LETO -YEAR 45 JUNIJ 1996 Stalna naslovna slika tega letnika predstavlja tri slovenska verska središča v Avstraliji: Melbourne, Sydney in Adelaido. Delo Zorke Černjak. Na fotografiji pa je tokrat papež z mladimi v Sloveniji. Dolgo ste čakali na to junijsko številko Misli, a dočakali ste jo. Katarina in p. Niko, ki sta bila pri prvih straneh tokratnih Misli še tukaj, sta zdaj v Sloveniji. Hvala jima za pomoč. Mesec junij je bil navadno posvečen spominu na pobite domobrance, kar je zdomstvo doživljalo na svoj način, doma pa je bil to mesec tihih maš za pokojne, ki niso smeli biti imenovani. Z osamosvojitvijo Slovenije v tem mesecu praznujemo dan državnosti. Praznovali smo ga tudi v naših skupnostih. Slovenci živeči v Avstraliji pa naj bi se letos spominjali petinštiridesetih let organiziranega Življenja slovenske skupnosti tukaj. Patra Klavdij Okoren in Beno Korbič sta začela zbirati rojake k slovenskim mašam in jih povezovati z Mislimi, ki svoj ljubilej praznujejo drugo leto. Na srečanjih po mašah se je počasi začelo oblikovati društveno Življenje. Nekaj tega boste lahko prebrali v junijski štebilki Misli, ki je zdaj pred vami. V tej številki je še krajši prispevek, ki vas želi spomniti na letošnji popis prebivalstva in da je usoda prihodnosti slovenske skupnosti v naših rokah. Ne dajmo si vzeti, kar nam pripada. - pater Tone KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO - I. del -Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol - Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca - Cena 10 dolaijev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolaijev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY PEADER) - A. L. Ceferin (ed.) - Cena 11 dolarjev. MY HOUSE - Pesniška zbirka Toneta Kuntnerja “Moja hiša”, prevedena v angleščino. Cena deset dolarjev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleš6ini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE -Knjiga zanimivih esejev Dr.M-Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Za nimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III del. - Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolaijev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. STO RECEPTOV SESTRE NIKOLINE. — Kuharska knjiga o domačih jedeh. Cena prve knjige 11 dolaijev, druge pa 13 dolarjev. PISMA MRTVEMU BRATU - Topli spomini na brata - Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev. PRVA NACIONALNA ILEGALA - Štajerski bataljon - Ena izmed knjig argentinskega Slovenca Ivana Korošca. Cena petnajst dolarjev. JESENSKO LISTJE in ZA PEST DROBIŽA sta pesniški zbirki ade-laidskega pesnika Ivana Burnika Legiša. Obe sta Še na razpolago, vsaka za ceno deset dolarjev. ■ 1 ■ ~YY\ 1 C I 1 (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko J- X. J- jn kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Sloven- ian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E.. BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic-3101 + Tel. (03)9853 7787-Fax (03)98536176 + Naročnina za leto 1996 je 10,- dolarjev, izven Avstralije 20,- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay'OUt): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 -Tel.(03)9387 8488 - Fax: (03)9380 2141 Di iofrje %mUli 1 ^VtoveZke, št; JUNIJ 1996 V začetku pa ni bilo...- stran 129 Bog blagoslovi predrago Slovenijo - stran 130 Spomini ne zbledijo - p. Valerijan - stran 132 Prešteli nas bodo - stran 134 Pismo iz Avstralije - stran 135 beseda, kamen, les - Ljenko Urbančič - stran 136 Bog je velik, ker zna... - pismo p. Pepija - stran 137 Središče sv. Cirila in Metoda, Melbourne - p. Tone - stran 139 ^ragi rojaki- p. Niko - stran 141 Izpod Triglava - stran 142 poti do oltarja K. M. - stran 144 Središče svetega Rafaela, Sydney - p. Valerijan - stran 146 Zbogom Avstralija - Stanko Kastelic - stran 148 Moje celice - zapiski iz zaporov - Jožko Kragelj - stran 149 Naše nabirke - stran 149 ^ ključnih zadevah ni bilo velikih napak - stran 151 Središče svete Družine, Adelaide - p. Janez - stran 152 Perth - p. Tone - stran 153 Z vseh vetrov - stran 154 Kotiček naših mladih - stran 156 Knžem avstralske Slovenije - stran 157 V začetku pa ni bilo... Dobrih dvesto let je Avstralija kontinent belega človeka, a to je le trenutek njenega zdajšnjega življenjskega obdobja, zaradi katerega se je moral umakniti rjavi človek. Del tega trenutka smo tudi mi, Slovenci v Avstraliji. Stari smo petinštirideset let. Konec maja 1951 sta prišla na ta oddaljen konec sveta frančiškana p. Klavdij Okorn in p. Beno Korbič (o njunih začetkih lahko berete na strani 135, ki je vzeta iz ameriške Ave Marije za julij 1951). Pri slovenskem bogoslužju so se začele zbirati skupine, ki jih je bela Avstralija spoznala za Slovence. In kako to, da so šli, da smo šli, tako daleč? V velikonočni oddaji na SBS radiu smo letos lahko sišali, kako je doktor teologije primerjal veliki petek z letom 1941 in dan vstajenja z letom 1945. Vojna je bila končana, Slovenija osvobojena. Za to veliko noč je moralo na križ tisoče domobrancev; tiste, ki so si svobodo razlagali po svoje, pa so še enkrat obsvobodili. Spet drugi so zasejali Slovenijo po vsem svetu. Vsega je bil kriv Beograd, zato je padla odločitev: zakaj bi jim dajali tisto, kar je najboljšega. Pet let je minilo od samostojnosti. Prazničnega vzdušja niti desetdnevna vojna ni skalila. Vzpeli smo se na vrh gore in svobodno zdihali, gospodarji na svojim. Nekateri so začeli razmišljati, da bi si razdelili, kar je prej jemal Beograd. Zdi se, da so najuspešnejši tisti, ki so bili preje tam. Tako je junij mesec praznovanja in žalovanja, veselja in bolečine, ponosa in želje po spravi. Zlasti sprava je v zadnjih letih tolikokrat omenjena, da je izgubila svojo ceno. Nekaj podobnega se dogaja z zakramentom sprave, ki je v krizi-Javno mnenje pokriva množico grehov. Veliko dobre volje in želja je zbrane v narodu. Če se ponašamo s krščanskim izročilom, vemo, kje naj iščemo. Bi še našli