razpravljati kaj več o tem zakonu. Sicer pa to na tem mestu niti ni tako pomembno. Bolj pomembno je, da se predvsem zavemo pomena blagovnih znamk ter da čimprej začnemo v polni meri izkoriščati vse to, kar nam blagovne znamke v gospodarskem procesu nudijo. Če bomo v tem uspeh, potem se nam za našo prihodnost ni treba bati. Ta članek je uvod v razmišljanja o pomenu blagovnih znamk. V njem smo se na kratko dotaknili tudi Iskrine zvezde. Več o pomenu te naše skupne blagovne znamke ter o njeni vrednosti bomo spregovoriti v prihodnji številki. B. Pretnar DOPISUJTE V ISKRO V________________________ Naš prenosni televizor „Minira-ma“ vse bolj postaja - če ne glasna, pa vsaj tiha želja številnih motoriziranih ljubiteljev Sklepi 4. zasedanja skupščine ZP Iskra Varstvo pri delu prva skrb za delovnega človeka Skupščina ZP ISKRA je na osnovi poročila in predloga komisije za razpis in izvedbo postopka za imenovanje generalnega direktorja ZP ISKRA, stališč in ocen družbenopolitičnih organizacij ISKRE o predlaganem kandidatu, po opravljenem glasovanju soglasno imenovala tov. Hujs Jožeta za generalnega direktorja ZP ISKRA. Delegati skupščine so z aklamacijo sprejeli poslovno-programsko orientacijo delovanja poslovnih organov ZP, katero je podal generalni direktor Hujs Jože. Skupščina ZP ISKRA sprejema poročilo predsednika odbora za politično izvedbo integracije ISKRA— GORENJE o poteku in rezultatih glasovanja, o integraciji ter daje priznanje delavcem ISKRE, družbenopolitičnim organizacijam ter posameznikom, predvsem predsedniku skupščine, generalnemu direktorju in Iskrinim članom skupne integracijske komisije za njihovo prizadevanje in izpričano zavest in odgovornost pri sprejemanju odločitev v zvezi z integracijo. Skupščina ZP ISKRA sprejme poročilo odbora za SLO in komisije za pregled načrtov za proizvodnjo in storitve v vojni v ZP ISKRI ter v zvezi s tem naroča generalnemu direktoiju, da se predlagani ukrepi po predhodnem konzul tiranju spristojnimi družbenimi organi upoštevajo pri organizaciji in delovanju skupnih služb ZP ISKRE. Skupščina ZP ISKRA z večino glasov sprejme predlog, da se v zagotovitev pridobitve pravice uporabe zemljišča za izgradnjo rekreacijskega cčntra ISKRE v Pine ti - občina Novigrad, odobri delno plačilo kupnine, in sicer v višini 2.000.000,-ND, iz sredstev, pridobljenih s prodajo počitniškega doma na Bledu. V zvezi s problematiko dokončne odločitve o izgradnji rekreacijskega centra skupščina sprejema na znanje poročilo upravnika počitniške skupnosti, da je izdelan predlog celotnega koncepta izgradnje rekreacijskega centra in samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev zanj, ter naroča, da se predlog po predhodni obravnavi na poslovnem odboru ZP ISKRE in z mnenjem ter stališčem predsedstva skupščine posreduje v obravnavo in odločitev delavcem vseh TOZD ZP ISKRE. Na naslednjem zasedanju bo skupščina na osnovi sprejetih od! ,r;i-tev v TOZD sklepala o celotni problematiki Iskrinega rekreacijskega centra. Ko govorimo o delu, o delovnem mestu, je vedno prisoten problem urejenosti delovnih pogojev. Le-ti pa so tesno povezani s počutjem delavca pri delu in z njegovo varnostjo. Delo samo še ne more nuditi delavcu pravega zadovoljstva. Potrebno je več. Delati mora varno, s čim manj napora in brez nevarnosti za poklicna obolenja. Da bi se vzgoja zaposlenih in delovni pogoji izboljšali, imajo podjetja posebne službe za varstvo pri delu ali varnostne inženirje. V pogovoru s Petrom Polakom, vodjo oddelka za družbene zadeve, sem zvezdel nekaj podrobnosti o problemih, s katerimi se srečuje ta služba v Iskri — Elektromehaniki: ..Elementi varstva pri delu so slabo vključeni v t.L predhodni postopek, v vse tiste faze do pričetka uporabe ali obratovanja neke priprave, stroja ipd. Investicijska gradnja in vzdrževanje sta se dokaj hitro razvili. Zato so se v ne- Vodilni kadri imajo deviantno gledanje na to. Odločili smo se, da za najbolj kritične primere uvedemo disciplinski postopek. Medtem pa se z mnogimi uveljavlja uspešno sodelovanje. Prav zato smo kot primarno nalogo določili funkcionalno izobra-, ževanje. Vsak zaposleni delavec naj bi po svoje prispeval k boljšemu varstvu pri delu.