katekizem in tam prebrali, kaj je potrebno za sveto spoved. Tudi novi katekizem še vedno govori o kesanju, izpovedi grehov in zadoščevanju. Tega si niso izmislili v Rimu. Ta katekizem je Bog zapisal v srce človeka in ga izgovoril v Jezusu. Zgodilo se je, da so križali tudi njega. A doživel je veliko noč. In naša velika noč bo resnična, ko bomo doživeli njegovo. Prej pa bo treba na Kalvarijo eden z "Oče odpusti jim..." spet drugi z "spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo." V začetku pa ni bilo tako... Potem smo mu prekrižali načrte. '$im*t%* ,f, . ■» * ''»■M «** ,*4jui ,,■; - . ~ ‘ jr " ‘ Š fif: i u 1 Zgoraj: na srečanju z mladimi v Postojni. Spodaj: pri maši v Stožicah. BOG BLAGOSLOVI PREDRAGO SLOVENIJO V okvirih so odlomki iz papeževe splošne avdience na trgu sv. Petra, 22. maja 1996. Iskreno sem hvaležen najprej božji Previdnosti, da mi je v velikonočnem času omogočila ta obisk na povabilo škofov in oblasti Republike Slovenije... Zahvaljujem se vsem, ki so se v velikem številu in lahko rečem z navdušenjem udeležili raznih srečanj v času mojega bivanja v Sloveniji. Iz več razlogov je veselje ob tem obisku zelo veliko. Ob mojem prihodu je ubrano zvonenje po vsej deželi sporočilo poseben pomen tega dogodka za zgodovino celotnega naroda, ki živi na križišču med izmučenim območjem Balkana in ostalo Evropo, in sem ga hotel opogumiti na poti popolne svobode in miru. Slovesna maša na mariborskem letališču. Zgodovina krščanstva slovenskega ljudstva šteje že 1250 let. Njegova sedanja država je stara komaj pet let. Po obdobju lastne države Karantanije so Slovenci bili sestavni del drugih državnih tvorb, posebno še habzburške monarhije Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni je bila ustanovljena država Južnih Slovanov. Slovenci so stopili v novo državo skupin z drugimi, med njimi so bili Hrvati, Srbi, Črnogorci ter Bosna in Hercegovina. Tudi oni so doživeli trpljenje druge svetovne vojne in po svetovnem spopadu so se z drugimi narodi znašli v Jugoslovanski federaciji, podrejeni oblasti komunističnega sistema. Sele v devetdesetih letih je ta federativna vez prenehala, toda za ceno državljanske vojne, ki je terjala nemalo žrtev, čeprav je k sreči na slovenski zemlji trajala manj kot drugje. To so najnovejši politični dogodki, vendar je zgodovina slovenskega ljudstva, ki je zraslo »a ozemlju, ki je pred tem pripadalo Rimskemu imperiju, veliko daljša._____________ Zahvaljujoč krščanstvu je Slovenija ustvarila svojo tipično kulturno istovetnost, kot se je to zgodilo v številnih drugih narodih v Evropi in po svetu. Cerkev na Slovenskem se še vedno spominja tistih imen, ki so ji prinesli vero iz bližnjih središč v Salzburgu, Ogleju in Panoniji: svetih škofov Virgila, Modesta, Pavlina in svetih bratov Cirila in Metoda. Z gotovostjo lahko povemo, da je razvoj slovenske kulture tesno povezan s krščanstvom, začenši prav z jezikom, prisotnim v pisnih dokumentih iz desetega stoletja, ki vsebujejo katehetska in pridigarska besedila. Krščanstvo je prišlo v Slovenijo iz Rima in zato v slovenski kulturi zahodna sestavina prevladuje nad vzhodno. Med mojim obiskom sem vse to posebej naglasil, posebno še med srečanjem s kulturniki in znanstveniki v Mariboru. Slovenska kultura je stara kultura, ki je tako na znanstvenem kot na področju ljudskih izročil zaznamovana z zahodnim značajem. To se je jasno pokazalo v bogoslužnih slavjih; in je nadalje zelo močno prišlo do izraza med srečanjem z mladimi v Postojni. Mladi, dediči kulture, so tukaj poklicani, da jo izročijo rodovom tretjega tisočletja.____________ Spomini ne zbledijo Vsako leto ob tem času mi spomini hitijo k tistim usodnim dnem v maju in juniju leta 1945. Druga svetovna vojna se je končala zadnje dni aprila istega leta. Vojaki premagane nemške vojske so se umikali skozi Slovenijo domov v Nemčijo. Pričakovali ali vsaj upali smo, da bodo zavezniki zasedli tudi naše kraje. Žal ni bilo tako. Na zahodu naše domovine so prišli le do Trsta in na severu do Koroške meje. Zavezniki, med katerimi je bila tudi Rusija, so prepustili Jugoslavijo in države vzhodno od nas sovjetskemu bloku. Domobranci in slovenska vlada v begunstvu v Londonu so skušali prepričati zaveznike, da naj bi zasedli tudi našo domovino, poskrbeli za svobodne volitve ter vzpostavili demokratično slovensko vlado. Toda spet se je zgodila krivica, da so velesile krojile usodo malih narodov in se niso ozirale na voljo ljudstva. Tako je bilo takoj prve dni maja jasno, da zavezniške zasedbe pri nas ne bo. Bilo je samo vprašanje dni, kdaj bodo partizani prišli s hribov in se prikazali iz gozdov slaviti zmago. Ker domobranci niso dobili podpore zaveznikov, so se morali umahiiti v Avstrijo v upanju, da se bodo v dveh tednih vrnili kot zmagovalci. To upanje je začelo upadati, ko so po prihodu prek meje morali Angležem oddati orožje. Tudi med civilisti je bil tiste dni velik preplah, ker so se ljudje bali krvavega obračunavanja nad tistimi, ki niso hoteli pomagati partizanom med revolucijo ali so jim na ta ali oni način nasprotovali. Iz strahu je zato veliko ljudi pobegnilo v Avstrijo ali Italijo. Mejnih prehodov niso nikjer nadzorovali. Zato je bil prehod meje neoviran, dokler niso oblasti prevzeli partizani. Takrat sem bil v ljubljanskem frančiškanskem samostanu kot klerik gimnazijec. Večina drugih je bila že prej poklicana k domobrancem; tudi mene so poklicali. Toda že pri prvem zdravniškem pregleilu me je vojaški zdravnik dr. Grapar poslal domov na okrevanje zaradi razširjenega srca. Ker je bila večina sobratov domobrancev na tem, da se s svojimi enotami umaknejo v Avstrijo, mi je moj neposredni predstojnik, pater Karel Dijak, dejal, da meni ni treba oditi, ker nisem bil v vojski. Vendar šole ne bo, ker večina odhaja. Vsak odgovarja sam zase, če ostane doma ali odide v tujino. Odločil sem se, da se z drugimi umaknem v Avstrijo. V klerikatu je tako ostal le bolni brat Venancij Kastelic iz Bršljina pri Novem mestu, ki je še isto leto avgusta umrl za tuberkulozo. Težki občutki so me spreletavali, ko sem zapuščal domovino, mater, sestre in brate, ne da bi vedel za kako dolgo. Če ostanem doma, me čaka negotova prihodnost, če odidem v tujino, grem v neznano■ Tolažila me je le zavest, da imam dobre sobrate, ki bodo z menoj delili usodo begunca. Potovanje iz Ljubljane v Avstrijo je trajalo od torka do sobote. Hodili smo peš in se veliko ustavljali, ker so bile ceste polne umikajoče se vojske in civilistov z vozovi s konjsko vprego in vseh vrst motornih vozil. Vse se je kot ogromna reka valilo proti meji. Pri Sveti Ani nad Tržičem so čakale dolge kolone na prehod skozi ljubeljski predor. Predor še ni bil končan in zato v njem n1 bilo luči, namesto asfalta pa po tleh prek gležnjev vode in blata. Kolona se je tu in tam ustavila sredi tunela. Pešci smo se takrat tipaje pomikali tned vrstami vozil proti izhodu, dokler se nismo znašli v Avstriji. Kleriki smo se oglasili pri kapucinih v Celovcu. Gostoljubno so nas sprejeli in z nami delili skromno hrano, ki je bila zaradi vojske bolj pičla. Domobranci in civilisti pa so se ustavili trm m »»»»»» wwww wyrww+ SLOVENSKE ŽELEZNICE so 2. junija praznovale častitljivo obletnico - na ta dan pred 150 leti je na Slovensko pripeljal prvi vlak. Iz Gradca je prisopihal na celjsko želežniško postajo. S tem je bil bil končan prvi del projekta Južne železnice, ki je enajst let kasneje povezal Dunaj in Trst. V počastitev praznika so Slovenske železnice pripravile več slovesnosti. Osrednja slovesnost je bila v Celju. Prireditev je spremljala parada domačih in tujih parnih lokomotiv. Iz Gradca je na celjski kolodvor pripeljal muzejski vlak, iz Ljubljane pa sodobni vlak. Slovenske železnice so dogodek počastile tudi tako, da so vsi redni vlaki na vseh progah v Sloveniji na dan praznovanja potnike vozili brezplačno. LJUBLJANSKI ŽUPAN Dimitrij Rupel je v navzočnosti predsednika državnega zbora Jožefa Školča, ministra za promet in zveze Ogorja Umka, generalnega direktorja Slovenskih železnic Marjana Rekarja in drugih gostov ter z blagoslovom ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja izročil namenu po izvirnih načrtih prenovljeno, sicer 150 let staro, želežniško postajo v Ljubljani. Obnova postaje, ki je bila Ljubljani prej v sramoto kot v ponos, se je začela avgusta lani. Zdaj ima postaja urejen in prijazen videz, posebno lepoto ji daje na novo zgrajena stolpna ura, nadomestilo za tisto, ki se je podrla v potresu 1895. SOVENSKI PLES je v zadnjem času dosegel nekaj velikih mednarodnih uspehov. Katarina Venturini in Andrej Šufca sta postala nova svetovna prvaka v kombinaciji, Janja Lesar in Matej Krajcar pa sta bila najboljša mladinca na svetu v latinskoameriških plesih. Katarina in Andrej sta že lani na svetovnem prvenstvu v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov, ko sta bila tretja, napovedala, da bosta v roku dveh let postala svetovna prvaka. To jima je uspelo že letos. V švicarskem Wettingenu sta bila nepremagljiva v latinskoameriških plesih, kjer sta na noge spravila vso dvorano. Katarino in Andreja smo pred tremi leti srečali tudi v Avstraliji. Avgusta 1993 sta kot državna prvaka nastopila na svetovnem prvenstvu klasičnih in športnih plesov v Sydneyu in se uvrstila na osmo mesto. Predstavila sta se tudi Slovencem v Sydneyu, v Melbournu pa sta nastopila 20. avgusta v dvorani verskega središča Kew. OKROŽNO SODIŠČE v Mariboru je začelo stečajni postopek za delniško družbo Tam Maribor in za družbo Hidromontaža. V obeh podjetjih je bilo zaposlenih približno 3.900 delavcev. VINO ’96 LJUBLJANA. Na Gospodarskem razstavišču je bil sejem Vino ’96, ki ima v Ljubljani že dolgoletno tradicijo in velja za enega najpomembnejših sejmov v slovenskem glavnem mestu. Letos se je na njem predstavilo 196 razstavljavcev iz petih držav. Pred sejmom so izvedli mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev. Komisija iz sedmih držav je ocenila 1.294 vzorcev iz 25 držav ter slovenskim vinom podelila dva naziva šampijona, s čimer je Slovenija po besedah predsednika komisije Julija Nemaniča postala zmagovalka letošnjega vinskega sejma. RJAVI KOSMATINEC je deležen velike pozornosti v občinah Velike Lašče, Ribnica in Kočevje. O navzočnosti medveda, pravzaprav njegovem sprehodu po poljih in vrtovih, so te dni pripovedovali preplašeni občani iz Svetega Gregorja, Prilesja, Strug, Seča in drugod. Očitno je, da je v teh gozdovih medvedov več kot doslej. Ljudje zahtevajo zmanjševanje njihovega staleža. O lem pa odloča ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter Lovska zveza Slovenije. Sicer pa so pred dnevi v Kočevskem rogu ulovili medvedko in jo preselili v francoske Pireneje. V kratkem naj bi tja poslali še dva kočevska kosmatinca. PRVA KUHARSKA KNJIGA o kulinarični umetnosti starih Rimljanov. Kaj so jedli prebivalci rimske Emone? Od kod so v tedanjo Ljubljano prihajale začimbe in eksotično sadje? V čem so pripravljali hrano in kako? Kako si lahko danes privoščimo kulinarično razkošje takratnega časa? Na takšna in podobna vprašanja odgovarja knjiga 'Emona in rimska kuhinja-Apicijevi recepti za današnjo rabo’, izdala in založila sta jo Mestni muzej Ljubljana in ČZD Kmečki glas. DRŽAVNI ZBOR je imel na dnevnem redu 40. seje tudi prvo obravnavo predloga zakona o odpravi dvojnega državljanstva, ki ga je v zakonodajni Tobin Brothers Viktorijskim Slovencem I na uslugo v času žalovanja Head Office: 189 Boundary Road NORTH MELBOURNE 9 328 3999 BERVVICK 796 2866 MOORABBIN 9 555 9088 CRANBOURNE (059)96 7211 NOBLE PARK 9 558 4999 DONCASTER 840 1155 PAKENHAM (059) 40 1277 EAST BURVVOOD 886 1600 RINGVVOOD 9 870 8011 ESSENDON 331 1800 ST ALBANS 9 364 0099 FRANKSTON 775 5022 SUNSHINE 9 364 8711 CARDENVALE 596 2253 VVERRIBEE 9 748 7900 GLENROY MALVERN 306 7211 576 0433 F rane t s Tobin & Associates 9596 BI 44 TOBIN BROTHERS PTY LTD (afda) postopek vložil poslanec Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. Matični odbor za notranjo politiko in pravosodje bo državnemu zboru predlagal, naj se predlagani zakon ne sprejme, zakonu pa nasprotuje' tudi vlada. MARJANA LIPOVŠEK ČASTNA KOMORNA PEVKA. Za tenoristom Antonom Dermoto je bilo častno priznanje 'komorni pevec’, tega podeljuje dunajska Državna opera, že drugič podeljeno pevcu slovenskega rodu. Na slovesnosti, 31. maja 1996, je ta laskavi naslov prejela mezzosopranistka Marjana Lipovšek. Ugledna solistka poje na naj večjih opernih odrih po svetu, sodeluje z najboljšimi glasbeniki in orkestri ter snema. V Državni operi na Dunaju je nastopila že v približno dvajsetih vlogah. NA DAN DRŽAVNOSTI ob polnoči so na ljubljanskem gradu priredili petnajstminutni ognjemet in z njim počastili praznik Slovenije. Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact Stan Krnel Dental Technician specialising in dentures and mouthguards. 147 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066 Mobile: 019 695 576 Bi raje imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Krnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze. Suite 7/14 Market St, Box Hill Tel: 9898 6293 Za razlago nemirne Slomškove dobe smo si pomagali z uvodnimi stranmi doktorskega dela mariborskega škofa Franca Krambergerja z naslovom Osrednje teološke resnice v Slomškovem oznanjevanju. Sredi prepletanja najrazličnejših zmotnih idejnih nazorov, sredi vsesplošnega razkristjanjevanja in nevere v preteklem stoletju, je nastopil Slomšek kot duhovnik, škof in teološki učitelj slovenskega ljudstva. Znova ga je hotel poučiti, da je božji otrok, da ima edinega pravega Očeta v nebesih in da se njegovo življenje ne izteka v prazen nič. S to osrednjo mislijo je Slomšek kot oznanjevalec evangeljske resnice odkrival slovenskemu verniku z božje perspektive vse druge življenjske vrednote in norme. Z naukom o božjem otroštvu je zaznačil pravo pot verskega življenja, po kateri je hodil sam in vodil svoje ljudstvo k pravemu cilju med starimi in na novo porajajočimi se idejnimi tokovi, kot so bili racionalizem, janzenizem in jožefinizem, verski liberalizem in ravnodušnost, framasonarstvo in brezverski humanizem, materializem in z revolucijo povezani nacionalizem. Pomudimo se nekoliko pri vsakem izmed njih in poglejmo, kako se je z njimi spoprijemal Anton Martin Slomšek. RACIONALIZEM (RAZUMARSTVO) Na prehodu 18. v 19. stoletje je bil pri nas močno razširjen racionalizem z načelom: ljudi je treba izobraziti, jim pokazati znanstveno utemeljene osnove v gospodarstvu in življenju ter jih rešiti praznoverja. Razum je edina luč, ki more razsvetliti človeka, zato je treba versko in cerkveno življenje prenoviti po načelih razuma. Slomšek je spoznal usodno napako racionalizma. Vsak racionalist ima namreč svoj razum za edino pravilno merilo in vodilo življenja, zato med njimi ne more biti nikoli edinosti v mišljenju in načelih. Ideološkemu neredu pa v življenju sledi moralni nered. Najprej si človek samo želi, da ne bi bilo Boga, nato ga začne tajiti, končno ga zasovraži in odpade. Na slikovit način je Slomšek prikazal usodo razumarja, ko ga je v meditaciji "O samospoznavanju" primerjal s človekom, ki, zagledan v svoj razum, strmi v zvezde, a ne vidi, kod hodi, in ne ve, kam gre. Zato nujno pade v jamo, kjer ujet od zmote lastnega razuma osamljen propade. Slomšek je poudarjal, da vera ni le delo razuma ampak predvsem milosti, pa tudi delo človekove svobodne volje ali delo srca. Zato je kot škof leta 1849 dal svojim duhovnikom tole pedagoško navodilo za verski pouk mladine in odraslih: "Prva skrb mora biti, da izobraževanje razuma in srca enakomerno napreduje. Samo razum preoblagati Z znanostmi na škodo srca - to oblikuje mrzle razumnike in vodi v suhi racionalizem; zanemarjati razum in gojiti samo čustvo srca - to pa prinaša prazne cvetove brez sadu, golo čustvenost in vodi v pietizem ter zanesenjaštvo. Oboje je zgrešena vzgoja... Vendar dušni pastir naj nikoli ne prezre, da imajo otroci, kakor sploh vsi še nepokvarjeni in neizobraženi ljudje, navadno več srca kakor razuma in da je torej mnogo laže najti pot do razuma skoz srce, kakor pa obratno, skoz mrzli razum do srca. -Zal se je doslej v naših ljudskih šolah gledalo le na razvijanje razuma v škodo srca... ’Naše šole so navadno same ledenice, ’ je tožil rajni knezoškof Roman (Zaengerle), in prav je imel... Ali nimamo Žalostne izkušnje, da postaja učeča se mladina Z vsakim letom svojega napredovanja čedalje bolj neverna in da versko prepričanje ter pobožno Življenje tem bolj gineta, kolikor bolj se množij0 znanosti uma..." JANZENIZEM IN JOŽEFINIZEM Skupaj z racionalizmom sta v naših krajih ovirala praktično versko življenje janzenizem in jožefinizem■ Zaradi napačnih nazorov o milosti in nepravilnega pojmovanja Svetega pisma je janzenizem oteževal prejemanje zakramentov, zlasti opravljanje svete pokore in prejemanje svetega obhajila. % janzenističnimi nazori prežeti duhovniki so dajali odvezo šele po večkratni spovedi; nalagali so velike in ostre pokore. Sveto obhajilo jim je bilo plačilo za krepostno življenje, zato so ga dovoljevali ‘e nekaterim in še tem le za veliko noč. Tudi glede drugih pobožnosti je imel janzenizem napačne nazore. Ceščenje sv. Rešnjega telesa, Matere božje Vrli Slovenci! Ne drago materinsko vam bodi luč, materi” SVOlfiGA HtVEGA 2 sinovi matere Slave; naj vam bo v Vera in pa materina beseda! Prava vera 1,1 bodi ključ do zveličavne omike. A. M. Slomšek ln svetnikov je imel za razvado, vse zunanje Pobožnosti (procesije, romanja, pobožnost križevega P°ta, rožni venec, litanije, devetdnevnice, blagoslovi...) so bile več ali manj znamenja Praznoverja. Vse te nazore je sprejel, jih širil in se jih dosledno držal jožefinizem, ki sicer ni vseboval b*kih izrazitih verskih zmot, a jim je bil zelo blizu. turških nevarnostih so vladarji dobili v svoje r°ke vso oblast v državi. Prizadevali so si, da Znanost, umetnost, šolo, Cerkev, versko življenje in sploh vse delujoče