“ — Kdaj bi bilo treba pričeti z izobraževanjem na tem področju? „Ta dejavnost bi morala biti vključena že v osnovno vzgojo. Srednje in poklicne šole še nimajo enotnega programa za usposabljanje kadrov na področju varstva pri delu. Čeprav je varstvo pri delu v svetu priznano kot disciplina z lastno metodologijo, pri nas nimamo enotnega mišljenja o tem, ali naj bi bil to samostojen predmet, ali pa naj bi bil vključen v učni načrt pri drugih strokovnih predmetih. Prvo skupino so absolvirali leta 1972. Letos jeseni bodo izobraževanje za to skupino ponovili na drugi stopnji. Tudi za drugo skupino bodo jeseni pripravljeni dodatni seminarjL Za okrog 800 do 1000 delavcev iz neposredne proizvodnje pa naj bi izvedli praktični preizkus znanja in bi šele na osnovi tega oblikovali program izobraževanja zanje. Te funkcionalne oblike izobraževanja so strogo povezane z elementi, ki naj jih vsak tak seminar vsebuje (razprava, izpolnitev vprašalnika).Potem sledi analiza akcije, s katero dobijo parametre za nadaljnje delo. Pri tem jih v Elektromehaniki ovira tudi to, da nimajo lastne strokovne službe za funkcionalno izobraževanje. Delovni pogoji v Iskri — Elektromehaniki so slabši kot je bilo mišljeno. Več kot 4.000 članov kolektiva prejema dodatek na pogoje dela. V posameznih oddelkih niso izpolnjene zahteve službe za varstvo pri delu. vse ^ve , va^opH de,, 3jŠg?l=ii aSSSSaS področja. Izdan je bil organizacijski is, ki predstavlja pripomoček za djnje delovanje.11 — Ali imajo službe za varstvo pri delu dovolj možnosti za učinkovite preventivne ukrepe? „Naša služba bi se morala optimizirati, saj ima zdaj le grobo sliko o delovnih pogojih v OZD. Večkrat se ne najdejo poti, kako bi izpolnili te zahteve. Pii tem imamo veliko težav. ISKRA - ELEKTROMEHANIKA Sklepi 4. zasedanja DS 1. Delavski svet je zaradi nujnosti razširitve kapacitet elektronskega računskega centra odobril, da se pri firmi IBM najame računalniška oprema: - 3333 Magnetna diska s kontrolno enoto kapacitete 200 mio Kbytov 1.717 dolaijev, - 3330 Magnetna diska brez kon-trolne enote kapacitete 200 mio Kbytov 1.295 dolarjev, - 1416 Menljiva veriga za pisanje na print. 86 dolaijev, - 3803 Kontrolna enota za magnetne trakove 786 dolarjev, - 3420 Enota magnetnih trakov 2.280 dolaijev - 3963 Ročni preklopnik za magnetne diske 2314 121 dolarjev - in za potrebe elektronske telefonije na sistemu 37C/135 — priključki: 28260001 kontrolne enote za luknjan papir. Delavski svet je na predlog družbenopolitičnih organizacij in poslovnega odbora sklenti naslednje: a) Delavski svet razrešuje Jožeta Hujsa, dipl. oec., dolžnosti glavnega direktoija podjetja in se mu obenem zahvaljuje za njegovo plodno delo pri razvoju podjetja, ki je v času njegovega vodenja doseglo velik napredek in poslovni uspeh. Razrešitev velja z 31. avgustom in je s tem dnem razrešen tudi funkcije člana poslovnega odbora in predsednika odbora za splošni ljudski odpor. b) Delavski svet je imenoval za vršilca dolžnosti glavnega direktorja podjetja Aleksandra Miheva, dipl. ing., do sedaj zaposlenega kot pomočnik glavnega direktoija. Istočasno je delavski svet imenoval tovariša Miheva za člana poslovnega odbora in za predsednika odbora za Splošni ljudski odpor. c) Delavslči svet je imenoval komisijo za primopredajo med dosedanjim glavnim direktorjem in vršilcem dolžnosti v naslednji sestavi: Fatur Slavko - predsednik - direktor ek. fin. področja; Klemenčič Bojan - sekretar ZK; Zaletel Jože -predsednik DS; Kosec Viktor - direktor tovarne števcev; Pavlin Nace — vodja pravnega oddelka. Komisija naj pripravi primopredajo do 31. 8. 1974, s stanjem po polletnem obračunu per 30. 6. 1974. d) Delavski svet naroča direktorjem temeljnih organizacij zdmženega dela in področij, da do 31. 8. 