sile vprežejo v službo države, Zato so vse podvrgli državnemu nadzorstvu. Reforme s° se začele za časa Marije Terezije (1740 - 1780), Sv°j višek pa so dosegle pod Jožefom II. (1780 -1?90). Res je, da so jožefinske reforme prinesle v cerkveno upravo neki red, a med duhovščino je Zavladal skoraj za celo stoletje togi uradniški duh, nezanimanje za pravo teološko izobrazbo, za verski Pouk in pastoralno delo. Med ljudstvom je zavel pravi verski hlad; zakramentalno življenje je za nekaj časa zamrlo; zaradi mlačnosti in nepoučenosti Pa se je razpaslo mnogo praznoverja. Z ozkosrčnim janzenizmom in uradniškim /f 4 - Slomškov rokopis jožefinizmom se je Slomšek srečal takoj v začetku svoje duhovniške službe in se ves čas svojega Življenja boril zoper njiju. Kot škof je s pridigami, spisi, predvsem pa s pastirskimi listi popravljal škodo, ki sta jo povzročila pri duhovnikih in vernikih s svojo protizakramentalno ostjo. Z apostolsko gorečnostjo je pospeševal pogosto prejemanje zakramentov. Neutrudno je poudarjal, da sme vernik, ki ni v stanju smrtnega greha, pod vodstvom in z vednostjo svojega spovednika čim pogosteje prejemati sv. Rešnje telo. V zakramentalnem življenju je videl rešitev verskega, moralnega in končno večnega življenja svojih vernikov. V pastirskem listu za postni čas leta 1848 je spregovoril z besedami sv. Frančiška Šaleškega: "Prejmite prav pogosto presveto Rešnje telo in verjemite mi, da če svoje duše pogosto nahranite s studencem vse lepote in dobrote, vse svetosti in čistosti, bodo pred njim čedne in pravične, svete in čiste. ... Če vas vprašajo otroci sveta (posvetni kristjani), zakaj tolikokrat hodite k božji mizi, jim recite, da to delate zato, da bi se očistili svojih napak (grehov), znebili svoje revščine, se potolažili v svojih težavah, prejeli moči v svoji slabosti. Povejte jim, da je pogosto obhajilo potrebno dvojnim ljudem: popolnim, ki so dobro pripravljeni in bi nadvse nemodro ravnali, če se ne bi bližali studencu vse popolnosti; nepopolnim, da bi pravo popolnost iskali; - močnim, da ne oslabijo, slabim, da se okrepčajo; - bolnim, da ozdravijo, zdravim, da ne zbolijo. Povejte tistim, ki niso preveč obloženi s svetnimi opravili, naj gredo velikokrat k božji mizi, ker jih delo ne ovira; tisti pa, ki so zamotani v mnoge svetne reči, naj to tudi storijo, ker jim je to silno, silno potrebno. " Leta 1852 je pisal vernikom svoje škofije: "Prvi kristjani so bili skrbni... Po vsakem storjenem grehu so se brez odlašanja spokorili, pa tudi pri vsaki maši, posebno ob nedeljah in svetih praznikih so uživali presveto Rešnje telo. ... Kakor hitro pa so začeli opuščati božjo mizo, je tudi sveta srčnost kristjanov začela umirati in je umrla..." Razen navajanja k zakramentalnemu življenju je pri škofu Slomšku še vrsta drugih, zlasti pastoralnih ukrepov, s katerimi je odpravljal napake in posledice janzenizma in jožefinizma. V duhovno in versko korist vernikov je uvedel tridnevne duhovne obnove po stanovih in postne govore. Leta 1860 je vpeljal šmarnično pobožnost. In končno - vneto je trebil ostanke praznoverja, la so poleg idejnih tokov ogrožali čistost vere med ljudstvom. /nadaljevanje prihodnjič/ Pripravila K. M. SV. RAFAEL Fr. Valerian Jenko, O. F. M., St. Raphael S/ovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.VV.2160) Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692 Slovenske sestre ■ frančiSkanke Brezmadežne St. Raphael C on ven t, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV., 2160 Telefon: (02) 682 5478 V CANBERRI bodo službe božje 21. julija in 18. avgusta ob štirih popoldne, septembra pa spet ob 6. uri zvečer. NEWCASTLE je na vrsti za službo božjo v nedeljo, 30. junija (peta nedelja). Zbrali se bomo v stolni cerkvi Srca Jezusovega v Hamiltonu ob 6. uri zvečer. Pred mašo bo priložnost za zakrament sprave, po maši pa bo srečanje v dvorani. Obvestite se med seboj in, če je mogoče, omogočite prevoz tistim, ki drugače ne morejo priti. FOLKLORNI NASTOP bo v naši dvorani v Merrylandsu v nedeljo, 30. junija. Predstavili se nam bodo člani folklorne skupine iz Canberre pod vodstvom gospe Ljube Pribac. Pokazali nam bodo plese iz različnih predelov Slovenije. Nastopajoči bodo v narodnih nošah najprej pri sveti maši ob pol desetih, koncert pa bo ob 11. uri. Upam, da se boste te izredne prireditve udeležili v velikem številu in s tem izrazili priznanje in zahvalo plesalcem iz Canberre! STOJNICO bomo spet imeli v četrtek, 11. julija. Ponovno se priporočamo -vaši naklonjenosti, da prispevate primerne, dobro ohranjene predmete. CAR RALLY je naša vsakoletna prireditev za mladino in odrasle. Letošnja, šesta po vrsti, bo na sporedu v nedeljo, 11. avgusta. Lanskoletni zmagovalec je bila družina Olge Lah, ki bo tudi organizator letošnje. Prijave bodo sprejemali po maši v Merrylandsu v juliju mesecu. PATER TOMAŽ se je zaradi zdravstvenih in osebnih razlogov odločil, da se vrne v domovino. Dne 29. junija bo praznoval 25-letnico svojega mašniškega posvečenja. Slovesnost bo imel v domači župniji Št. Vid nad Ljubljano v krogu matere, bratov, sorodnikov in sobratov. Tukajšnji zdravnik-ortoped, ki mu je operiral gleženj, pravi, da bo zdravljenje noge vzelo dve leti. Zato potrebuje počitek. Patru Tomažu čestitamo ob njegovi srebrni maši in mu želimo za naprej obilo zdravja in uspehov v duhovniški službi! POKOJNI Devetega aprila 1996 je v Wollongongu umrla LINA LYDIA PELKO, rojena ZIEGLER. Bila je vdova po pokojnem Alojzu Pelku, ki je umrl 26. 7. 1987. Rojena je bila 29. 3. 1916 v Heidelbergu v Nemčiji. Pokojnica zapušča hčerko Helgo, ki je bila poročena s Pavlom Arharjem. Pavle je umrl v prometni nesreči blizu Singeltona, N. S. W., ko je bil kot rezervist-kuhar v vojaški službi. Nesreča se je zgodila 23. 2. 1973. Pokojna zapušča poleg omenjene hčerke Helge tudi vnukinjo Angelino in vnuka Petra. Pogrebna maša je bila v Warrawongu, k večnemu počitku pa so jo položili na pokopališče Lakeside v Daptu, kjer že devet let počiva mož Alojz. V četrtek, 23. maja 1996, je v bolnici v Aubumu (Sydney) umrl rojak ANDREJ LUIS ČIBEJ. Rojen je bil 24. 9. 1919 v Gorici kot sin Andreja in Jožefine^rojene Nibrant. Dne 20. 12. 1942 se je v Gorici poročil z Marijo, rojeno Bregant, prav tako iz Gorice po rodu. Andrej je prišel v Avstralijo leta 1956 in živel nekaj časa v Melbournu. Naslednje leto sta prišla za njim v Avstralijo žena Marija in sin Hermes. Najprej so živeli v Leichhardtu, leta 1958 pa so si kupili hišo v Aubumu. Andrej se je kmalu zaposlil v pivovarni Tooth na Broadwayu, kjer je delal vse do upokojitve. Bolehal je na dihalnih organih (Emphysema), zaradi česar je tudi umrl. Dan pred smrtjo je prejel zakramente. Pokojnik zapušča poleg omenjene žene Marije in sina Hermesa - ki je poročen z Valerijo, rojeno Collie in imata sina Andreja in Jamesa - tudi dve sestri, Mafaldo in Marico, v domovini; brat Boris pa je že med pokojnimi. Pogrebna maša za Andreja je bila v naši cerkvi v Merrylandsu v ponedeljek, 27. maja, po njej pa upepelitev v Rookwoodu. V ponedeljek, 27. maja 1996, je v bolnici St. Vincent v Sydneyu umrl. KARL EICHOLZER. Rojen je bil 5. 11. 1936 v Radljah ob Dravi. Zaposlen je bil v tovarni stekla v Redfemu. Pokojnik je bil upepeljen v krematoriju Botany v petek, 31. maja 1996. Njegov zadnji naslov je bil: Cleveland Inn Hotel, 433 Cleveland St., Rcdfem, N. S. W. V ponedeljek, 17. junija 1996 zvečer je v bolnici na Gold Coastu (Qeensland) umrl JOŽE JUDNIČ. Rojen je bil 2. 3. 1934 v Črnomlju. V Ljubljani se je leta 1975 poročil z Marijo Umek po rodu iz Reštanja pri Senovem. V njihovi družini je bilo deset otrok. Po rojstvu hčerke Brigite sta prišla v Avstralijo, kjer se jima je rodil še sin John. Najprej so živeli v Melbournu v Viktoriji. Leta 1986 so se preselili na Zlato obalo, kot mnogi drugi rojaki iz Melbourna in Sydneya. Bil je zaposlen kot strugar in monter v podjetju za proizvodnjo strešne pločevine. Rad se je udeleževal slovenskih prireditev in naše službe božje, kadar je bila na Zaiti obali. Redno je družina obiskovala bogoslužje v domači fari v cerkvi Srca Jezusovega v Merimacu. Pred tremi leti je zbolel za rakovo boleznijo. Lansko leto sta z ženo še obiskala rojstni kraj. Po vrnitvi je bolezen vztrajno napredovala. Dober teden dni pred smrtjo je moral v bolnico. Spravljen z Bogom - zakramente mu je podelil duhovnik iz Southporta - je vdan v božjo voljo sklenil svoje zemeljsko življenje. V petek, 21. junija je bila zanj darovana pogrebna maša v njegovi farni cerkvi Srca Jezusovega, nato so ga pokopali na pokopališču v Carrari. Pokojni Jože nima več živih sorodnikov. Na pogreb je prišla sestra njegove žene, Greta, ki živi v Švici. Duše pokojnih naj po božjem usmiljenju počivajo v miru, mi pa se jih spomnimo v molitvi. KRSTI IMOGEN ELIZABETH EGAN, Wahroonga, N. S. W. Oče Sean, mati Ingrid, rojena Klobasa. Botra sta bila Eamon Egan in Suzana Elliott. Krščena je bila 1. marca 1996 v cerkvi St. Anthony, Terry Hills, New South Wales. LAUREN TEJA STARIHA, Kings Langley, N. S. W. Oče Henry Istok, mati Miriam Franca, rojena Bavčar. Botra sta bila Bogdan Bavčar in Suze Zec. Krščena je bila 13. aprila v cerkvi Sv. Rafael, Merrylands. ANTHONY JOSEPH OCH, Bankstown, N. S. W. Oče David Joseph, mati Karen, rojena Šajn. Botra sta bila Paul Och in Judy Šajn. Krščen je bil 14. aprila 1996 v cerkvi St. Felix, Bankstown. VERONIKA VIČIČ, Croydon Park, N. S. W. Oče Jožef, mati Jenny, rojena Muha. Botra sta bila Vojimir in Sonija Vičič, ki sta ju zastopala Leon in -V ------------- Odprto i od 11 im do 11 pm, 1, v petek in soboto 1, do sne ponoči. \ Ob nedeljah zaprto, 'i Domača hrana. Dobra postrežbi posameznikom in skupinam! 1 137 Bank Street SOUTH MELBOURNE Tel: (03)9690 5148 ■ Nives Grlj. Krščena 21. aprila 1996 v cerkvi Sv. Rafaela, Merrylands. CARLY MARIE ROMEO, Wakeley, N. S. W. Oče Rocco, mati Yolanda, rojena Samsa. Botra sta bila Dušan in Sandra Samsa. Krščena 28. aprila 1996 v cerkvi Sv. Rafael, Merrylands. JULI AN ANDREW AVERY, Rosemeadovv, N. S. W. Oče Peter, mati Tanja, rojena Kukovec. Botra sta bila Ross in Sue Russo. Krščen je bil 26. maja 1996 v cerkvi Sv. Rafael, Merrylands. ELISA MARIA BARIČ, Inglebum, N. S. W. Oče Tony, mati Maria, rojena Brodnik. Botri so bili: Louis Brodnik, Tanya Barič, Brigitte Johnson in Anthony Abraham. Krščena je bila 2. junija 1996 v cerkvi Sv. Rafaela, Merrylands. DANIEL DAVID SAMSA, Bankstovvn, N. S. W. Oče Dušan, mati Sandra, rojena Fabjančič. Boter je bil Boris Fabjančič. Krščen 2. junija 1996 v cerkvi Sv. Rafaela, Merrylands. Novokrščenim malčkom, staršem in botrom iskrene čestitke. Bog daj, da bi novi člani Cerkve imeli močno oporo za krščansko življenje v svojih družinah! POROKA PETER REES LEWIS, Dulwich Hill, N. S. W„ sin Douglasa in Leslie, rojene Chapman, rojen v Sydneyu in JOŽICA ČRNEC, hčerka Jožeta in Erne, rojena v Sydneyu, krščena v Paddingtonu. Priči sta bila David Craig in Ema Dimech. Par se je poročil 20. aprila 1996 v cerkvi Sv. Rafaela v Merrylandsu. Petru in Jožici iskrene čestitke z željo in prošnjo za obilico božjega blagoslova na njuni skupni življenjski poti! pater Valerijan Zbogom Avstralija Dne 6. 11. 