1974 predložijo v. d. glavnega direktoija Mihevu Aleksandru kratko poročilo o stanju TOZD - področja - , nalogah, ki jih morajo opraviti v bližnji prihodnosti in o neizvršenih zadolžitvah. Delavski svet je potrdil PRAVIL- NIK o urejanju učnih razmerij, v delovni organizaciji. Delavski svet je odobril pristop k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za pospeševanje gospodarskega sodelovanja z deželami v razvoju, ki je izdelan v okviru Gospodarske zbornice SRS. K temu sporazumu pristopa Iskra Commerce skupaj z Elektromehaniko z enim glasom. Elektromehanika prispeva polovico vrednosti enega deleža, in sicer 225.000 din. Delavski svet je odobril, da se v ISKRA - IEZE, LJUBLJANA zvezi z že odobreno gradnjo proizvodnih prostorov na Laborah in v Lipnici odobri podjetju ELEKTRO Kranj dolgoročno posojilo, v višini 648.490 din, za izgradnjo potrebnih elektroenergetskih kapacitet. Na predlog družbenopolitičnih organizacij in IS Slovenije je sklenil delavski svet, da Elektromehanika dela za Kozjansko 31. avgusta 1974. Delavski svet naroča organom upravljanja v TOZD, da o tem razpravljajo in dajo svoja soglasja. Ekonomsko finačnemu področju pa naroča, da ; 'sdi nujnosti finančne pomoči nakai- za Kozjansko ustrezni avans. Delavski svet je odobril nakup obveznic federacije za letošnje leto, v višini 3,000.000 din. Sklepi 3. zasedanja skupščine 27.6. je bilo v Klubu poslancev zasedanje skupščine delegatov TOZD IEZE. Po predhodnih razpravah na delavskih svetih TOZD in zborih delavcev ter sejah izvršilnega odbora skupščine so bili na zasedanju sprejeti naslednji sklepi: — Na razpisana delovna mesta v delovni organizaciji so imenovani: tov. Klavs Vladimir za gl. direktoija IEZE, Pardubsky Andrej za pomočnika gl. direktoija, Šurc Jože za direktoija finančnega področja in Lukša Dušan za sekretaga IEZE. Obenem je bil sprejet sklep o ponovnem razpisu za direktorja programsko investicijskega področja. - Za gl. direktoija in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostjo v delovni organizaciji je skupščina skladno s predlogom izvršilnega odbora določila višino osebnih dohodkov. - Obravnavano je bilo poslovanje IEZE za pet mesecev. Skupščina seje strinjala s poročilom TOZD Avtomatika in Keramika o vzrokih za poslovno izgubo in je pozitivno ocenila sanacijske ukrepe. Za ureditev medekonom-skih odnosov med TOZD Keramika in Upori pa morajo skupne službe IEZE pripraviti posebno analizo in podati predlog izvršilnemu odboru. Skupščina je izrekla javno pohvalo za uspešno poslovanje in gospodarjenje kolektivu TOZD Feriti. Vsem ostalim TOZD naj bo uspešno zaključena sanacija Feritov za primer, kako je treba uspešno gospodariti in poslovati. Ta primer naj bo za vzgled TOZD v nadaljnjem poslovanju. - V soglasju z DS vseh TOZD je bil potrjen predlog finančnega sektoija, da se ugotovljene razlike pri obračunu prispevkov iz OD za nazaj poračuna v skupni masi v breme oz. korist posamezne TOZD, - Potijen je bil nakup obveznic federacije iz sredstev rezerv v višini din 1.800.000,- oz. 30 % za IEZE. - Glede predloga sprememb Sporazuma o OD v IEZE je skupščina ugotovila, da so te spremembe v javni razpravi, ki se zaključi 5.7. Nato bo iz- vršilni odbor pripravil dokončen predlog za potrditev. — Ponovno je bilo na dnevnem redu financiranje PPC Iskra. Pri glasovanju o podpisu Samoupravnega sporazuma o financiranju PPC Iskra so se delegati TOZD Keramika izrekli proti podpisu. Skupščina je ugotovila, da se lahko šteje sklepe ostalih DS TOZD v IEZE o potrditvi njihovega deleža za veljavne, s tem da deleža TOZD Keramika kot je rečeno v II. točki predloga Sporazuma, ne prevzamejo. - Na zborih delavcev in na delavskih svetih v vseh TOZD so bili obravnavani in sprejeti: - samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ZP ISKRA in ZP GORENJE, - samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne stanovanjske skupnosti, - družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike, - samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v SRS, - samoupravni sporazum o združevanju v interesno skupnost za železniški in luški promet, - samoupravni sporazum o združevanju v interesno skupnost elektrogospodarstva Slovenije, - konstituiranje Gospodarske zbornice SR Slovenije. Zato je vse te sporazume potrdila tudi skupščina. Skladno s statutarnimi sklepi so bili na DS in zborih imenovani tudi delegati, ki bodo TOZD zastopali v organih interesne skupnosti. Za podpisovanje sporazumov, ki so skupni za vse TOZD; pa sta dobila pooblastilo predsednik skupščine IEZE in gl. direktor IEZE. — Skupščini je bila podana informacija o predvideni reorganizaciji ZP ISKRA. — Glede pomoči prizadetim na potresnem območju pa je skupščina priporočila vsem TOZD, da se njihovi DS in družbenopolitične organizacije izrečejo za konkretno obliko pomoči skladno s predlogi republiških organov SR Slovenije. M. K. (srednji vodilni kader), skupina za neposredne vodje dela in skupina za neposredne proizvajalce. Ugotovljene so bile na primer poškodbe vida. Lahko bi ugotovili tudi dmge poškodbe. Slika obolelosti v Iskri je previsoka, kar deloma prav tako povezujemo s slabimi pogoji dela. Zasedala finančna komisija RRC V četrtek, 11. 