1995 sem na povabilo zakoncev g. Vinka Ovijacha in njegove žene, gospe Marije, prišel v Avstralijo. Srečen sem bil tu in hitro so minili dnevi, tedni, meseci in prišel je dan povratka, v duši pa ostaja prelep spomin na Avstralijo, na sobrate, srčno dobre Slovence in njihove družiue. Prijetna in iskrena so bila srečanja v slovenskem verskem središču Merrylandsu, tako pri bogoslužju ob številni udeležbi in aktivnem sodelovanju rojakov, ob zborovskem in ljudskem petju, kot po njem. Vzpodbudne so bile besede sobratov patra Tomaža in patra Valerijana po maši ob nedeljah in ob raznih prireditvah ter slovesnostih. V župnijski dvorani pa živahni in iskreni pogovori z rojaki. C£/?N|Afc^ John & Zorka V Merrylandsu sem se srečal tudi s častnim konzulom g. Fredijem Brežnikom, človekom, ki ga odlikujeta humanost in dobrota. Spoznal sem tudi g. Jožeta Košoroka. Kmalu sva si postala iskrena prijatelja. Večkrat sva se peljala na izlet v bližnjo in daljno okolico Sydneya. Prelep spomin bo ostal v moji duši še na srčno dobri družini Lukežič in Lah. Želel sem si nekoliko širše ogledati Avstralijo, kar se mi je tudi posrečilo. Na povabilo članov Dramske skupine Merrylands sem z njimi odpotoval v Nevvcastle, kjer so zelo doživeto zaigrali veseloigro Vdova Rošlinka. Bilo je smeha, dobre volje, tudi BBQ ni manjkal; pri vsem tem pa prijetni pogovori z rojaki. Obiskal sem tudi Lightning Ridge, kraj kjer številni iščejo srečo pri izkopavanju opalov. Tam živeča slovenska rojaka g. Albin Poršek in njegova žena ga Justina, sta mi nudila odlično gostoljubje, domačnost in me peljala na ogled kraja. Z letalom sem odpotoval v Adelaido in bil gost p. Janeza, ki je kakor sv. Frančišek z ljubeznijo povezan z naravo. Odlično me je pogostil. Je strokovnjak v kuhi. Tam sem se srečal tudi z rojakom g. Ignacem Ahlinom in bil nekaj ur gost v njegovi hiši. Prijeten je bil pogovor. Zanimalo ga je kaj kaj je novega v njegovi rojstni fari. Ogledala sva si tudi obalo ob Adelaidi. Nato me je peljal tudi v tamkajšnji slovenski klub, kjer sem doživel prijetno srečanje z rojaki in odlično pogostitev. Iz Adelaide sem z avtobusom odpotoval v Milduro, kjer me je prisrčno sprejela in pogostila moja nekdanja učenka ga. Jožica Gerden. Omogočila mi je ogled zanimivosti Mildure in popeljala tudi na trgatev k Tonkovim, ki so naju bogato obdarili s sladkim grozdjem. Po petdnevnem, prijetnem bivanju v Milduri, sem z letalom odletel v Melbourne, kjer me je na letališču pričakal p. Tone. Prisrčno sva se pozdravila in odpeljala v župnišče, kjer sem se srečal tudi s patrom Bazjlijem, ki je dolgoletni urednik Misli, prve slovenske revije v Avstraliji. Kljub obilnemu delu v dušnem pastirstvu, sta mi nudila prijetno domačnost, gostoljubje in ogled Melbourna in njegove okolice. Somaševal sem z iljima v prikupni slovenski cerkvi, posvečeni slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Prijeten pa je bil izlet v oddaljeno Wodongo, kjer je bila ravno takrat maša. V Canberri pa sem bil deležen usluge g. Faleža. Potrudil se je in mi dobrohotno omogočil ogled mesta. Tam živeči g. Karlo Ovijach, pa mi je v času bivanja v Canberri nudil prijetno gostoljubje in bivanje v njegovem domu. V Avstraliji sem bil deležen tudi številnih povabil družin, s katerimi sem prišel v stik. Prav je, da nekatere po priimku tudi imenujem: Lah, Lukežič, Sereni, Jamšek, Brkovec, Lavkovič Toni, Pautner, Lajovic, V. J. Ovijach, Bavčar, Koncilija, Kustec, Grča, Koželj, Šušteršič, Konda, Smuk, Fabjan. Ob njih sem spoznal njihovo iskrenost, dobrohotnost in pravi krščanski odnos do bližnjega. Blagor njim! Z molitveno skupino sem konec aprila poromal na grob prve avstralske svetnice Mary Mackillop. Tam sem maševal, molitvena skupina pa je mašo popestrila z ljudskim petjem. Lepo je bilo. Več kot šest mesecev pa sta mi nudila dom, gostoljubje in prijetno bivanje zakonca g. Vinko Ovijach in ga. Marija iz Bankstovvna. Bila sta skrbna kot oče in mati ter mi nudila številne usluge. Pogosto sem odhajal z njima na izlet v bližnjo in daljno okolico Sydneya. Pa tudi več sto kilometrov v Snowy Mountains, Lightning Ridge, Coffs Harbour... Imata veliko prijateljev in pogosto so prihajala vabila na obisk k slovenskim družinam, kjer je bilo vse tako prijetno, iskreno in domače. Bog, ki vidi vsako dobro delo, naj jima povrne in spremlja s svojim blagoslovom. Za številne usluge, lepe zglede sobratov in vas vseh, dragi rijaki, prisrčna zahvala. Bog naj vas ohrani in varuje, da boste tudi v prihodnje, kakor doslej, kot ena duša in eno srce tesno povezani v bratovski ljubezni, edinosti in zvestobi Bogu, Cerkvi, bližnjemu, matični domovini Sloveniji in materinemu jeziku. Stanko Kastelic Jo/ko Kr grozljiv način v bližini mesta Medea. Pri maši zadušnici je kot papežev predstavnik govoril predsednik Papeškega sveta za medverski dialog kardinal Francis Arinze. Poudaril je, da si bolečino ob smrti menihov delijo mnogi ljudje v Alžiriji, po vsej Afriki, v Franciji in vesoljni Cerkvi. Zbrane je povabil k molitvi k Bogu, da bi prebivalcem te dežele pomagal najti pot do trajnega miru in sprave. Treba je nadaljevati dialog z muslimani, saj vsi kristjani in muslimani dobre volje obsojajo nasilje. Prior Christian- Marie de Cherge je najožjim sorodnikom zapustil duhovno oporoko, napisano konec leta 1993. V njej je zapisal, da se zaveda nevarnosti svojega delovanja v Alžiriji in računa tudi na naslino smrt. V primeru njegove smrti naj ljudje mislijo na to, da jc svoje življenje namenil Bogu v Alžiriji. mi] Hvunom moroMflompiinv V.F.L A MITSUBISHI L PANELCARE P/L ACN 007 152 203 MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450 *MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ♦INSURANCE WORK *3 YEAR GTJARANTEE A.H. Frank Kampuš - 560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago. C COLONIAL MUTUAL A AITROVF.I) KF.PAIRF.R KOTIČEK NAS IH MLADIH , V GALERIJI MIADIH bomo tokrat obiskali Geelong. Predstavljamo vam JULIE KURE, ki se je rodila v družini Julijane in zdaj že pokojnega Nikolaja Kure. Oba starša sta doma iz Bele krajine ali bolj natančno blizu Starega trga ob Kolpi. Julie je izgubila očeta, ko ji je bilo komaj dvanajst let. Očetova smrt je težko prizadela vso družino, saj so bili otroci še mladi. Julie ima dva starejša brata Nikota in Petra ter mlajšo sestro Christino. Po končani osnovni šoli je Julie obiskovala srednjo šolo v Sacred Heart College v Geelongu. Nato se je vpisala na RMIT in tam študirala tri leta. Diplomirala je leta 1992 in dobila Bachelor of Applied Science, Applied Chemistry. Nato je dobila štipendijo od Australian Wool Research and Promotion Organisation in nadaljevala s študijem. Leta 1994 je študij zaključila z Master of Applied Science, smer kemija. Julie se je najprej za sedem mesecev zaposlila v Geelongu, zdaj pa dela v Kodakovem raziskovalnem laboratoriju v Coburgu kot znanstvena raziskovalka. Letos že / DVAINDVAJSETI & MLADINSKI KONCERT Prirejajo ga verska in kulturna središča v Avstraliji. Mladinski koncert bo letos v Melbournu, v času šolskih počitnic, v soboto, 5. oktobra. Mladi, vabljeni ste, da z glasbo, petjem in plesom sodelujete pri tej tradicionalni prireditvi. Tako kot vsako leto sprjemajo vaše prijave vsa tri verska središča. Če se srečate z Julie, boste videli, da govori tudi slovensko. Komaj pet let stara je hodila z bratoma in še nekaterimi otroci na dom Lidije Čušin, kjer so se učili slovenskega jezika. Takrat še ni bilo geelongšlah klubskih prostorov. Slovensko se je učila tudi kasneje v klubu, na srednji šoli v North Geelongu in zadnje leto na univerzitetni visoki šoli v Melbournu, kjer je iz slovenščine tudi maturirala. Rada se spomni let, ko se je učila pisati in brati in peti. Za proslave so se učili lažje igrice. Plesala je pri folklorni skupni na slovenskem klubu v Geelongu. Ples ji je bil vedno pri srcu. Učila se je step plesa in jazz baleta. S sestro Christino sta skupaj hodili na vaje in z nastopi sodelovali na koncertih. Julie je skupaj s sestro in mamo vrsto let prihajala v Melbourne na walkathon in na ta način prispevala svoj delež k dograditvi Doma matere Romane. Pa tudi pri slovenski maši v Geelongu jo boste srečali. Zdaj ko že ima službo, Julie že resno razmišlja o bodočnosti. Želimo ji, da bi se ji uresničile želje in še veliko uspehov v prihodnje. —-—n— KMZ£M L—s AVmUL(K£ O 'Z B; le K 0 C. e 0 e % H T VA n ii A V ■H e H a L 0 V t H i 3 A £. mm - (\ A t T WM KL n T A L l 3 A •H | 1 O VODORAVNO: 1. mesto na Gorenjskem; 5. usmrtiti; 8. nasprotno od redka; 9. ime znanstvenika Tesla; 10. dežela Ahajcev; 11 drevored s tujko; 13. tovarna v Celju; 14. žensko ime; 18. kar otipaš; 19. prebivalci polarnih pokrajin; 22, pripadniki starega plemena (Obri); 24. žensko ime; 26. posedujemo; 28. predmeti, ki jih dajemo mrtvim v spomin; 29. otroci brez bratov in sester; 30. hunski poglavar, 31. oseba, ki krade; 32. prevozno sredstvo v dvojini. NAVPIČNO: 1. gora blizu Triglava (2568m); 2. letovišče na Jadranu; 3. šivanka; 4. avstralska žival; 5. prikriti; 6. hvaliti se; 7. žensko ime; 12. ... in isto; 15. v lasti Apolona; 16. znanilka pomladi; 17. dati narkozo; 20. žensko ime (Ivanka); 21. irska ilegalna organizacija; 23. posedovala je; 25. bližnja sorodnica; 27. vzvišena pesem. Rešitev pošljite na uredništvo Misli do 18. julija. ! .......................... DO YOU NEED A GOOD PLUMBER? POTREBUJETE KLEPARJA, VODNEGA ALI PLINSKEGA INŠTALATERJA? Rojakom Melbourna in okolice se priporoča in je na uslugo J02EŽUGIČ, 5 Waverley Ave., E.Kevv - Tel.: 817 3631 v Rešitev majske križanke so poslali: Lidija Čušin, Jože Grilj, Jožica Gerden, Anton Ule, Ivanka Žabkar, Emilia Šerek, Stanko Pibernik, Milan Prešeren in Angela Zidan. Izžrebana je bila Jožica Gerden. UVOŽENO IZ REPUBLIKE SLOVENIJE + Čemu bi hodili v širni svet, ko pa doma srečamo svetovno krizo na vsakem koraku. + Ko mi teče voda v grlo, si zaželim, da bi bila vino. + Kadar so neumni na oblasti, se pametni delajo neumne, neumni pa pametne. - Koliko zasluži tvoj oče na dan ? - Nič! - Kako nič? - Zato, ker je nočni čuvaj. + Krpana pripeljejo v bolnišnico z obvezano glavo. - Ali ste poročeni, ga vpraša bolničarka pri sprejemu. - Ne, odvrne Krpan, - povozili so me. + - Ko bom velika, bom postala učiteljica. - Zakaj? - Dopoldne imajo vedno prav, popoldne pa vedno prosto. OSTANI Z NAMI, GOSPOD! - Molitvenik za bolnike z lepimi molitvami v ta namen. Cena osem dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Prva izdaja je pošla, druga je pravkar dospela. Cena: 15 dolarjev. LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki so jim opešale oči. Cena 10 dolarjev. VSE POTI - V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev. DREAMS VISIONS - Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev. VVHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. — Cena 10 dol. MAN VVHO BUILT THE SNOWY je posla, a pisatelj Ivan Kobal pripravlja novo, tretjo in izboljšano izdajo. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) - Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev. ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev. ŽIVLJENJSKI IZZIVI je naslov knjige inž. Ivana Žigona, ki je izšla pravkar v Ljubljani. Cena je znižana.na 15.- dolarjev. JEZUS DOBRI PASTIR. Baragove molitve je zbral v molitvenik dr.F. Jaklif — Z velikimi Črkami za slabe oči. — Cena 10 dolarjev. 0 MEN VVHO BUILT THE SNOWY je izSla pri Goriški Mohorjevi v slovenskem prevodu. Na razpolago bo v kratkem pri avtorju Ivanu Kobalu. Kdor jo želi imeti, naj jo naroči pri njem (4 St. Andrevvs Plače, Rydal-mere 2116, NSW), on bo poskrbel, da jo dobi. Cena je petnajst dolarjev brez poStnine. HREPENENJA IN SANJE je nova pesniška zbirka, ki nam jo poklanja naš adelaidski rojak Ivan Burnik Legiša. Cena dvanajst dolarjev. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom; KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Inving Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. SLGVCMii' AUS1RAUAN Naša telefonska številka: (062) 82 1083. 1996 CROUPS FOR SLOVENIJA Book now for economical groups departing from Adelaide - Brisbane - Canberra - Hobart - Melbourne and Sydney: 15 July 1996 10 August 1996 16 September 1996 12 October 1996 14 November 1996 9 December 1996 It SLOVENIA TRAVEL / DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EASTDONC ASTER, Victoria 3109 Telefon: 9 842 5666 Lic. No: 302 1 8 MJ1 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1996 Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta . .. Pokličite ali obiščite naS urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! Ne pozabite, da je te od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel 1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666