7. 1974, je zasedala finančna komisija RRC, ici je med drugim obravnavala pregled realizacije stroškov RRC v prvih petih mesecih letošnjega leta in ugotovila, da se gibljejo v realnih okvirih. RRC v tem času izkazuje dohodek v višini 11,318.000 din in izdatkov (skupaj z OD) v višini 9,016.000 Komisija je osvojila predlog tehnične komisije za nakup Controlleija in 4 diske (dobavni rok 8 mesecev), s čimer bo RRC približno za 50 % povečal sedanjo prepustnost sistema. Komisija je vzela na znanje sporočilo RRC, da je bil izvršen sklep Poslovnega odbora RRC in odkupljen tudi drugi dela računalnika, s čimer so partneiji RRC tudi formalno dobili razpolagalno pravico nad celotnimi zmogljivostmi Cyber 70. RRC je iz zbranih amortizacijskih sredstev nakazal firmi CDC 1,008.000 dolaijev ter tako izplačal računalnik v celoti. Ob tej priliki je direktor RRC Desan Justin povedal tudi tole: Ni veliko računskih centrov, ki bi se lahko pohvalili, da so v tako kratkem času uspeli optimalno izkoristiti kapacitete instaliranih računalniških naprav, kot prav RRC, ki letos že polno dela v treh izmenah. Partnerji so v celoti našli skupni jezik tudi kar zadeva obdelav v raznih konicah (10. 15. v mesecu OD, obračun mat., itd.), in nimajo pripomb na kvaliteto dela RRC. Seveda je pri tem bistveno vplivala mreža terminalov ter še izboljšala izkoristek računalnika. D. Justin je na koncu jasno poudaril, da je bila odločitev partnerjev za skupno nabavo računalnika izredno kvalitetna in pametna ter racionalna, saj napravljeni izračuni kažejo, da so obdelave na Cyber 70 za partnerje tudi šestkrat cenejše od istih obdelav v drugih centrih. (Nekatere naše organizacije menda plačujejo takim zunanjim centrom usluge tudi do 10-krat dražje, kot bi stala obdelava v RRC!? ); L S. Odbor za medsebojna razmerja pri delovni organizaciji „ISKRA“ Tovarna antenskih naprav VRHNIKA objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. Vodja kontrole 2. Konstruktor 3. Delavec v galvani Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1. VS ali SS izobrazba strojne ali elektro srrteri z 2 ali 4-letno prakso na ustreznem delovnem mestu, zaželen tečaj za kontrolorja. Poskusna doba 3 mčsece. Ad 2. VS, VŠ ali SS izobrazba strojne smeri z 1, 3 ali 5-letno prakso. Poskusna doba 3 mesece. Ad 3. Osemletka s tečajem za galvanizeija in 2-letna praksa, ni pa pogoj. Rok za sprejemanje prijav je 10 dni po objavi. Kandidati naj se prijavijo pismeno splošni službi delovne organizacije: „ISKRA“ tovarna antenskih naprav, 61360 VRHNIKA, Idrijska cesta 42. Kandidati bodo obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po preteku za sprejemanje prijav. Iz 35. številke »Pavlihe« — Kako veš, da je naša delavska kontrola sestavljena Iz petih članov? PORTRETI ISKRAŠEV Alojz Dular-kemik, ekonomist, slikar in glasbenik Na razstavi v Celju, ki je bila odprta v okviru prireditev in proslav ob dnevu borca, dnevu Iskre in 80-letnici EMO, je svoja dela razstavljal tudi Alojz Dular, inženir kemije, zaposlen v Iskra Commerce na Kotnikovi v Ljubljani. Najin pogovor je najprej stekel prav o tej razstavi, za katero Alojz Dular meni, da je bik „čisto v redu“ le, da je na njej razstavljalo premalo avtorjev. „Lani je bilo na podobni razstavi v Sežani veliko več materiala kot letos v Celju, z edino razliko, da so bili razstavni prostori v Sežani precej slabši. Predstavljanje je bilo zato v Celju neprimerno boljše. Mislim, da bi se moral tudi tale naš marketing bolj vključiti v organiziranje razstav, saj tega ne bi smeli prepustiti dvem, trem ljudem. “ Alojz Dular se je rodil leta 1920 v Slovenj Gradcu. V gimnazijo je hodil v Ljubljani, kjer ga je profesor za risanje navdušil za slikarstvo. Ta profesor je imel precejšen vpliv na vse dijake na bivši peti gimnaziji, saj jim je prepustil, da sami odločajo o tem, kaj bodo risali in v kakšni tehniki. Naš sogovornik se je takrat odločil za olje in pastele. Več sem delal pastelov kot olj, ker mi je pač pastel bolj ležal. Od tematike pa mi osebno najbolj leži portret, oz. figuralika, ne pa kakšni pejsaži ali tihožitja, no tihožitja še nekako, pejsaže pa rišem le redko. kdaj. V zadnjem času pastelov ni mogoče več dobiti, zato sem se lotil čistega akvarela in olja. Torej pri tistih redkih pejsažih uporabljam akvarel, ker je portret v akvarelu izredno težka stvar. “ Pri slikanju portretov pa je svoje čase uporabljal tudi akvarele. To je bilo med vojno, ko je bil zaprt v koncentracijskem taborišču Gonars. Tam je bil okoli 10 mesecev, potem ko so ga tpustili, pa je odšel k partizanom. Najprej je bil v bazoviški brigadi, zatem pri kulturnem centru IX. korpusa, kjer je nekaj časa igral pri vojaški godbi klarinet in saksofon. Svobodo je pričakal kot borec Kosovelove brigade v Koprivi na Krasu. Po gimnaziji mu je najprej rojilo po glavi, da bi se vpisal na likovno akademijo, kljub temu pa se je odločil za študij kemije, ki jo je diplomiral po vojni leta 1947. Najprej se je zaposlil v Vodograd-benem laboratoriju v Ljubljani, od leta 1951 pa je Iskraš Najprej je delal na Inštitutu za elektrozveze, od leta 1964 pa v Iskra Commerce, kjer je zaposlen tudi danes. S prehodom ZTO v tedanji PSO, ali sedanji Iskra Commerce je prevzel oddelek „dežele v razvoju", pozneje je skrbel le za Afriko, nato pa je prevzel oddelek ..Francija, Benelux, Španija", Od leta 1969 je zadolžen za organizacijo, informatiko ipd. Čeprav se Alojz Dular ukvarja s slikarstvom že dolgo, pa je bilo pomanjkanje časa krivo, da ni še več risal Prvič je organizirano razstavljal lani v Sežani, drugič na kolektivni razstavi Krajevne skupnosti Posavje, tretjič pa pred kratkim v Celju. Njegova dela na razstavi v celjskem mestnem parku so bila med najbolj gledanimi; kot dokaz, da je Alojz Dular dober slikar pa govori tudi to, da so si eno njegovo delo skušali „izposo-diti". lad so d hi*1* širokega izbora slik Alojza Dularja smo za danes izbrali naslednje tri, ki A,,* ustavljene p Celju: zgoraj - Kopalka, desno zgoraj: slikarjev toportret in desno spodaj — Na plaži. JESEN gledam ga kako zatrepeta in pade vedno nižje vedno bližje k zemlji razkošje sonca skozi oblake veliko jesenskih trupel je pod drevjem ko grem mimo dežne kaplje se še niso posušile smrt v rumenem veje potemnijo ko listje odpade korenine zaživijo ko listje odpade električne žice ostanejo same lastovke so že zdavnaj odletele MILENA V PRIHODNJE BOMO V ISKRI POGOSTEJE PISALI O USTVARJANJU NAŠIH LIKOVNIKOV. K Emajl v umetnosti . Tovarna EMO, kije vZP ISKRA, je ob praznovanju 80-letnice svojega obsto-ja organizirala razstavo, na kateri je v prvem delu prikazala zgodovinski pregled razv°ja in dogodkov v tovarni. Drugi del razstave pa je bil likovni pod naslovom »crnajl v umetnosti”. Na tej razstavi je razstavljalo sedem likovnikov in to: Mdan Lorenčak - akad. slikar, Mirko Knez, Dane Horvat, Marijan Zdolšek, Viktor Suvan in Ivan Razboršek. Razstavljeno je bilo 93 eksponatov. Razstava JvalbUa °dprta 0(1 24 6. do 4.7.1974. leta ter jo je obiskalo okoli 6.000 obisko- Razstava „emajl v umetnosti” je Prva take vrste pri nas, po številu obiskovalcev pa je zelo lepo uspela, ato vsa pohvala iniciatorjem in orga-I7-atorjem, ki so želeli pokazati, da se a emajl, katerega proizvaja EMO, ^Porabiti v likovne svrtie, oz., da se da terni barvami, izdelovati lepe in oristne dekorativne izdelke, ki so uporabnii. Tovarna je dala na razpolago barve, azne emajlirane proizvode (krožnike, P0s°4O' skodele in razne elemente od tedilnikov) in prostor s pečjo, kjer so .• .°ynilti risali in takoj dobili pečen n ele*c ter so lahko videli,ali so dobro ‘‘risali, če so barve v redu in eventu-‘e korekture spet takoj dobili nazaj. <■ tej priliki moram pohvaliti tovari--I"0 l °klič Miro, ki je s tako ljubez- nijo, pedantnostjo in dobro voljo pripravljala barve in izdelke, pekla in zopet pekla vse, kar smo narisali ali popravljali, in vseskozi je bila čudovito dobre volje. Jaz sem se na poziv tov. Kneza odzval vabilu, da bi z emajlom risal na razne predmete. Moram priznati, da sem v začetku bil v zadregi, ker sem se prvič srečal s temi barvami. Tov. Knez mi je dal osnovne napotke in nato sem se lotil dela. S temi barvami (emajlom) se lepo dela, težava pa je le v tem, da se ne morejo delati lepi, oz. fini prehodi barv. Emajl je zrnate strukture, ki se v vodi ne stopi popolnoma, tako, daje bolj grob. Na koncu (delal sem samo 3 dni) sem že lepo obvladal tehniko risanja in mi je bilo zelo žal, da sem moral nehati. Porisal sem 16 izdelkov. Prav toliko sem moral pustiti v tovarni EMO, ker je bil pogoj, da vsak lahko zase naredi toliko, kolikor bo naredil, oz. narisal za EMO. Mislim, da je ta pogoj malo prezahteven, ker pa je že bil - smo se ga pač morali držati. Ostali udeleženci so imeli prednost v tem, da so imeli dosti več časa za delo. Na razstavi je bilo od 92 eksponatov, 5 mojih. Uspeh razstave in interes za razstavljene predmete kaže, da je dosti kupcev, ki bi radi kupili razne emajl, rane proizvode kot okrasni predmet, ki bi bil istočasno tudi uporaben. To pomeni, da bi poleg proizvodov redne proizvodnje, kateri so okrašeni s tujo ornamentiko in okraski, bilo dobro in koristno na te proizvode dati domače motive vseh narodov Jugoslavije. Naša ornamentika (mislim na jugoslovansko) je tako raznolika in svojstvena, da bi te proizvode osvežila in približala našim kupcem. To bogastvo domače ornamentike gre počasi v pozabo - nalepke s tujo ornamentiko prinašajo k nam tudi tujo kulturOj zato menim, da bi morali več gojiti in uporabljati predvsem izročilo naših prednikov - koristiti okraske, ki so se rodili in živeli na naši zemlji. Izvirnost teh okraskov bi v naše domove, gostišča in turistične prodajalne prinesla domačnost, obenem bi turistom in ostalim pokazali in dali zares našt kulturno izročilo, oz. originalen spominček. Zato predlagam, da bi EMO začel uporabljati to narodno blago, ki bi našim narodom in kulturi prineslo samo dobro. Nisem proti motivom, ki se sedaj uporabljajo — okusi so različni. Tovariš Kač, ki v tovarni EMO vodi propagando, je dal lepo idejo - naj bi se to risanje vršilo vsako leto po en teden v njihovi tovarni. Ta predlog je zelo koristen ne samo zato, da se pokaže vsestranska uporaba emajla, temveč se daje možnost likovnikom amaterjem ZP ISKRA za novo obliko izražanja. Več likovnikov - več idej. Ne bi bilo slabo, če bi boljše risbe bile za nalepke v manjših serijah. Slišal sem, daje bilo mnogo interesentov na razstavi „emajl v umetnosti”, kateri bi radi kupili razstavljene predmete, ki pa niso bili naprodaj, ker bodo uporabljeni. Kot dekoracija v posameznih pisarn ali in sprejemnici v tovarni EMO. Kopije bi bile dostopne ostalim izven tovarne in dosegle svoj namen širše - šle bi v svet, oz. v domove in druge objekte. Kot 25-letni zbiralec narodnega blaga, predvsem ornamentike, sem pripravljen dati svojo zbirko na vpogled. Mogoče bi bilo" najbolj primerno in efektno, da bi razstavljal v tovarni EMO. Tako bi imeli prilikq vsi. ki delajo na kreaciji in prodaji izdelkov tovarne EMO, videti in spoznati originalno ornamentiko Slovenije in ostalih narodov Jugoslavije in sveta. Kot sem že omenil, to naše narodno blago, ki je izvirno, lepo in vsestransko uporabno, bi prineslo V naše življenje domačnost in nam razumljivo kulturo. Vse, kar kupi naš ali tuji kupec > naj bi bil del naše kulture — na žalost v večini primerov kupi tujo kulturo ali pa kič, ki se rojeva kot kombinacija vpliva tuje motivike in nepoznavanja^kaj je zares naše in originalno. TaJa proizvodi gredo v svet in nam delajo vse drugo kot dobro uslugo. Razstava „emajl v umetnosti” je tako dala novo in koristno idejo -zato bi s tem morali nadaljevati. Skušnje pri izbiri motivov, risanju in končno na razstavi naj bi nam dale koristne napotke za nadaljnje delo, afirmacijo izdelka in likovnika. Razboršek Ivan . KRIŽANKA ZA RAZVEDRILO Vodoravno: 1. avtomobilska oznaka za Kranj; 3. najavljen, sporočen; 11. deli podmornice; 18. pamet; 20. pregovor; 22. del planinske opreme; 23. kemični znak za element, ki ga uporabljajo v polvodniški tehniki; 25. potovalka, aktovka; 26. ena izmed TOZD Elektromehanike; 27. tovarna športnega orodja; 29. temovanje v kavbojskih veščinah; 32. dolina nad Planico; 33. poljska ptica; 34. signalno-vamostna naprava; 36. naša ljudska armada; 38. podzemlje pri starih Rimljanih; 39. Normani; 41. . češka pritrdilnica; 42. predlog; 44. časovno razdobje; 46. okrajšano žensko ime; 47. predlog; 48. TOZD ’ naše novomeške tovarne; 49. začetnici imena in priimka slovenskega slikarja; 51. umetnik v cirkusu; 54. menjačica; 56. potopitvi; 58. avtomobilska kratica za Karlovac; 59. vladarski naziv; 61. narek, neovrgljiv ukaz; 63. otok v Jadranskem morju; 64. mimohod vojaških enot; 65. spremljevalec ognja; 66. okrajšano •tuje žensko ime; 68. računska tablica; 70. neprijetna spremljevalka spanja; 71. merska enota za papir; 72. nevarno orožje; 73. starinsko glasbilo; 74. reka na Štajerskem; 75. slovenski knez; 76. vrsta tujih cigaret; 78. znameniti italijanski slikar fresk (Guido); 80. planinski dom; 83. slabič; 85. medmet; 86. mehke čepice brez ščitnika; 88. Športni klub Olimpija; 90. vulkansko otočje severno od Sicilije; 93. tovarna avtomobilov v Mariboru; 94. avtomobilska kratica za Rijeko; 95. rimski državnik, pesnik in filozof; 96. gosta na poroki; 98. neumnica; 100; znak za selenu podobno kovino; 101. del jahalne opreme; 103. ugandski voditelj (Amin); 105. del telovadne prvine; 107. kolo - zelo tanko v primerjavi z njegovim premerom; 109. kostnica; 111. žemlji podoben kruh v Italiji; 113. zapisi zgodovinskih dogodkov; 115. kosilo; 116. vrsta vijakov; 117. nenravnost; 119. srbski pesnik in dramatik (Vojislav, č je č); 120. tuje moško ime; 121. rusko žensko ime; 122. gib, dejanje, preračunano na zunanji učinek; 124. osrednji predel Grčije (Atene); 126. izraelsko pristanišče; 127. del telesa; 128. lesena, ali kovinska posoda; 129. boginja nesreče; 131. kratica za italijanski radio in TV; 132. bogovi v germanski mitologiji; 133. del umetniškega imena prve slov. filmske igralke (... Rina); 135. začetnici imena in priimka češkega kritika in literarnega zgodovinarja (1880-1939); 136. del dvokolesa; 137. gorovje v Mah Aziji; 139. strasti; 140. šalu podoben del ženske garderobe iz dragega -krzna; 142. naš najboljši telovadec; 143. pozitivna elektroda; 144. izolacija; 145. okrasna vrtna cvetica. Navpično: 1. žuželke, ki svetijo; 2. stikalna naprava za samodejno vključevanje električnega toka; 4. francoski kirurg in biolog, specialist za ožilje (presaditve tkiv); 5. priprava za pisanje; 6. steber za ojačitev zidu; 7. eden izmed čutov; 8. grški junak pred Trojo; 9. igralna karta; 10. ne more govoriti; 11. obrtnik iz živilske stroke; 12. glavni števnik; 13. tako in tako; 14. požrešna riba; 15. ovratnica; 16. A vari; 17. veznik; 18 mesto v Istri; 19. izdelek tovarne na Pržanu; 21. Sibirska reka; 24. geometrijski pojem; 26. žensko ime; 28. Zolajev roman; 30. bodrilni klic na bikoborbah; 32. predpona, ki pomeni čez, onstran; 33. lepa hiša; 35. znamka ameriških avtomobilov; 37. naplačilo; 38. osebni zaimek; 40. gora v Karavankah; 43. tuje žensko ime; 45. Citroenov avto; 46. trboveljsko podjetje; 47. zgodnje jutro; 50. zasmehovanja; 52. izrazit predstavnik; 53. zdravilo v posebni obliki; 55. Estonec; 56. mesto v SRH (tekstil, ind.); 57. pesem hvalnica; 59. merska enota v elektriki; 60. visok planinski vrh; 62. francoski filozof in kritik (Hipollyte); 64. športna trofeja; 65. razdalja, ki jo doseže vrženi predmet; 67. star Slovan; 69. življenjska tekočina; 70. poljska cvetica; 71. dvojica; 76. srednjeazijsko pogorje; 77. ime znanega jugoslovanskega atleta (tekač); 78. upadanje gospodarske rasti; 81. odpadniki; 82. poudarjen opis; 84. prebivalci velikega kontinenta; 86. ime slov. gledališkega in filmskega igralca; 87. obnova izrabljenih strojev; 88. znani slov. profesor glasbe; 89. s prsti zaznati; 91. površine, območja; 92. kravica; 95. gnus; 96. vrsta ameriškega plesa; 97, turško mesto; 99. Beotijci; 101. jo .pušča čevelj v snegu; 102. sedanja kratica za naš Zavod za avtomatizacijo; 104. star veznik; 106. klica, poganjek; 108. plašč geometrijskega telesa; 110. mesto v Bački; 112. redko moško ime; 114. revno hrvaško področje". 116. madžarski poUtik (Janoš); 118. japonsko pristanišče na otoku Honšu; 121. glasbeni pojem; 123. sadež; 125. sveta gora v Grčiji; 128. ptica roparica; 130. moško ime; 132. krilo rimske vojske; 134. ženski pevski glas; 136. poslovna enota; 138. latinski predlog; 139. začetnici imena in priimka slovenskega igralca; 141. ploskovna mera. Kranjska planinska transverzala Prav gotovo bo planince razveselila vest, da bodo kmalu lahko zakorakali po novi planinski transverzali. Posebnost te poti bo v tem, da jo bo moč prehoditi v normalnih pogojih, v petih dneh in bo tako marsikomu izredno lepo dopolnilo dopusta, ko se vrne z morja. V transverzali so zajeta tudi številna spominska obeležja iz NOB. Začetek poti je na Jezerskem. Preko Ledin, oz. z Jezerskega sedla bo pot potekala prek Grintavcev (Rinka, Skuta, Dolgi Hrbet, Češka koča, Kočna, Grintavec), nato prek Kokrškega sedla čez Kalški greben na Krvavško področje, čez Štefanjo goro, Možjanco in prehod na Storžičevo območje (Sv. Jakob, Hudičev boršt, Mali Grintavec, Mačensko sedlo, Bašeljski vrh, Dom na Kališču, Storžič in Polano),kjer bo zaključek poti, oz. v Kranju. Skupaj bo približno 25 kontrolnih žigov, čas za prehod poti bo neomejen, pri čemer tudi ne bo odločilno zaporedje transverzalnih točk. Vsakdo, ki bo pot prehodil, bo prejel lično značko (je v izdelavi) in diplomo. Idejo za transverzalo je dalo PD Kranj, ki bo pot pripravilo in usposobilo že naslednje leto, če bo le dovolj finančnih sredstev. Pri tej nameri je bila glavni motiv akcija za pospeševanje množičnosti. Izkušnje in zapažanja kažejo, da so za množično obiskovanje takih poti še najbolj interesantne krajše, ki jih je možno prehoditi v eni sezoni oziroma v nekaj zaporednih dneh. V množičnosti vidi tako kadrovski vir za specializirane dejavnosti, vrhunske dosežke kot tudj kadre za vzgojno-prganizacijsko-ope- rativne dejavnosti. Prav tako so take ..krajše" poti odskočišče za daljše in zahtevnejše poti, kot npr. Slovenska planinska transverzala, pot prijateljstva itd. Kranjska planinska transverzala ne bo zanimiva le za kranjske planince pač pa tudi za planince ljubljanskega, kamniškega in drugih območij naše ožje in širše domovine, kakor tudi za tujce, saj bo potekala po prelepem gorskem svetu naših Karavank. Toda preden bo vse nared, bo treba ie veliko dela, ki ga bodo s prostovoljnim delom opravil predvsem kranjski planinci. V njihovih vrstah smo tudi člani kolektiva Elektromehanike in bomo tudi prispevali svoj delež tako pri nadelavi poti, markiranju in drugih delih. Upamo, da bo vse potekalo po predvidevanjih;, da bomo lahko že drugo leto korakali po njej in si tako nabirali novih moči. LEBAN PETER ti ž Mladi iz Kranja v Oldhamu VRNJEN OBISK ANGLEŠKIM MLADINCEM Nedavno je odšla iz Kranja v pobrateno mesto Oldham v Veliki Britaniji skupina mladincev, ki vračajo obisk mladim iz tega mesta. Med njimi so tudi štirje mladinci iz MA Elektromehanike, kar je zelo pohvalno za naš aktiv. To je namreč znak, da so naši mladinci aktivni tako v domači organizaciji, kot tudi izven nje. Nagrado v obliki potovanja so dobili: Janez Žakelj (za uspešno vodenje delovne brigade na Kozjanskem), Milan Papič (ki je že vrsto let delaven član, tako v MA Elektromeha-nika, kot tudi v predsedstvu pri občinski konferenci mladih delavcev), Damjan Hvala (kot dvakratni zmagovalec na tekmovanju športnikov Elektromehanike) ter Jože Perko za uspešno vodenje MA v preteklem obdobju. Vodjaskupineje Bojan Klemenčič, sedanji sekretar ZK Elektromehanike in dolgoletni mladinski funkcionar. Vsem skupaj želimo prijetno bivanje v Angliji ter mnogo lepih vtisov. Lac ( ZAHVALA d Ob bridki izgubi dragega moža IVANA GRILCA se najlepše zahvaljujem sodelavcem iz obrata TEA Kranj za denarno pomoč m venec. žena Tilka, sin Jani in hči Marinka ir u Si tt n o n k ZAHVALA Ob smrti moje nenadomestljive mam6 ALBINE INTIHAR, roj. Cajhen se vsem sodelavcem ter sindikatu, še posebej pa predpostavljenim v IEZE " Avtomatika ter sodelavcem iz vzdrževanja najlepše zahvaljujemo za razumevanje ter podarjeno finančno pomoč. sin Edvard in hčerka Vera z družinama ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Sile - Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loku 4, telefon 22-221, int. 2333 - Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA- LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana n