* «■•
IwroSka cesla 5. ¿ojxwfija do orfyo-
"slna se pl«č«j« r mprej. tatowba» št 115.
SLOVENSKI GOSPODAR
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO.
tfccdafitao:
it. 5. Ro*onM a« čaju. Utiiavaišlve m« naročnino, tm rekiaiuac^a. Cmi inscroiM* p* v aru. Za večfoatee primeren papaat. reklamacije s«
Č«kov»i račun uwrfa Dridj&M št,
interifcaa it itt
^¿a^snoenon. Äncrsstra«
S4 fttor*.
^¡»»»tfei»»,	24 avgusta 19S3&.
B*. istnlk.
Nevarna znamenja.
Pravijo, da se pred vsako veliko nesrečo pojavijo posebna znamenja v naravi. Danes, ko je že osma obletnica svetovne vojne za nami, sicer ne moremo trditi, kakšna znamenja na nebu in drugod v naravi so naznanjala to največjo svetovno nesrečo, najbrž smo jih prezrli, lahko pa rečemo, da je bilo dovolj znamenj v političnem življenju posameznih držav, samo da jih narodi tedaj še niso znali zasledovati ter še pravočasni preprečiti strašnega gorja, ki je preplavilo svet s solzami in krvjo. Iz teh nesreč se je rodilo spoznanje pri vseh narodih sveta, da so vsi bili žrtve velikega zločina in velike prevare, pa naj so bili oblečeni eni v zelene, drugi v rujave, tretji v modre uniforme in ob vseh časih, posebno pa ob vsaki obletnici svetovne vojne donijo iz tisoč in tisoč grl po celem svetu klici: «Nikdar več vojne, trajen mir človeštvu!«
Letos, ob osmi obletnici svetovne vojne so bili po raznih državah posebno veličastne manifestacije (zborovanja) za mir in proti vojni. To se je dogajalo po državah, kjer oblastniki narodu-kmetu in delavcu vsaj pustijo, da na zakonit in miren način daje duška svojemu prepričanju in čutenju, pri nas smo pa ob osmi obletnici svetovne vojne dočakali, da se po ministrskih mizah razgrinja nov zborovalni zakon, ki pravi, da so prepovedana vsa zborovanja, ki se po svojih željah ne strinjajo z željami in nameni vlade. V Angliji je predsednik vlade Lloyd George, državnik, ki je znan in u-važevan po vsej Evropi, povzdignil svoj glas proti vojni za trajni mir, kakor so čitatelji bili že poučeni iz «Političnega ogleda«, svetovna krščanska zveza je klicala: proč z orožjem! — pri nas je pa ob istem času nastopil vojni minister kot prvi in glavni mož SHS vlade ter naglašal, ga je vojska prva in najvažnejša, da je prva in nad vsemi v državi . . .
Drugod vsaj pustijo, da narod vojno obsoja, da zahteva mir, četudi državniki obračajo drugače, pri nas pa se grozi zborovalcem, ki izražajo misli in želje, ki so nasprotne vladnemu mnenju, z enoletnim zaporom, in vojni minister, ki ni zadovoljen z enim največjih deležev državnega proračuna, ima glavno besedo ter zahteva od naroda vedno večje žrtve v blagu in krvi.
To so prav nevarna znamenja. Vojnemu ministru-generalu bi jih narod še pustil kot izraz njegove uniformirane odgoje in vneme, da se ne bi kazala še nevarnejša znamenja v krogu civilnih ministrov. Med temi gospodi ni samo popolno odobravanje generalskega nastopa, temveč še marsikaj drugega, kar zahteva največjo pozornost od strani delovnih slojev Jugoslavije. Vsi ministri iščejo na vse kriplje spore in razprtije s sosedno Bolgarijo. Bolgarija spada med premagance, mi, po zaslugi Srbije, pa med zmagovalce. Bolgarija mo ra plačevati z dolgovi vred še velike naložene vojne odškodnine,zmagovalci, ki imajo dovolj dolgov, bi lahko uvideli kako težko je danes plačevati, ker svojih dolgov ne plačujejo, temveč delajo vedno nove, pa te uvidevnosti in tega spoznanja nikdar nočejo nanašati na premagane države, temveč tirjajo, tirjajo ter rožljajo z orožjem. In naši ministri, ki nakopavajo lastni državi ivedno nove dolgove, še neprestano prigovarjajo zaveznikom, češ, primite Bolgarijo, saj lahko plača, saj ima, ker naročuje lokomotive in poljedelske stroje v tujiui.
Slovanski orlovski tabor v Brnu.
Pretekle tedne se je vršil v Brnu II. slovanski orlovski tabor. Udeležili so se ga zastopniki 12 narodov, med njimi tudi Jugoslovani v velikem številu (Sloven-eev 502, Hrvatov 550, telovadcev 402, telovadk 106). Nad pol leta smo se Jugoslovani, posebno naši Orli in Orlice pripravljali, da poletimo k severnim bratom Čehoslo-vakom. Gnalo nas ni samo srce k slovanskim bratom, temveč tudi dolžnost, da se oddolžimo bratom Čehom, ki so posetili I. slovenski orlovski tabor v Mariboru leta 1920 v velikem številu (400 bratov in sester). Kar smo tam na Češkem doživeli in videli, se skoro ne da popisati, tako lepo in veličastno je bilo. Zunanji sijaj prire • ditev, še bolj pa notranji ogenj bratskih čustev, narodnih in verskih, je vtisnil vsakemu udeležencu spomine, ki bodo ostali nepozabljivi in neizbrisljivi. V naslednjem vam hočem le malo in ubogo sliko tega podati, kar smo tam videli in doživeli.
Potovanje Jugoslovanov v Brno in sprejem pri bratih
Cehih.
Odrinili smo v sredo, dne 9. t. m., s posebnim vlakom, obsegajočim 26 vagonov, iz Jugoslavije preko Gra za na Dunaj. Med izletniki je bilo najboljše razpoloženje. Vlak je bil dobro preskrbljen z vsem potrebnim živežem, veselili smo se, da bodemo kmalu videli nove kraje češkoslovaške države. Cariniki nam na mejah ni -so delali neprilik, ker so imeli naročilo, da naj z nami uljudno in velikodušno postopajo. Po prijetni vožnji smo dospeli drugi dan v četrtek, dne 10. t. m. na avst-
Na pohod proti Bolgarom so hoteli priti tudi potom ko- ' mitov ali upornikov v Makedoniji, pa se ni posrečilo, ker je ves svet uvidel, da je komitov tudi v SHS državi več kot dovolj in da bolgarska vlada svojih, ali samo ] takozvanih bolgarskih komitov ne more razgnati, ker so ji mirovni ugovori vzeli za to potrebno vojsko.	S
Francija hoče Nemčijo s silo pritisniti, da plača ogromna naložena bremena in četudi ves svet in vse zmagovite države danes niti manjših obvez ne morejo izplačati. Anglija francoskim zahtevam nasprotuje, — Francija je pred celim svetom osamljena, samo na nekatere male države se še oslanja in ravn obeograjski politiki hočejo po vsej sili za njo čez drn in strn, oni so za to, da se v Rusiji proti volji naroda ustoliči car in da se ves svet razdeli na manjšino, ki bo izkoriščala, stiskala, izrabljala in na podvrženo večino, ki se bo dala tlačiti in izkoriščati.
V	Evropi je danes troje vrst držav — trojevrstna po litika. Tu so srečne države, ki se vojne niso niti malo udeležile, te države imajo zdravo valuto, skoro predvojno blagostanje in razne državne uprave beležijo ob letnih sklepčnih računih še lepe svote kot preostanke na dobro prihodnjega leta. Druge države so se vojne udeležile, gospodarstvo jim je tudi zelo razorano, skoro na tleh, pa če bi imele še toliko povoda, da se sklicujejo na svoje zmage ali pa na svoje popolnoma preurejeno državno ustroj stvo, vendarle pri vsem tem zahtevajo, da se vse skupaj, celo evropsko gospodarstvo in življenje začne na novo, na podlagi popolne enakopravnosti, da se prekriža staro ter začne novo računajoč s tem, kar je in s spoznanjem in izkušnjo svetovne vojne, največje človeške nesreče. Tretje pa hočejo, da uživa meč in sila, četudi samo danes, v krvi in trpljenju velike večine in četudi nastopi jutri za ves svet — potop.
V	te vode nas vodi beograjska politika, kakor kažejo značilna in nevarna znamenja.
Vojni minister v svojih generalskih željah in nakanah ni osamljen, vsi ministri ga podpirajo. Narodna volja ne pride do veljave, zavrača se in zatira. Tujci, Wranglovci in drugi sovražniki miru se sprejemajo z odprtimi rokami ter dobivajo celo moč in oblast nad državljani in obstoječim.; 'akoni. Veliko število pravih narodnih zastopnikov se je pometalo ter drugače odstranilo iz parlamenta in še ti, ki so pri vse mtem ostali, še ne upoštevajo, njihove upravičene zahteve se zavračajo s praznimi izgovori, z omalovaževanjem in celo s psovkami in dejanskimi divjaškimi napadi. Ministri ne trpijo nadzorstva od strani narodnih zastopnikov in zato je sedaj, ko so skupščinske počitnice, tajna politika j v največjem razmahu. Danes se ne ve, od kod in kam j vse peljejo njene štrene. Ministri zborujejo po raznih j kopališčih in skrbno so razgrnili zastore čez svoje delo | in početje. Kronski svet je bil v Ljubljani. Najprej malo peska v oči javnosti, da se misli razpravljati o tem in onem, potem ena hitra poteza, da ni na vsem skupaj nič in konečno se vendarle dozna, da so se kralj in ministri bavili z vojaškim vprašanjem in da je zunanji minister dejal novinarjem, da potek razprave — ni za javnost.
Izjemni zakoni, kršenje parlamentarizma, tajna po litika — to so zelo nevarna znamenja, katera mora na • rod zasledovati, da ne izpostavi že dovolj ranjenega telesa še hujšim ranam in ne podleže.
Katoliški shod v Mariboru,
Pred shodom.
Minula nedelja je bila sijajen manifestacijski dan kato-i liške misli ter prepričanja za naš Maribor in okolico.
Velike množice našega vrlo katoliškega ljudstva so so zbrale kmalu po osmi uri zjutraj na mariborskem Slomškovem trgu, ob zvokih in udarcih železničarske godbe «Drava» se je začel s Slomškovega trga sprevod skozi mes-po Stolni ulici, Glavnem trgu, Gosposki v Koroščevo ulico in na lepo okrašen semeniški vrt. Manifestacijskega obhoda po mestu se je udeležilo najmanj 6 tisoč ljudi in sicer — po večini moški. Na semeniškem vrtu je že bil pripravljen pri-prosto lepo okinčan altar za najsvetejšo daritev na prostem in leča za govornike.
Nekaj minut po deveti uri se je zbralo na semeniškem vrtu nad 10 tisoč ljudi iz Maribora in okolice. Na lečo je stopil preč. g. kanonik dr. Vraber, ki je v navdušeno zasnovanem govoru obrazložil poslušalcem sovražnike sv. vere in sicer: ošabnost, zatopljenje v posvetnost, nevednost in uživanje. Navdušene besede gospoda govornika so bile h navdušenjem sprejete in jim je tudi zasiguran sad utrditve v resnicah naše katoliške vere.
Pridigi č. g. dr. Vraberja je sledila pontifikalna sveta maša, katero je daroval ml. gospod kapiteljski vikar dr. Matek. Pri službi božji je lepo pelo ob spremljanju godbe pevsko društvo od Sv. Jurija v Slovenskih goricah.
Otvoritev zborovanja.
Po končani službi božji je pozdravil zbrane množice ravnatelj Girilove tiskarne g .dr. Jerovšek in jim predlagal predsedstvo shoda. Predsednikom je bil a navdušenjem izbran narodni poslanec g. dr. Hohnjec, podpredsednikom predsednik Županske zveze g. Urbas in posestnik Florjančič, zapisnikarjem pa urednik Fr. Radešček.
Predsednik kat .shoda dr. Hohnjec burno pozdravljen otvori zborovanje s pozdravom na v tako izvan-redno v velikim številu zbrane zastopnike in branitelje katoliškega prepričanja. G. predsednik spominja zboro-valce na dejstvo strahu, s katerim spremljajo naši nasprotniki vse naše katoliške shode. Za naše nasprotnike je vera samo zunanji verski obred, katerega se po svoji ljubi volji udeležujejo ali pa tudi ne, kateremu se pa podvržejo tako iz navade. Dr. Hohnjec pribija dejstvo, da se oklepajo naši nasprotniki balkanskega pojmovanja vere in po tem pojmovanju jim vera ni životvorno in vladujoče načelo za zasebno ter javno življenje. Ako bi naši nasprotniki tako pojmovali versko misel kot jo pojmujemo mi in kakor se mora pojmovati, bi bili tudi obiskali mariborski kat. shod. Toda niso prišli vsi liberalci in svobodomiselci od zelenih samostojneževt preko modro-belo-rdečih demokratov do rdečih socialnih demokratov. Ne samo da niso prišli, še jezijo se nad nami in zabavljajo in nas psujejo. Za klerikalce nas imajo ter naš shod psujejo kot klerikalno hujskari-jo. Tako dokazujejo, da je klerikalizem istoveten s ka-tolištvom. Če si veren in vesten katoličan, ki se vselej in povsod držiš katoliških načel, te imenujejo klerikalca. Če si član III. reda, si potenciran klerikalec, si tercia lec in tercijalka. Če si član ali članica Marijine družbe, si prenapet klerikalec in državi nevaren element. Orle je imenovalo te dni, ko so se vrnili z Brna, demokratsko časopisje papeževo gardo. Na mariborskem kat. shodu pa smo se vsi že od nasprotnikov opsovani klerikalci zbrali. Kdor psuje nasprotnika ,kaže in razodeva, da se
rijako-češko mejo. Na prvi češki obmejni postaji Brec-lava so nam priredili Čehi pri vstopu na tla češke republike prelep sprejem. Tamošnja češka orlovska župa nas je pozdravila in pogostila s pivom in pecivom. Ha-nakinje v narodnih nošah so vsakemu postregle, vsaki je bil deležen bratske gostoljubnosti. V zabavo so proizvajali pred nami hanaški ples, ki so ga vsi občudovali. Kmalu je pretekel čas, ločili smo se od gostoljubnih Hanakov in nazaj na vlak proti Brnu! Pri potovanju po avstrijskih tleh smo morali zastavice poskriti, da bi ne razjarile nemških petelinov, sedaj smo jih lahko svobodno izobesili po vseh oknih in z zelenjem okrasili vse vagone. Bil je nepopisljiv prizor — vlak z neštetimi vagoni hiti preko moravskih planjav, v lahkem vetru vihra nešteto zastavic vseh barv, robci se vijejo v pozdrav in neutrudni Moravci po njivah in poljih obstanejo pri delu in vihtijo s klobuki pozdravljajoč. Ob 7. uri pridemo v Brno. Vse postaje pred Brnom so bile okrašene. Najlepše okrašen pa je bdi glavni kolodvor v Brnu samem. Na kolodvoru in na peronu se je zbrala ogromna množica ljudstva. Pero je preslabo, da vam povem, kak šna čustva in kakšno navdušenje se nas je vseh polastilo, ko je vlak zapeljal v brnski kolodvor. Godba-pripravljena za sprejem na peronu, je zaigrala, občinstvo zaorilo «živio« v pozdrav Jugoslovanom, mi smo pa metali z zastavicami in klicali v pozdrav «Zdrav Buh.« Vsem se je ob tem prizoru iz oči in obraza razbrala gin-jenost. Nekateri so jokali. Minister Šramek, starosta češkoslovenskega Orla, je pozdravil Jugoslovane v imenu češko-slovaške republike in vlade. Povdarjal je, da sta si jugoslovanski in češki Orel v Mariboru obljubila zvestobo, ki jo bosta sedaj, na češki zemlji, utrdila. —
Starosta Krekove župe je navdušeno pozdravil dr. Jeg-j liča, ljubljanskega škofa, ki nas je na celem potovanju tja in nazaj spremljal. Odzdravil je dr. Megler, predsednik Jugoslovanskega Orla. Godba je nato zaigrala «Lepo našo domovino« in slovaško himno «Nad Tatrom sa blyska.«
Med grom ovitimi «živio«-klici se je razvil sprevod, na čelu mu godba in orlovski prapori iz Radovljic, Tržiča, Konjic, Št. Petra (Ljubljana) in zastave akademije zagrebačke. Občinstvo nas je navdušeno pozdravljalo* z oken so obsipali sprevod s cvetlicami, mahali z robci. S kakšnim navdušenjem so nas Jugoslovane sprejemali, kaže dejstvo, da so celo nasprotniki, ki so od začetka hladno opazovali sprevod, začeli pozdravljati Jugoslovane. Čehi so nam pozneje izjavljali, da je na$ navdušeni in samozavestni nastop poživil vse Brno it» spravil celo mesto na noge.
Tekme v petek in v soboto ter izlet v Prago.
Drugi dan v petek sq se začele na telovadišču (stadionu) tekme med narodi. Tekem so se udeležile izbrane tekmovalne vrste Čehoslovakov, Jugoslovanov, Švicarjev, Belgijcev, Francozov, Amerikancev. Zmagali so Jugoslovani! Netelovadci so napravili izlet v okolico Brna, posebno v Macoho, slovito podzemeljsko votlino, podobno naši Postojnski jami. Oddelek te jame je preplavljen z vodo, tako da se morajo obiskovalci jame voziti po njej s čolni. 103 Jugoslovanov, po večini Hrvati in le 20 Slovencev, nas je šlo v petek v zlato Prago, odkoder smo se šele vrili v soboto ponoči. V Pragi so poprejšnji dan, v četrtek, čakali praški Orli z godbo in zastavami na kolodvoru na Jugoslovane, a žal nismo tisti
L
ga tudi boji. Da, bojijo se nas in svoj strah hočejo zakriti s psovanjem in zasmehovanjem. Nasprotniki imenujejo vse naše kat. shode klerikalne orožne vaje in s tem psovanjem nas mislijo razkrinkati in obsodili. Mi jim pa odgovarjamo: prilično dobro ste pogodili bistvo in namen našega shoda. Da, zbrali smo se na orožno vajo. Pregledali bomo orožje, ki ga imamo na razpolago. Urili se bomo v uporabi tega orožja, da smo sposobni za boj, ko pride čas. In za kateri boj gre? Za boj proti in za katoliško cerkev .Mi tega boja nismo hoteli, mi ga nismo izzvali. To so storili naši nasprotniki. To so tisti, ki so hoteli zasužnjiti našo cerkev z zakonom o kancel-paragrafu, ki so ga sprejeli v centralistično ustavo. To so tisti, ki hočejo naši cerkvi vzeti vsa gmotna sredstva, potrebna za obstanek. To so tisti, ki hočejo kat. veri in njenim duhovnikom zabraniti vstop v šolo ter na vso moč delajo na to, da razkristijanijo mladeniško vzgojo. To so tisti, ki smatrajo predpisano udeležbo pri službi božji kot rešitev ustave in hočejo speljati našo mladino na pot verske smrti in nekrščanstva. Nasprotniki so nam vsilili boj, katerega mi sprejemamo in bomo stopili na bojišče kot branitelji naše sv. vere, cerkve in njenih pravic '.Z uma svitlim mečem, z jekleno voljo, z dejanji bomo branili naše verske svetinje. Niti najmanj se ne plašimo, ako nas centralizatorji kot branitelje kat. misli psujejo za separatiste. To strašilo je, kakor vsako plašilo na sredi votlo, okoli ga pa nič ni. Avtonomisti smo, prepričani in dosledni. Fraza o centralizatorski jedinst-venosti nam ne imponira. Na damo se poedinstveniti na škodo naše slovenske narodnosti in naše kat. vere.
Po navduševalnem govoru g. predsednika povzame besedo med živijo -klici .ploskanjem in navdušenimi pozdravi naš dr. Korošec.
Značilni stavki iz govora dr. Korošca.
Uvodoma omenja dr. Korošec nepovoljno kritiko shoda, češ, da je pozdravil Maribor tako mnogoštevilne manifestante katoliške misli samo s par zastavami. Pa ta hladnost nas ne sme plašiti, ker mariborski prepričano navdušeni katoličani ne posedajo hiš in raz klobukov si ne morejo razobesiti zastav.
Dr. Korošec je nato spomnil zborovalce na prvi čas ; našega ujedinjenja, ko smo morali konštatirati dejstvo, j da smo v naši novi državi katoličani v manjšini in ta katoliška manjšina ne uživa niti zaščite vladarske hiše, niti vlade. Baš radi tega, ker ne uživamo jugoslovanski katoličani zaščite od zgoraj, smo bili takoj v začetka ujedinjenja navezani na svojo lastno moč in odpomoč napram nasprotnikom, ki bi nas bili radi položili žive v grob. A že od leta 1918 sem uvidevajo naši nasprotniki, da tako goreče živih katoličanov, kot so jugoslovanski, ni mogoče pokopati, ampak k trajnemu počitku lega danes liberalizem in na Mermoljevem posestvu rojeno in od Pucljevih volov pohojeno samostojno dete. Na last no moč in odporno silo navezani katoličani v Jugoslaviji si bomo s svojim vstrajnim delom na gospodars- ' kem, kulturnem ter socijalnem polju priborili v naši državi tako mesto, da se nas bo moralo vpoštevati ter spoštovati. Hočemo si priboriti jugoslovanski katoličani spoštovanje in upoštevanje, potem moramo na plan, na delo k zgradbi države, ki bo res gospodarska, kulturna in socijalno pravična. Sicer nas psujejo nasprotniki kot protidržavne, a mi vsi vemo, da so ravno oni sam; ne državotvorci, ampak gnili «tvori« države, katere treba izrezati, iztisniti in jih nadomestiti z zdravim mesom in krvjo. Da odstranimo ali vsaj potisnemo v ozadje te državne «tvore«, moramo katoličani s svojim gospodarst kim, kulturnim in socijalnim programom v prve bojne vrs.te.
Krmilarji čolna jugoslovanskega katolicizma sa naši škofje. Dr. Korošec se dotakne nato krivic, s katerimi obklada beograjska pravoslavna vlada katoličane. Pri nas je n. pr, sedem škofij brez vladik, ker vlada noče po trditi onih škofovskih kandidatov, katere jej je predlo-žilVatikan. Svoje zavlačevanje o potrditvi novih škofov opravičuje vlada z neresnično trditvijo o «protidržav-nosti.« Beograd zavlačuje sklep konkordata., potom kate
rega bi se naj določilo med Rimom in Beogradom, katere pravice mora dati vlada katoličanom v naši državi. Radi zavlačevanja konkordata in imenovanja novih škofov moramo katoličani prositi sv. Očeta, da se potegne za pravice katoličanov preko vlade. Mi katoličani pa svarimo vlado ob pravem času, naj nas ne izziva in naj ne steza svojih rok po skali sv. Petra, ob kateri so se že opraskali pametnejši protikatoliški možje, kot so naši pravoslavni ministri.
Beograjska vlada pa ne krati nam katoličanom pra vice samo z ozirom na škofe in konkordat, ampak nam lioče uničiti tudi duhovniški pomladek s tem, da te j>rav malenkostno podpira katoliška bogoslovja, medtem, ko daje pravoslavnemu svečeniškemu naraščaju vsega v izobilju.
Še bolj kot rimokatoličane preganja vlada naše gr-kokatolike po Vojvodini in Dalmaciji, kjer je zaprla redovnikom šole ter bolnice. Dolžnost nas vseh katoličanov je, da zahtevamo, da se odstrani pravoslavna roka : od kratenja naših sto- in stoletnih pravic.
Dr. ^orošec omenja tudi naše vojake, ki služeči v Macedoniji, nimajo po vladni krivici prilike, da bi zadostili svojim verskim dolžnostim.
Krivda, da se upa beograjska vlada zapostavljati 5 milijonov katoličanov ,je tudi na jugoslovanskih katolikih, ki se med seboj premalo poznajo. V dobi kratenja naših pravic bi morali vsi katoličani v Jugoslaviji zavzeti enotno fronto, in to bo le tedaj mogoče, ako se bomo enkrat med seboj spoznali. Za to medsebojno spoznanje vseh katoličanov naše dizave je potreben kat. shod vseh jugoslovanskih katoličanov .katerega naj skličejo drugo leto naši škofje. Za ta j jugoslovanski kat. shod se moramo zanimati pred vsem mi Slovenci, ki nekako prednjačimo glede korajže med katoličani naše države.
Po pozivu dr. Korošca na naše škofe glede sklicanja velikega kat. shoda za drugo leto zaključuje naš voditelj svoje besede z geslom: Mi jugoslovanski katoliki si sicer ne želimo boja, a se ga tudi ne bojimo! Zatorej: pogum v srce in bojno kopje v roke! (Odo1 ravanje in navdušeno ploskanje.)
Drugi govorniki.
Za navduševalne besede dr. Korošca se zahvali govo-niku predsednik dr. Josip Hohnjec, ki preda nato besedo drugemu govorniku, uredniku Kremžarju. Gospod Kremžar je kazal zborovalcem na vzgledih nepregledno škodljivost in strup protikatoliškega časopisja za naš slovenski narod in pozval poslušalce na boj proti protikatoliškemu tisku in klical staro in mlado na plan in na delo, da pridejo v katoliške družine katoliški listi!
Za urednikom Kremžar jem je pojasnil g. dr. Leskovar iz Maribora za sedanje čase velevažen predmet: «Potreba vere v javnem življenju». Ker naši nasprotniki nimajo vere, ne čutijo za svoja slaba dejanja odgovornosti in odtod vsa korupcija od zgoraj navzdol. Na Francoskem so tudi pred vojno zanikali potrebo vere v javnosti, vzeli duhovnikom pravico do politike in ko so enkrat to dosegli, so šli tako daleč, da svečeništva niso samo iztirali iz politike, ampak tudi iz cerkve, katero so mu zaklenili. Kakor na Francoskem svojčas, hočejo naši brezverni nasprotniki tudi pri nas vcepiti narodu zavest nepotrebe vere v javnosti, da bi ga potem pri pomanjkanju čuta odgovornosti še lažje izmoz-gavali. Da pri nas ne pride do iztrebljenja potrebe vere v javnem življenju, moramo katoličani pri prihodnjih volitvah poslati v parlament in na vladna mesta može vere, ki bodo potem na odgovornih mestih tudi napram narodu se čutili odgovorne za svoja vodilna dejanja. Po navdušeno odobravanih besedah dr. Leskovarja je govoril gospod prof. Vesenjak o odnošajih katoličanov napram šoli v naši državi. Govornik povdarja, da bi morala naša šola nadaljevati s pomočjo in sodelovanjem cerkve verskonravno vzgojo naše mladine od trenutka, ko jo prepustijo stariši šoli v nadalj-no življensko izobrazbo. Naša sedanja vlada pa hoče poteptati versko-nravno vzgojo naše nadebudne mla-deži in jo nadomestiti s čisto posvetnjaško potom učiteljev Sokolov. Proti koncu svojih besed povdarja govornik eno glasno zahtevo katoličanov: Veronauk naj podučuje v šoli katehet, učitelj pa ne sme podirati, kar je zgradil v mladih srcih vzvišenega veroučitelj. (Burno odobravanje.)
Gospodu govorniku se zahvali predsednik dr. Hohnjec,
nakar prečita ravnatelj dr. Jerbvšek enoglasno sprejetje rei solucije, kakor so jih poslušalci že z navdušenim pritrjevani jem potrdili na vseh dosedanjih katoliških shodih na Slovenj skem Štajerskem.
Po sprejetih resolucijah zaključi shod predsednik in kaže zborovalcem na razliko med našim shodom v Maribora in sokolskim zletom v Ljubljani. Sokolski zlet je podprla dr-i žava z denarjem vseh davkoplačevalcev; mi pa zborujemo in se shajamo na svoje lastne stroške. V Ljubljani je bilo tolika | in toliko izletnikov komandiranih, na katoliških shodih pa se zbira naše verno ljudstvo prostovolno v obilnem števila, j ne pod pritiskom od zgoraj, ampak iz ljubezni.
Zaključnim besedam predsednika gospoda dr. Hoh-: njeca so sledile litanije pred izpostavljenim Najsvetejšim^ posvetitev presvetemu Srcu in zahvalna pesem.
Ob koncu treba povdariti, da je bila vstrajnost poslu-j ! šalcev res požrtvovalna in bo rodila tudi sad utrditve kato-; liške zavesti ter navdušenja v srcih vseh, ki so poslušali govornike mariborskega katoliškega shoda.
Med zborovanjem na mariborskem katoliškem shodu jo je sprejel gospod dr. Korošec od ljubljanskega škofa prevzv., g. dr. A. B. Jegliča brzojav s sledečo vsebino: «Vsem nai vdušenim zborovalcem pozdrav in blagoslov za stalen uspeti v borbi za naše krščansko prepričanje, za krščansko družina in šolo ter krščansko časopisje. Jeglič, škof. Brzojavni po-: zdrav ljubljanskega škofa so sprejeli zborovalci z velikim | navdušenjem.
Naša zborovanje,
PODZVEZNI ORLOVSKI TABOR V CELJU } v nedeljo, dne 27. avgusta 1922. Zbirališče od pol 8. do pol 9. ure dopoldne pri kolodvoru. Sprevod po mestu.
Ob 9. uri sv. maša s cerkvenim govorom na Glavnem trgu. Pri maši svira godba Dravske divizije podi osebnim vodstvom g. kapelnika dr .Čerina. Po maši tabor na Dečkovem trgu. Ob pol 3. uri popoldne javna telovadba na Glaziji. Nastop članov in članic. Proste vaje in orodna telo-
Po telovadbi ljudska veselica s srečolovom.
Vstopnina: Sedeži 5 din., stojišča 2 din.
Istega dne (27. avg.) bo v Slovenski Bistrici velik kato-t liški shod. Slovesnost se bo vršila takole: Ob pol 9. uri se zberejo udeleženci pri samostanski cerkvi, odkoder bo pro-t cesija z Najsvetejšim na zborovališče k župnijski cerkvi. Pat procesiji pridiga: Č. g. Pavel Živortnik iz Maribora. Po pri^ digi sv. maša. Po sv. maši govorijo gospodje: dr. Jos. Hohnjec, Franjo Žebot, dr. Josip Leskovar in glavni uredniM Franc Smodej iz Ljubljane. Po zborovanju litanije Presv. Srca Jezusovega, posvetitev božjemu Srcu, zahvalna pesem iu sv. blagoslov.
3. septembra se vrši v Murski Soboti velik Mladeniškl tabor, pri katerem sodelujeta prekmursko in ljutomerska orlovsko okrožje. Tabor je združen z javno telovadbo. Spo-i red: Ob 5. uri zjutraj budnica; ob 9. uri sprejem gostov. Ob pol 10. uri služba božja. Ob pol 11. uri mladeniški tabori na prostem pred katoliško cerkvijo. Med drugimi govori tudi narodni poslanec gospod dr. Jos. Hohnjec iz Maribora« Zaprisega članov Orla. Ob pol 2. uri obhod po mestu. Po-t poldan ob 1. uri telovadba, nato prosta zabava v Szapary-t jevem parku. Sodeluje orlovska godba iz Ljutomera, pevski in tamburaški zbor iz Gor. Radgone, Sv. Jurja ob Ščavnicl in Križevcev. V slučaju slabega vremena se vrši popol-t danska prireditev v hotelu Dobrai.
B. septembra se vrši v Brežicah ob Savi katoliški shod za vse Posavje. Od 9. do pol 10. ure zbiranje udeležencev v bližini kolodvora. Ob pol 10. uri sprejem gostov, nato svečao sprevod z godbo in prapori v mesto. Ob pol 11. uri: Na dvo-i rišču grajščine Edmunda Atemsa pridiga in sveta maša. Po maši zborovanje, na katerem govorijo gospodje: dr. Anton Korošec, profesor Vesenjak in glavni urednik Smo-t dej. Ob sklepu litanije in posvetitev presv. Srcu Juzusovemn.
V nedeljo, dne 3. septembra priredi šentlovrenški odseki Orla večjo prireditev za vso Dravsko polje s sledečim spo-: redom: 1. Ob 9. uri slovesna sveta maša, pri kateri bodflf Orli pf-istopili k svetemu obhajilu. 2. Govor gospoda po-i
dan vsled zamude vlaka prišli. Drugi dan nas niso slovesno sprejemali, a pokazali nam tem večjo ljubeznji-vost, ko so nas vodili po Pragi in preskrbeli prenočišča. Videli smo Hradčane, prestolni grad starih čeških kraljev, Belvedere, galerijo slik in ogledali si vse druge znamenitosti mesta. Našo posebno pozornost je vzbu jala ura na stolpu na stari mestni hiši. Vsako uro se pokažejo skozi lino vsi 12 apostoli, med tem pa zvoni smrt, ki je upodoblena pod uro, z zvončkom in opominja s tem Pražane na minljivost vsega posvetnega.
Nedeljski obhod po mestu.
Z veliko napetostjo je vse pričakovalo nedeljski sprevod po mestu, kjer se bi naj pokazala na zunaj moč in sila slovanskega Orlovstva. Točno ob 8. uri se je žarel | leimkati sprevod. Vse ulice, ki so bile naprej določene za sprevod, so bile natlačeno polne občinstva. Do 200.000 ljudi je čakalo na sprevod. Človek, ki je videl te ogromne mase. se je nehote prestrašil, kaj bo, ako nastane v taki ulici zmeda ali panika.
Sprevod so otvorili Orli-vojaki, za njimi Orli-legi-jonarji, nato je pa korakala godba. Sledili so glavni oddelki sprevoda. Za dvema avtomobiloma orlovska konjenica, za konjenico kolesarji, nato zopet konjeniki v narodnih nošah.
Narodne noše.
Pred orlovstvom so korakale češkoslovaške žene in dekleta v narodnih nošah, Slovakinje, Hanakinje v slikovitih, pestrih barvah so dale celi skupini posebno lice. Bilo jih je nad 640. Tako lepe narodne noše imajo le
na Slovaškem! Za njimi je šla mladina, dijaki, dijakinje, orlovski in orliški naraščaj.
Tuji gostje.
Navdušeno so pozdravljali tuje goste. Anglija je poslala svoje zastopstvo. Številna in lepa je bila deputacija katoliških Belgijcev, ki jih je šlo v sprevodu nad 300. Na čelu jim je šel trobentaški zbor in prapori. Korakali so naglo, živo in drobno in odgovarjali na pozdrave v češkem in svojem domačem flamskem jeziku.Viharno je množina pozdravljala Francoze, ki jih je prišlo nad 300. Za njimi je prišlo 12 Švicarjev. Manjša zastopstva so poslali Ruska jn Poljska, večje in najlepše pa je bilo zastopstvo kat. Amerike. Zastopani so bili tudi Ho -landci in Ukrajinci.
Jugoslovani.
Sledil je močen oddelek rudarjev in nato dolge vrste Jugoslovanov 'Hrvatov in Slovencev z dr. Korošcem na čelu. Ulice so odmevale gromovitih klicov in pozdravov, kjer je množica zaznala Jugoslovane. Spredaj je ko rakalo 400 Orlov in Orlic, za njimi jugoslovanske narodne noše in civilni gostje. V avtu, ki je sledil temu oddelku, sta se peljala starosta češkoslovaškega Orla minister dr. Šramek in predsednik mednarodne zveze katoliških telovadnih društev Feliks van der Verhoven.
Češkoslovaški Orel.
Za dostojanstveniki — minister Dolansky, papeški nuncij Micara, olomuški nadškof dr. Stojan — so kora-kali strnjeni oddelki češkoslovaškega Orla. V sprevodu ! se je naštelo 41.778 Orlov, ogromna množica, ki priča,
kako zelo se je že razširil češkoslovaški Orel med ljudsi vom. Vseh udeležnikov v sprevodu je bilo nad 50 tisoč, v sprevodu je korakalo poleg fanfar 24 godb in 203 orlovske zastave. Sprevod se je valil kakor mogočna rek» na telovadišče, kjer je bil v godbenem paviljonu prirejen altar.
Sv. maša in blagoslov prapora.
Sv. mašo je služil papežev nuncij Micara, asistirajo mu škof Njaradi, nadškof dr. Stojan in škof Aksamo-vič. Po sv. maši je blagoslovil nuncij skupni prapou češkoslovaškega Orla, skupni prapor jugoslovanskega Orla, ki ga je češkoslovaški Orel podaril jugoslovanskemu, prapor Orlov-legijonarjev, ter krasni ameriški prapor, ki so ga Amerikanci poslali čehoslovakom.
Javna telovadba. — Nad 120.000 gledalcev pri telovadbi.
Popoldne je bila isti dan javna telovadba. 2e presl 3. uro ni bilo več vstopnic dobiti, ogromna množica! 120.000 ljudi je zasedla tribune in stojišča. Nastopilo jo skupno nad 5000 Orlov in 3000 Orlic. Skupni nastop take množice telovadcev je množice naravnost fasciniral. Nastopili so s svojimi vajami tudi Francozi, Švicarji* Amerikanci, Belgijci, ki so vzbujali veliko navdušenje« Telovadba je napravila na vse neizbrisen vtis ter prepričala vse o velikanskem razmahu orlovskih armad.
Zmaga Jugoslovanov.
V pondeljek so se vršile mednraodne tekme posameznikov. Prvo mesto je dosegel slovenski Orel Ivo Keil mavner, drugo Švicar, tretje Belgijec, četrto tudi Belgijec in peto Čeh. Tudi pri nižjih in višjih vrstah; sa
jlanca Gostinčarja o ciljih krščanskih organizacij. 3. Govor prednika Goloba o katoliškem tisku. 4. Nastop članov in naraščaja (proste vaje z zastavicami). Po večernicah se uprizorite igri «Zdravnikov strežnik» in »Pogodba». Po pred-fredstavi petje, razprodaja, šaljiva pošta in prosta zabava. (Vabljeni so vsi bratski orlovski odseki Dravskega polja. ¡Udeležbo naj odseki javijo predsedništvu šentlovrenškega Orla, da bo mogoče vse potrebno okreniti. Zavedni prijatelji in prijateljice naše mladine, udeležite se v čim večjem Številu prireditve vrlih Orlov iz Sv. Lovrenca! Bog živi!
Katoliški možje, mladeniči, žene in dekleta, udeležite se navedenih slavnosti in pokažite svojo neomajeno katoliško-
»tavensko zavednost!
Resmca o milnih m žagah oii M.
Ivan Mermolja je napisal v «Kmetijski list« dolgovezen članek, s katerim skuša trditi, da je edino on izposloval dovoljenje uporabe mlinov in žag ob Muri za prebivalstvo ob meji N. Avstrije. Resnica o tem je ta-le:
1.	Laž je, da bi bil Mermolja že novembra 1921 pričel borbo za mline in žage, ker to ni bilo tedaj še treba. Dovoz do mlinov in žag ob Muri je bil prebival-fflem Slovenskih goric zabranjen še le po Novem letu 1922.
2.	Letos, bilo je meseca marca, je bil položaj naših ljudi med Muro in Dravo, posebno v severnem delu, mučen. Mariborska carinarnica je prepovedala našim ljudem dovoz žita na mline in lesa na žage ob Muri. Župan občine Št. Ilj, g. Karel Swaty, veleposestnik g. Alojzij Supanič v Jarenini in župnik g. Evald Vračko so poslali meni in tovarišu Roškarju v Beograd obširno in dobro utemeljeno spomenico radi uporabe mlinov in žag ob Muri. To spomenico sem izpopolnil in jo dal natiskati na pisalnem stroju. Dva člana našega kluba sta jo izročila načelniku g. Iliču v generalni direkciji carine; Naju s poslancem Krajncem sta spremljala poslanca SKS gg. Majcen in Kušar. Povabil sem jih, da ne bi zadeva izgledala strankarsko. G. Mermoljo tedaj sploh v ^eogradu ni mlo.
Generalna direkcija carine je ugodila spomenici. Gospod načelnik Ilič je pristal, da se dovoli uporaba mlinov za občine ob meji, ki to zahtevajo.
3.	Zadeva je prišla tako daleč, da se je koncem meseca aprila (24.) vršila na meji komisija, katera je ugotovila nujno potrebo, da se takoj odpre meja za mline in žage. Okoli 10 županov in 150 najodličnejših mož je prosilo vladne zastopnike, naj čimprej izposlujejo dovoljenje prehoda čez mejo. Te komisije sem se udeležil 4udi jaz. V jutro tega dne je namreč prišla pod vodstvom gg. Supaniča, Vračka in Thalerja okoli 50 županov in drugih mož k meni v Maribor. Šli smo k okr. glavarju g. dr. Lajnšiču ter carinskemu upravitelju g. Petroviču. Uspeh posredovanja je bila gorej omenjena komisija. Poslancu Mermolji vse Lo ni prijalo. V demokratskem «Taboru« je izšel na to nesramen napad na mene in gg. župane ter druge može. Očitalo se nam je, da smo napadli mejo in hoteli pobiti Wranglovce. Tisti večer je Mermolja v St. Ilju konferiral z kapetanom |Wranglovcev. Ta kapetan je napisal tudi članek za ma -riborski «Tabor«.
4.	Ko sva z gospodom Roškarjem intervenirala v ministrstvu trgovine za svoboden uvoz žita v mline in lesa na žage ob Muri, nama je g. načelnik Savič očital. «Imam poročilo, da ste na meji sami «švercarji« (tihotapci) in za državo nezanesljivi elementi«. Pozneje sem zvedel, da se je z gospodom Savičem «posvetoval« g. Mermolja. Z g. Roškarjem sva Srbu Saviču odločno ugovarjala in zahtevala, da se nam da, kar nam gre. Zadeva se je zopet zavlekla.
5.	Višjemu uradniku v ministrstvu g. dr. Šmidu smo izročili ponovno spomenico in načrt za uporabo ailinov in žag. Končno je prišla cela zadeva pred finanč ni odsek narodne skupščine. Tam je na mojo prošnjo poslanec naše stranke in moj prijatelj g. Škulj meseca ljulija (menda dne 10.) stavil predlog, da se v pogodbo odmejnemu prometu postavi tudi točka o uporabi mlinov in žag ob Muri.
Na opetovane naše intervencije je nato izšla v «Službenih Novinah« dne 31. julija t. 1. zakonska naredba
'Jugoslovani že pretekli teden odnesli lavorike. Vsa Čast slovenskim Orlom !
Dan narodnih noš.
Tretji dan je bil določen za narodne noše. Ob 8. uri je šel sprevod narodnih noš po ulicah Brna na te-lovadišče k skupni maši. Popoldne je bila še enkrat telovadba in nato nastopi narodnih noš, narodni običaji In razdelitev nagrad zmagovalcem pri tekmah. — Vse dneve orlovskega tabora so se vršile zvečer slavnostue gledališke predstave akademije na čast domačim in tujim gostom.
Tako so nam bili potekli dnevi bivanja med češki-toi brati. Težko je bilo slovo, a lajšalo ga je prepričanje, da sloni orlovska misel med Čehi in nami na tako trdnem temelju, da je nobena nasprotna sila ne more ireč zrušiti. Vsi udeleženci smo bili preseneteni, ko smo !»ideli takšne organizirane mase orlovstva med Čehi. Orlovstvo gre naprej, prevzema vodilno vlogo tudi v slovanski vzajemnosti. Te dni so imeli Sokoli svoj zlet v Ljubljano. Povabili so tudi kakor Orli, slovanske in druge prijateljske narode na svojo prireditev, a odzvalo se je le malo število inozemcev. Orlovstvo v Pragi pa tti privabilo samo deset ali sto inozemcev, temveč na tisoče. S tem je dokazalo pred svetom, da ima neprimerno večjo privlačno silo, kakor sokolstvo tudi v mednarodnem življenju in da je sijajna bodočnost na strani orlovstva.
o obmejnem prometu in v tej naredbi je jasno označeno da se odpre meja z N. Avstrijo 5. avgusta 1922. To sem tudi brzojavno sporočil dne 1. avgusta uredništvu — «Slov. Gospodarja«.
6. Ko sem došel v Slovenijo in izvedel, da še obmejni promet ni otvorjen, sem se brzojavno pritožil na ministrstvo. Dne 17. t. m. pa sem osebno v Beogradu pri vseh pristojnih ministrstvih interveniral in zahteval, da se izvaja zakon, kateri nam že od 10. avgusta dovoljuje dovoz žita v mline ob Muri in uporabo tamoš-njih žag.
To je istina o zgodovini obmejnega prometa ter o mlinih in žagah. Mermolja dobro pozna tisto osebo, ki je v Beogradu očrnila naše ljudi med Muro in Dravo kot «švercarje« in «nezanesljive elemente«. On ve, kdo je zakrivil, da je celo vojno ministrstvo zagrozilo z ostro preiskavo. Da si upa še Memolja tako hinavsko zavijati resnico, kakor to dela v «Kmetijskem listu«, je znak, da govori iz tega zagrizenega samostojneža sama strankarska strast. Gospodarska in politična svoboda našega ljudstva pa mu je deveta briga.
Franjo Žebot,
nar. poslanec.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Kralj.je v tujini v toplicah in ministri izvršujejo kraljevsko oblast; kateri ministri? — To je težko povedati, Pašič se je odpeljal, zunanji minister Ninčič se je odpeljal in minister poncije, ki naj bi Pašiča na-domestoval, potuje tudi nekje po južnih krajih ter daje lepe obljube v svojem volilnem okraju. Nekateri ministri se pa vendar snidejo od časa do časa ter lepo na taji spravijo razne uredbe in naredbe pod streho.
Tako je minister pravde svoje ljudi imenoval kot člane najvišjega sodišča v Beogradu in Skoplju, minister pošte je pa kakih 30 poštnih uradnikov — penzijo-niral, ker mu politično niso bili po volji.
Večkrat se ministri pogovarjajo tudi glede draginje ter slabih izidov žetve in ker se svoje krivde zaveda n, skušajo obupni položaj celo zatajiti, z mlinarji se posvetujejo in da bodo siromašni ljudje draginjo še posebno čutili, so povišali trošarino na razne neobhodno potrebne življenske potrebščine .
Določila se je vladna pomoč za po prirodnih nežgo-dah oškodovane kraje in sicer zopet v znamenju velike «enakopravnosti«, tako da dobi Srbija 1 milijon in 200 tisoč dinarjev, Hrvatska, Slavonija in Srem 300 tisoč dinarjev in vse druge pokrajine samo 500 tisoč dinarjev.
Minister zunanjih poslov dr. Ninčič se je odpeljal v Prago, odkoder odpotuje v Ženevo. Tam se sestane s češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešem s katerim se bosta skupno posvetovala o nastopanju ma le antante pri sejah Zveze narodov. Dr. Ninčič se bode mudil izven države tri tedne.
Prve dni prihodnjega meseca se začno v Beogradu pogajanja med odposlanci naše in češkoslovaške države, ki bodo imela namen skleniti med Jugoslavijo in Češkoslovaško konvencijo glede izvoza vina iz Jugoslavije na Češko in uvoza češkoslovaškega piva v Jugoslavijo.
Vsled vedno večjega razkola med demokrati je osnoval Svetozar Pribičevič svoje osebno glasilo «Preporod«, ki izide prvič z začetkom septembra ter bo klicalo vse fašiste na okup v podporo nasilne Pribičevičeve politike.
: Amerikansko posojilo zelo dobro in trdno stoji, tako zatrjuje neprestano vlada po svojih listih, dolarjev pa še vedno ni videti. Najprej so govorili, da pride 23 milijonov kot prvi obrok, sedaj pa naj bi bili samo 3 milijoni nekje na potu. Pride pa nekaj drugega, kar je vladnim ljudem še bolj všeč, — pride «bakšič« ali pro-fit iz Amerike za vse one, ki so za to posojilo delali reklamo. 400 "tisoč dolarjev (32 milijonov din.) se bo razdelilo agentom in novinarjem, za ministre pa pridejo še i posebne nagrade, j	AVSTRIJA.
En švicarski frank stane danes na Dunaju 14.493 | kron, ali z drugimi besedami: ena avstrijska krona je , vredna 75 desettisočink enega švicarskega vinarja (ena ] krona — 0.000075 frank). To je strahoviti padec gospa-j darstva avstrijske države. Ta popolna polomija bo imc-la za posledico, da pride Avstrija, po domače povedano: na boben. Avstrijci iščejo sedaj posojila na Češkoslovaškem v znesku 500 milijonov čeških kron ali 5 tisoč milijonov naših kron. Če aobe to posojilo, bo Avstrija še nekaj časa vlekla naprej. Dolgo pa ne bo šlo in prišla bo pod skrbnika. Za skrbnika pridejo v poštev Italija, Češkoslovaška in Jugoslavija. Italija bi rada sama dobila upravo Avstrije v svoje roke, kakor je dobila Avstro-Ogrska svojčas upravo Bosne iii Hercegovine. Naša vlada, če ima še kaj ugleda in poštenja, tega ne bo smela pustiti ,ampak mora zahtevati, da dobimo vso Ko roško in vso Štajersko pod našo upravo, torej tudi Graz in Celovec. Bankrot Avstrije je torej na pragu.
Vprašanje Carigrada in Dardanel hočejo rešiti Grki na ta način, da zahtevajo Carigrad za sebe, da zbirajo proti njemu svojo vojsko in da se nada-jo, da bodo oni nadzorovali prehod in prevoz drugih >il na svobodno morje. Grškim nakanam vse nasprotuje, Grki se pa še vedno udajajo praznim nadam. Carigrad je določen po mirovnih določilih za mesto svobodne in mednarodne trgovine, da se Dardanele izroče svetovni trgovini, zahtevajo Rusija, Turška, Rumunija, Bolgarija, Francija in Italija in če tudi danes angleški vladni predsednik Lloyd George malo laska Grkom, to ne more biti in tudi ne bo opora grške sebičnosti. Anglija sa-
ma pošilja največ čet, da prepreči grški pohod in grško-turški spor bo gotovo končan še poprej ,predno zavezniki zapustijo Carigrad.
FRANCIJA — RUSIJA.
Francoski trgovski in podjetniški krogi že dolgo pritiskajo na vlado, da spremeni svojo politiko napram Rusiji, ker nočejo biti zadnji pri gospodarskih in trgovskih ponudbah in koncesijah, ki jih deli sovjetska vlada zasebnim podjetnikom in trgovcem zapadne Evrope. — Začetkom septembra se sestane francoski veletržec in finančnik Herriot z ruskim zastopnikom čičerinom v, svrho razgovora o posebnih gospodarskih odnošajih.
Hail shodi.
Na Pobrežju pri Mariboru priredi SLS dne 26. t. m.
(soboto) ob pol 8. uri zvečer v gostilni Tončič politično zborovanje. Govorita posl. Žebot in urednik Golob. Somišljeniki iz okoliških občin, pridite na to zborovaje.
Jarenina. Za nedeljo, dne 3. septembra, smo povabili naša poslanca Roškarja in Žebota v Jarenino, da nam poročata. Shod se vrši ob vsakem vremenu: ob lepem na prostoru pri cerkvi, ob slabem v hiši Posojilnice in sicer takoj po rani božji službi. Vabimo tudi sosede od Sv. Jakoba, Sv. Marjete in Sv. Kungote, da pridejo na ta shod!
Javen shod pri Mariji Snežni dne 20. t. m. se je nad vse pričakovanje izborno obnesel. Predsedoval je istemu g. Šumanedl, posestnik in župan na Velki. Navzoči so tudi bili predstojniki in svetovalci sosednih občin. Mnogoštevilni poslušalci so z zanimanjem sledili in do konca vstrajali pri blizu dve uri trajajočem govoru svojega poslanca. Zadržanje vseh navzočih je bilo vzorno. Po spoznanju nezdravega položaja so se izjavili za složno, smotreno postopanje v bodočem političnem delovanju pod okriljem SLS. Govorniku in stranki se je izreklo popolno zaupanje in javna zahvala.
Rečica ob Savinji. V nedeljo, dne 13. avgusta, se je vršilo pri nas posvetovanje Kmetskih zvez, na katerem je poročal poslanec Pušenjak o državnih dohodkih, o-sobito o davkih in o načrtu novega davčnega zakona. Po poročilu se je vnela živahna debata o prevelikem ob-dačenju kmetov ,o davku na poslovni promet, o plačilu taks na vozove na vzmetih, katero se zahteva i od vozov, ki ne služijo za luksus in za fijakersko obrt itd. Sprejele so se resolucije, katere objavimo prihodnjič.
Luče. Shod SKZ dne 15. avgusta je jako dobro uspel. Zbralo se je lepo število domačinov, ki so pazljivo poslušali izvajanja poslanca Pušenjaka, ki je razprav-: ljal o političnem in gospodarskem položaju. Shodu je predsedoval domači g. župan. Po shodu so se zborovalci pritoževali radi previsoke dohodnine, radi pašnikov itd. G. poslanec je obljubil tozadevno posredovanje.
Solčava. Izpolnila se nam je želja, da priredi SKZ pri nas shod, v nedeljo, dne 20. t. m. Razun domačinov so se udeležili shoda Lučani in sosedi iz Mežiške doline. Shodu je predsedoval posestnik Klemenšek. Poslanec Pušenjak je govoril o političnem položaju in o najvažnejših gospodarskih vprašanjih. Po govoru se je pa razpravljalo o vojnih posojilih, zavarovalnini delavcev, cestni zvezi, poštnih razmerah itd.
Tedenske novice.
Orlovski tabor v Celju. V nedeljo, dne 27. t. m., se
bo vršil v Celju orlovski tabor vseh štajerskih orlovskih okrožij. Orlovstvo je brezdvomno ena naših najbolje vzgojenih mladinskih organizacij, sijajni brnski zlet je tudi pokazal ,kako velik delež pri delu za krščansko pre osnovo ljudstva ima ravno orlovska misel. Zato naj bi to nedeljo iz vseh krajev pohiteli v Celje, da tako s svojo udeležbo pokažejo, da vedo ceniti delo orlovstva med Ljudstvom in da damo Orlom samim močno duševno o-poro. Zlasti okoličani Celja naj bi se pripeljali na o-venčanih vozovih v narodnih nošah in z zastavami.
Veliki dekliški tabor se vrši dne 10. septembra v Rečici ob Savinji in sicer za šaleško, Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino. Pričetek ob 10. uri s slovesno sv. mašo in cerkveno propovedjo, katero bo imel g. škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Za tem se prične tabor, kjer nastopijo govorniki in govornice posameznih župnij. Vse se vrši na prostem pred farno cerkvijo. Dekleta, pokažite ta dan, da se zavedate resnega časa, v katerem živimo ter prihitite polnoštevilno v lepo Rečico.
Sv. birma bo letos v sledečih župnijah: 26. avgusta" v Hočah, 27. avgusta v Cirkovcah, 28. avgusta v Ljutomeru, 30. avgusta pri Sv. Jurju ob Ščavnici, 31. avgusta pri Sv. Petru pri Gor. Radgoni, 2. septembra v Šoštanju, 3. v Škalah, 4. pri Sv. Martinu v Šaleku, 5. pri Št. Ilju pri Velenju, 7. na Laškem, 8. pri Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah, 9. v Loki, 10. v Trbovljah in 11. na Dolu.
V dijaško semenišče so bili na novo sprejeti četrto-«
šolci: Kordež Zdravko iz Prevalja, Vidrajs Jožef iz Vranskega in Zupančič Rudolf iz Loke. Tretješolci: Brenčič Leopold iz Loke, Drozg Franc iz Jarenine in Mihelič Leopold iz Ptuja; drugošolci: Bezjak Franc od Št. Lovrenca v Slov. gor., Horvat Franc od Sv. Marjete ob Pesnici, Kreutz Rudolf iz Oruoža, Merkač Franc od Device Marije na jezeru in Rojs Kari iz Ormoža. — Mesečno plačilo znaša 800 K, kar pa se more v teku leta ali znižati ali pa tudi zvišati. Plačevati je treba mesečno naprej. Vrh tega je treba v začetku leta vložiti 10U kron za eventuelne poškodbe pri električni luči.
Zahvala. Pripravljalni odbor za katoliški shod v Mariboru si šteje v prijetno dolžnost, izreči tem potom najtoplejšo zahvalo vsem udeležencem, zlasti našemu vernemu okoliškemu ljudstvu, ki je v tako ogromnem številu manifestiralo s polnim razumevanjem za pravi-«

Stran 4.
KOTOBEI SÖSPODAB
24. avgusta 1922. *
ce in svobodo sv. katoliške Cerkve in njenih vernikov. Imenoma pa se zahvaljujemo predvsem mil. g. kapa. vikarju dr. Mateku, ki je vsestransko pomagal priredite -Ijem shoda in daroval pontifikalno sv. mašo na zboro-u prostoru. Istotako hvaležno omenjamo vlč. g. stolnega dekana dr. Tomažiča ,ki je izvršil slovesno posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in litanije po sklepu shoda. Dalje se toplo zahvaljujemo preč. g. stol. kanoniku dr. Vraberju za lep cerkveni govor in za vspodbud ne besede gg. govornikov: poslancu in ministru na razpoloženju dr. Korošcu, uredniku Kremžarju iz L j ubij i-ue ,ur. Leskovarju in prof. Vesenjaku ter predsedstvu shoda, zlasti g. poslancu dr. Hohnjecu za uspešno vodstvo zborovanja. Toplo zahvalo izrekamo tudi čč. šolskim sestram in g. kaplanu Rezmanu za okrasitev zboro-valnega prostora, zlasti oltarja, ki je poveličeval celo slovesnost in pomen katoliške manifestacije. Za blagohotno prepustitev semeniškega vrta za katoliški *hod in vsestransko naklonjenost kličemu g. ravnatelju Zidan-šiiu: Bog plačaj! — Hvaležno omenjamo tudi pevski zbor iz Sv. Jurja v Slov. gor., ki je pod vodstvom prež. g. stolnega kapelnika Trafenika lepo pel med cerkvenim opravilom. Najtoplejšo zahvalo pa smo dolžni preč. g. ravnatelju dr. Jerovšeku, na katerem je bilo težko breme vseh priprav za krasno uspeli katoliški shod v Mariboru. Pozabiti ne smemo niti požrtvovalna dekleta od Sv. Petra pri Mariboru, ki so pripravile fn spletle vence in zelenje za okrasitev zborovališča in tuai njim veljaj: Bog plačaj! Končno se toplo zahvaljujemo vsem društvom in organizacijam za sodelovanje, kakor tudi vsem onim, ki so kakorkoli pripomogli za tako sijajno uspelo manifestacijsko slovesnost ob sprevodu in na ka toliškem shodu. — Pripravljalni odbor.
Splošna stavka slovenskih rudarjev. V nedeljo je izbruhnila splošna stavka v vseh rudniških revirjih Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Šest mescev so bedni rudarji prosili ter se pogajali s Trboveljsko -premogokop-no družbo za svoj obstanek ob napornem in nevarnem delu. Družba, katero predstavljajo bogati in zaliti dunij ski in jugoslovanski judje, pa ni imela obzira in čuta za delavsko življenje, niti od vlade določene povprečne naj nižje plače ni hotela pripoznati in ko je končno le zvišala šintne mezde za 20 kron, je takoj podražila življen-ske potrebščine v svojih magacinih, na katere je delavstvo navezano, za 43 odstotkov in še cene premogu je povišala. Tako je delavstvu z eno roko nekaj dala, z obema pa jemala in ropala ter si še profita nagrabila. Ta vnebovpijoči čin, ta blazno-hudoben zasmeh debelih kapitalistov je spravil delavstvo v obup. Štrajlc je splošen in enoten, nima nobenega političnega ozadja in vsa poštena slovenska javnost se z njim strinja ter ga hoče tudi podpirati v zavesti, da je za državo več vredno 40 000 delavcev, žen in nedolžnih otrok, kot pa peščica tujih in domačih izkoriščevalcev, katere samo še policaj-demokratsko časopisje, zlasti ljubljansko «Jutro«, podpira in zagovarja. Mnogo delavcev se je razpršilo po vaseh in kmetsko ljudstvo v rudniški okolici rudarje podpira ter oskrbuje v kolikor mogoče. Siromak za siromaka, trpin za trpina! — Listi naše stranke se toplo zavzemajo za pravično rudarsko stvar, «Slovenec« je prinesel rudarski poziv na slovensko javnost, organiziralo se je nabiranje prispevkov za rudarje med najširšimi sloji slovenskega ljudstva in tako tudi mi pozivamo v imenu človečanstva in pravice naše čitatelje, da pošljejo darove v ta namen na naše upravništvo ali pa naravnost na naslov: Zveza rudarskih delavcev, gostilna Pravdič, Trbovlje. — Pokažimo ljubezen do sočloveka in ne dopustimo, da bi judje ubijali na tisoče nedolžnih z najstrašnejšim sredstvom — smrtjo od lakote in da bi judovska požrešnost v svoji blaznosti uničevala red, delo in mir v državi!
Kmetijska družba. To, vsaj do novembra še, privatno Pire—Pucelj—Lahovo podjetje je čisto brez glave. Puclja povzdiguje za to, ker nas je prodal ameriškemu kapitalu v dolgoletno sužnjost in menda zato, ker ministruje vodam, ki s Pucljevo slivo vedno bolj in bolj padajo, nad zvezde. Pri oddelku za kmetijstvo, v vseh strokovnih službah, okrajnih ekonomatih itd. so zasedli službe ljudje, katerih edina kvalifkacija je: agitatorično delo za samostojno. Svet se pa obrača in pričakujmo, da se bo skoro obrnil. Takrat je pa naša dolžnost, da izčistimo te Avgijeve hleve in postavimo na strokovna mesta strokovne moči. Gospod Pire naj gre v svojo vilo na Gorenjsko, kjer se bo celo leto lahko klanjal kralju in Pucljevi slavi ter vsako leto sprejemal na Mali Šmaren na Bledu samostojne zaslepljence. Gospoda Sancina pa njegovi rojaki gotovo že težko pričakujejo, da se mu zahvalijo za dobre «kšefte», ki jih je med vojsko, ko se je boril za Jugoslavijo, na račun svojih rojakov delal. Nismo maščevalni, ali kmečkim izdajicam njihovo plačilo ne odide.
Samostojna kmetijska stranka pošilja v ptujskem okraju na shode Slov. ljudske stranke nekega Brusa, ki je prevzel v Mariboru politično dedščino znanega Konr. Schnuderla. Mož prihaja na naše shode s svojimi s pijačo plačanimi priganjači in goji vročo željo, onemogočiti zborovanja SLS. Značilno, da tega samostojnega preroka povsod zadene ena in ista usoda, da ga celo nje govi lastni pristaši pustijo na cedilu. Tako je bilo pri Sv. Marku, v Spuhlji in pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Samo miroljubnosti naših ljudi, ki se kažejo usmiljenega srca napram temu političnemu velikanu, se ima Brus zahvaliti, da ga pri Sv. Marku in v Spuhlji naši fantje niso ohladili v bližnji Dravi in da v Št. Lovrencu ni zletel mimo vaške lipe na juršinske travnike. Da, da, odzvonilo je prešerni politični plesalki Samostojni. Zapuščajo jo njeni plesalki in ljubčeki. Lovci in priganjači, ki jih pošiljala Mermolja in Dobnik na lov, se vra čajo brez plena v svoja taborišča.
Držimo se svojih pravic! Od Sv. Križa pri Mariboru nom pišejo: Neki Sivec, najemnik v Gornji Reki, si prizadeva, da bi dobil dovoljenje za gostilniško obrt. Kolikor je bilo mogoče dognati splošno mnenje o potrebi na
j i ' '¡ie gostilne, je značilna izjava nekega kmeta, ki j i	od tiste grabe. Rekel je namreč: «Ta gostilna je
i .mio toliko potrebna! kakor smet v očesu.« Pri občinski seji, ki je razpravljala o tem, je nek odbornik predlagal: «Gostilna naj bo, če okrajno glavarstvo prevzame odgovornost in nadzorovanje.« Ta predlog ni bil sprejet ker bi si s podobnimi izjavami občina zapravila svoje pravice, ki jih že itak nima mnogo več. Če bi vse ob-| čine prepuščale okrajnemu glavarstvu pravico odloče-vanja o potrebi gostiln, potem ne bo več okrajno glavarstvo pošiljalo na občino pozivov za informacije .temveč mimo občinskega odbora dovoljevalo gostilniško obrt i tam, kjer bi bila gostilna popolnoma nepotrebna. Torej držimo se svojih pravic, občinski odborniki, in nasto-pajmo jasno ter odločno tako, da varujemo ljudske in občinske pravice. Vsako klečeplazenje in zavijanje naj izgine iz naših vrst.
Ribolov v Dravi. V ptujskem okraju je najemnik ribolova .oziroma lastnik graščak Herberstein dajal pre bivalcem ob Dravi dovoljenje, da so smeli loviti nemoteno ribe v Dravi in njenih pritokih .Marsikatera revnejša družina se je preživela z ribolovom, oziroma so ribiči ob petkih in postnih dneh postavili na trg nalov -ljene ribe. Po posredovanju okrajnega glavarja g, dr. Pirkmajerja pa je ribolovski zakup nedavno prešel v last ribolovskega društva v Mariboru .To društvo, v katerem je sama mestna gospoda, je oddalo ribolov v ptuj skem okraju nekemu višjemu oficirju Rožiču. Domačinom je sedaj strogo prepovedano loviti ribe. Novi bogati zakupnik noče dati nobenemu domačinu karte za ribolov in da tiste, kateri vlovi kako ribico, tirati z o-rožniki na sodišča. To je zopet nov dokaz, kako sedanji okrajni glavar ptujski, demokrat dr. Pirkmajer, po očetovsko skrbi za blagor domačega prebivalstva. To je tisti Pirkmajer, ki z uradnim avtomobilom vozi po ptujskem okraju na agitacijo Puclje, Mermolje in tudi Dob-nike.
Slovesna l^agoslovitev križa pri Sv. Križu nad Mariborom. Dne 15. avg. je šla lepa procesija vernega ljudstva k Nabaščevem križu, ki je bil ob tej priliki slovesno blago slovljen ter izročen javnemu češčenju, dočim si prizadeva protiverska struja, da meče križ iz šol in iz src zapeljanega ljudstva, opozarjamo med našim vernim kmečkim narodom na to stremljenje, da si postavlja na znameniteiših mestih nove križe in kapelice, kot javen dokaz svoje globoke vernosti in svojega zaupanja v božjo pomoč. Gostoljubni in krščanski Nabaščevi hiši bodi na tem mestu izrečena javna zahvala za lep križ, ki bo posredoval božji blagoslov na vso okolico kakor tudi za nesebično pogostitev, katere so bili deležni vsi udeleženci procesije, zlasti pa še bližnji sosedje in prijatelji. Katoliška misel naj procvita med nami le v znamenju sv. Križa bomo deležni svetega blagoslova in zmage nad telesnimi in dušnimi sovražniki.
Naša zmsfga. Iz Loke pri Zidanem mostu se nam po roča: Dne 6. avgusta t. 1. se je vršila v naši občini volitev župana. Proti naši Slovenski ljudski stranki so se združili samostojneži, demokrati, socijalni demokrati in narodni socijalisti, toda vsi so pogoreli, kajti dobili so samo 9 odbornikov, dočim jih je dobila naša Slovenska ljudska stranka 15. Vse laži ,vsa obrekovanja in begi-nje ljudstva jim niso nič pomagale. Za župana je bil izvoljen Franc Koren, načelnik naše krajevne Kmetske zveze, istotako so tudi vsi občinski svetovalci naši vrli pristaši. Slava zavednim-volilcem!
Smrt uglednega moža. V Ivanjcih pri Radgoni je umrl tamošnji veleposestnik Anton Trstenjak v starosti 59 let. Rajni je že delj časa bolehal. Blagi pokojnik je bil izvanredno delaven ter splošno priljubljen in spoštovan mož. Bil je poštenjak, junak v boju za ljudske pravice ter osebno Ijudomil in pravičen narodni bojevnik. Dolgo vrsto let je bil občinski odbornik, član nač bistva posojilnice v Gor. Radgoni, 9 let župan, 4 leta načel nik okrajnega zastopa, cerkveni ključar itd. Njegovega pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva od blizu in daleč. Bodi mu žemljica lahka, slava njegovemu spominu, preostalim pa naše odkritosrčno sožalji.
Strašen požar. (Poročilo od Sv. Jurija na Pesnici). Na veliko Gospojnico je strašen požar upepelil kmetu Ivanu Hariču hleve in gospodarsko poslopje ter prešo z vso krmo in vsemi pridelki ter mnogo posode ter 25 glav živine; Le par glav, večinoma opečene, se je rešilo. Ostal je le še samo novi hišni hram, ki pa še ni dogotovljen. Kako je ogenj i nastal, se ne ve zagotovo. Ker je kmetija na samem in ; radi močnega vetra ter pomanjkanja vode je v mali uri ! postal žrtev ognja ves mnogoleten trud marljivega in skrb-j nega in skrbnega kmeta.
Požar. Včeraj, dne 22. avgusta popoldne je požar upepelil i gospodarsko poslopje Roze Brenčič v Rogoznici pri Ptuju. | Zgorelo je vse, vozovi, krma, poljedelski stroji, le živina se je s težavo rešila. Skoda znaša nad 600 tisoč kron, ki je i krita z malenkostno zavarovalnino 12 tisoč kron. Ogenj so baje zanetili otroci. Lastnica je pri reševanju blaga dobila na rokah tako težke opekline, da so morali poklicati zdravnika. Kmečko ljudstvo, zvišaj nemudoma zavarovalnino!
Gozdove krčijo v Slavoniji. V Djakovem v Slavoniji so začeli na ta način izvajati agrarno reformo, da so se spravili nad gozdove, ki so last djalcovske škofije. Začeli so prav pridno podirali obširne gozdove, zemljo pa bodo razdelili med prebivalce bližnjih vasi, pred vsem pa med — dobrovoljce, ki prav gotovo ne bodo sa mi obdelovali zemlje. Listi pišejo, da je greh in škoda za te krasne in mlade gozdove, ki so v polni rasti. Tako se v naši državi izvaja agrarna reforma. Le tako naprej in izginili bodo sčasoma vsi obširni in lepi gozdovi!
Gozdni požari na Hrvatskem. Vsled velike in dolgo i trajne suše so letos veliki gozdni požari na Hrvatskem | skoro na dnevnem redu. Ti požari so letos povzročili več t milijonsko škodo. Pred dnevi so začeli goreti veliki in obširni občinski gozdovi pri Ogulinu in Otočacu. Na : pomoč je prihitelo orožništvo in vojaštvo. Ako ne bode hudih vetrov, je upati, da se bo posrečilo udušiti te velikanske gozdne požare, ki so že dosedaj povzročili več ; milijonov kron škode. Skoro v vseh slučajih so gozdie
požare zakrivili pastirji, ki niso pogasili ognja, kjer so si kuhali jed in pekli krompir. Nenadoma nastali veter je hipoma spremenil v plamen najlepše gozdove. Med železniškima postajama Rudopolje in Jesenico ob liški železnici je pa velikanski gozdni požar zanetila iskra, ki je pri!' ... u loKomot.' - ¿ia suho travo. Tukaj je pa požar uničil 80 hektarjev najlepših gozdov. V okraja i Modruš na Kapela-planini še sedaj razsajajo silni gozd j ni požari, ki jih ni mogoče udušiti.
Ogromni gozdni požari. Neznosna suša pospešuje p«l naših južnih krajih gozdne požare, ki se širijo z nevzdržljivo brzino. Na kako gašenje pri tej vročini ni niti misliti. O gozdnih požarih javljajo iz Plevlja, da bodo imeli ti po-, žari za gozdne planine v Sandžaku strašne posledice. Ena j od največjih gozdnih planin v Sandžaku, ki se razprostira od Sjenice do Nove Varoši, je v plamenih. Iz Varoša, Foj-; niče in drugih bosanskh krajev prihajajo istotako poročila o požarih v šumah. Sume gorijo tudi krog Negotina, Valjeva, ' Užic, Kraljeva in Bitolja.
Pokončana razbojniška banda. Iz Ohrida v najjužneji Srbiji javljajo, da je poskusila banda 7 razbojnikov v noči od 11. do 12. avg. prebresti reko Drimo s 50 ovcami in kozami, katere so pokradli in naropali v vasi Dolgiša. Ravno, ko | so stopili razbojniki s plenom iz vode, so zadeli na močna | žandarsko patruljo, ki je ustrelila pet roparjev in le dvema ; se je posrečil pobeg.
Razbojuištvo v Vojvodini. Nedavno so napadli raiboj-| niki na javni cesti Stari Kisač kmete iz Starega Futoga in jim oropali denar. Ves žandarski pogon za temi zlikovci je ; bil doslej zaman.
Dar dijaški kuhinji v Mariboru. Na gostiji pri Blažu Lešniku na Brezoli v Slivnici pri Mariboru se je nabralo za dfe jaško kuhinjo v Mariboru K 542. Prisrčna hvala!
Gospodarstvo*
i Hlačanica in grobnica-
1. Vlačanica.
Ako so bile v starejšem nasadu cepljenke preredk-» sajene, da se še more saditi trs v vrsti ali med vrsto, se | položi rozga na lanskem rezniku materinega trsa eden ; peden globoko v zemljo, katera se obreže na reznikih z i 2 do 3 očmi (ogrska vlačanica). Oni del vlačanice, ka« | teri od materinega trsa do zemlje ven moli, se oslepi, | (oči) da ne bi iz teh nastale mladice motile rast onih, reznika vlačanice.
V	drugem, oziroma v tretjem letu se obreže vlačanica, ako nima dovolj močne rozge — na 2 do 3 reznike. Opaža se, da peša materin' trs v rasti (mogoče že v( prvem ali v drugem letu), se mora ločiti vlačanica od njega pri prihodnji rezatvi in ven moleči del vlačanice do prvih korenin odrezati, ter se pusti začasno kot sa-mostalen trs, ker bi bil njegov trajen obstoj na lastnih koreninah zaradi trsnih uši nemogoč. Ko se je zopet opomogli mater ni trsi v prihodnjih letih, se polože vlačanice, kakor prvokrat.
Letno menjajoč se polože vlačanice od samo krepko rastočih maternih trsov. Na ta način se pomnoži ji vinogradu izdatno pridelek.
2. Grobanica.
V	prvih letih, dokler še vinograd ne rodi, se izpolnijo prazna mesta s cepljenkami.
V	starejših nasadih, ako so nastale luknje vsled zimskega mraza, poškodovanja z orodjem ali iz drugibj vzrokov, bi bilo dosajevanje s cepljenkami brezuspešno. Zatorej se poslužimo za izpolnjevanje teh «lukenj« s pogrobanjem krepko rastočm sosednih trt.
Izvršitev: Od materinega trsa v smeri praznega pro štora (v bregu vodoravno na levo ali desno in v nizki legi na vse strani) se izkoplje jama do glavnih korenin; trs se prireže t. j. na lanskih reznikih oziroma na ločnih se puste 2 do 4 rozge (1 do 2 rezervo). Na napokano in zrahlano dno jame se prirezan trs previdno položi, da se ne zlomi kateri del trte. Ena rozga se vpelja tja, kjer manjka trs, a druga se skroži nazaj, kjer je stala | stara trta. Ako je potrebno, se pognoji trta (na glavne i korenine), nakar se zagrebe jama. Da je mogoče groba il ce v razvidnosti imeti, se zanamuje s št. 1 kolec stare trte in s št. 2 kolec izpolnjenega mesta.
Ta razvidnost se zabeleži v knjigo, da se more prs-gledati poznejši razvoj grobanic.
Grobanje se izvršuje po trgatvi do zime in na spomlad ko se je obsušila zemlja — do vegetacije.
Pri jesenskem grobanju se cele rozge privežejo bi kolu ter osipljejo, osobito v nižjih legah vinograda, da . ne pozebejo oči in v spomladi odgrnejo, tr obreže jo na reznik z 2 do 3 očmi.
V	drugem oziroma v tretjem letu se obrežejo novo nastali trsi, ako imajo dovolj močne rozge na 2 do 3 reznike; sorte, katere se režejo na ločen, pa v prvem in drugem letu na en reznik in od tretjega leta naprej na ločen (8 do 10 oči) in reznik, ako so trsi krepko rastoči.
Ob priliki rezatve v prvih letih se odrežejo povrhne j ali rosne koreninice, kakor na cepljenem mestu trte, ' katere se razvijajo pod površjem zemlje s povoljnitnl ' pogoji (vlažnost, zrak in hrana), osobito pa na evropej-ski rozgi.
Posledica neodrezovanja teh rosnih koreninic bi bila. da s časom trohni spodnji del trte. Taki trsi s piit—> i vimi koreninami trpe p iittu od vročine in suše po zimi ! od mrpza in vrhutega ;ih unči trtna uš Ib^ne korenini ; ce se pa ne smejo odrezati po letu. One pomagajo pri i razvoju in zorenju grozdja (privažajo vlažnost (roso), i in hrano trsu).
Ako se je pravilno grobalo, obdelovalo in pravočasno gnojilo, je dana možnost, da bo trajnost grobanio tako dolga, kakor nepogrobanih trt dotičnega nasada.
Iz svoje lastne skušnje poročam, da sem od letai 1898 naprej in še v večji meri od zimskega mraza leta
nastale lukiije z grobanjem izpolnil, katere grofice še do danes prav dobro uspevajo in rodijo, ka-nepogrobane trte.
s	J. Blaževič.
PRIPRAVA SODOV. Vsled zgodnje letine in suše so marsikje že napravi precej sadjevca. Čez dober mesec bomo imeli že mar ¿¡¡je vinsko trgatev. Potujoč po svetu, sem pokušal ¡¡nogokje pijačo, ki je bila vse prej kot dobra in to na-jdno vsled splošne nesnažnosti sodov. Največji ne-fidiprav v tem oziru so premnogi gostilničarji, pa tudi inogradniki in sadjerejci.. Dokler soda ne potrebuje, ,to zanj Zadnja skrb in često gnijejo sodi kje v ka-tm kotu, pogosto delijo prostor s svinjami na izpu-¡evališču. Če le tvoje sode vidim, ti slovenski vinograd ¡k, pa ti bom takoj povedal, kakšno pijačo boš imel. i Slovenci smo v tem oziru še mnogo na boljšem kakor ilmatinci in Hrvati. Tam dol ravnajo z vinom tako, bi marsikateremu pivcu, ki poskuša v kletarstvu popravljena in zmešana dalmatinska vina, odpovedal že-¡¡dec službo, ako bi videl ravnanje z moštom. Tam doli [rozdja ne mlastijo s stroji kot pri nas, temveč še tep-ujo; tudi druge naprave so po navadi tako primitivne ju nesnažne, da bi se jim vino, ako bi ne bilo tako počno že davno spremenilo v najboljši ocet. To je naj-kč krivo, da tam vino nima cene, ker se ga vsled tega (sak pošten vinski trgovec boji.
Tudi pri nas še najdemo, posebno kar se sodov Hče ponekod slične razmere. Da moramo sode, ki jih khranjujemo v kleti, po vporabi dobro izmiti in jih <olovo vsak mesec žveplati, je znana stvar. Drugače kopamo dobro umite so^e shraniti na suhem, zračnem teostoru. Dostikrat se nam pa zgodi, da dobimo brez lastne krivde v roke že plesnjiv sod. Kaj tukaj? Ako je plesnoba samo še površna, se sod odpre, da dobi sveži tak, nato se močno žvepla, da poginejo plesnobe gli-Ce in se, če le mogoče s krtačo in toplo vodo dobro izpete in z vrelo vodo izpariti. Je plesnoba prodrla že globlje potem moramo doge ostrgali ali oskobljati. Nato se \z-mije sod in se izpari z vrelo vodo, kateri smo dodali 2 odstotka sode. To vodo moramo pa še toplo izliti, ker bi nam drugače soda vlezla v špranje in bi vplivala potem ia vino. Pred vporabo se izmije še zopet večkrat s toplo in končno mrzlo vodo ter se še dobro zažveplja. Pre-ječ splesnele sode je najboljše, da izključimo od vpora-be. Ako dobimo žganjeve sode, ti so znotraj z mastno novjo namazani, jih moramo poprej izmiti z vodo, kateri smo dodali 1 odstot. žveplene kisline, da odstranimo ako mast, ki bi se v vinu topila, dočim se v žganju ni. Jmivanje z verigo ni priporočljivo, ker gotovo ostane rolikor toliko železnih snovi v sodu, ki vplivajo potem ogubno na vino. Boljši so majhni kremeni ali kamen-ki. Izmiti pa moramo sod vselej, kakor hitro smo ga lehali rabiti oziroma smo iztočili. Ko se po 24 urah vola popolnoma izcedi, se sod takoj zažvepla, to se, kakor »vedano ponavlja vsak mesec in se vselej v kleti na iteno ali posebno tablico zabeleži datum žveplanja. Ako iodov ne ohranjujemo v kleti, jih odmašimo in damo sušit na zračen suh kraj, kjer potem ostanejo. Vinograd liki, v pravilnem ravnanju s sodi in umnem kletarstvu je naša bodočnost!
Priprava novih sodov. To delo se imenuje med nami lovinjenje« in je potrebno zato, da dobimo iz dog čreslovino h ekstratne snovi lesa. že doge same se sušijo vedno na |rostem, kjer jih dež že po večini izluži. Za ovinjenje imamo leč metod in sicer: 1. Skoz mrzlo vodo samo. Sode polnimo ikozi 8—14 dni večkrat z mrzlo vodo ki jo zopet izlijemo ler obnovimo. Za male posode je ta metoda pripravna, če tudi iolgotrajajoča, pa bo letos mnogokje vsled pomanjkanja »ode neizvedljiva. 2. Skoz zaparivanje. Ta metoda je pri nas lajbolj vpeljana. Vzamemo sodu primerno množino vrele volt, vlijemo v sod in zabijemo. Valjamo ga na to sem ter tje, |i postavljamo na dna in vodo še toplo izlijemo. To ponavljamo tako dolgo, da ni voda prav nič več barvana, temveč «teče lepa in čista. Končno se sod še napolni z mrzlo vodo, ti se po par dne iztoči. Ako je še barvna, moramo to deio po-loviti. 3. Izparivanje z vročimi vodnimi hlapi izvršujejo 'ečja kletarstva in so za to potrebni posebni aparati. V laogih slučajih se sodi izžgejo s špiritom. To ravnanje je ne-larno in sploh nepriporočljivo. Tudi vkuhanje z vinskim lis-?em, orehovim listjem in tako dalje je skrajno neumno in lahko dobi sod še duh. Dobro pa je, pokuhati ga s svežimi finskimi tropinami. V nove sode dajmo samo nova, slabejša faa, stara vina, ki več ne vrejo, dobijo kolikor toliko okus. tat nove sode, moramo pripravljati tudi z novimi dogami (opravljene sode, pa če tudi je dodana samo ena doga.
dar se vsaka od teh dveh vrst drugače razvija. Bobovec raste ravno kot sveča; Kanadka pa napravlja čisto plo-ščaste krone. Ker se je opazovalo, da suša veliko bolj škoduje Kanadki kot Bobovcu, sledi iz tega, da ima tvorba krone gotovo tudi vpliv na korenine. Vsa ta opazovanja so se vršila na prodnati zemlji, ki je povsod enaka in je pomota izključena. Tudi sadje od Bobovca se veliko lepše razvija in je še precej normalno, dočim je ono od Kanadke precej manjše.
Za nas, posebno za kraje s propustno in prodnato zemljo je to dejstvo velike važnosti. Moča nam na takih tleh ne more škodovati, odvisni smo le od suše, zato je gotovo, da bomo sadili le vrste, ki so proti suši bolj odporne. Pa še nekaj! Ako primerjamo posamezne nasade med seboj, tako najdemo, da je suša veliko manj škodovala umno urejenim nasadom. Posebno mlajši nasadi iz prvovrstnih drevesnic prav malo občutijo sušo. Gotovo so spomladi, stoječi v polni rasti, še ko je bilo dovolj vlage, pognali nove koreninice globlje v zemljo. Najbolj so pa trpeli te dve leti nasadi, ki so izvirali iz raznih izmečkov iz drevesnic, slabih gozdnih divjakov in starejša presajena drevesca. Teh je šlo že mnogo v nič.
Mnogo drevja je že popolnoma, mnogo pa deloma zgubiio svoje listje. Nikakor pa ne smemo tako drevje smatrati za izgubljeno. Če ima drevesno skorjo še zdravo in gladko, si bo že opomoglo naslednja leta. Zgubljeno je samo drevje, ki ima že tudi suhe veje. Nikakor pa ne smemo vsled sušnih let drevja saditi globlje kot dosedaj. To bi bila velika napaka.. Radi tega bi sc suši popolnoma nič ne izognili, ker tekom leta zgornja plast dobi večkrat kolikor toliko še kake vlage, dočim spodnje plasti ohranjujejo samo še zimsko vlago. Drevo sadimo brez ozira na letino po pravilu: Vsako drevo se mora saditi tako globoko, da bo stalo potem, ko se zeml ja vse de tako, kot je raslo poprej v drevesnici. Vsako višje ali nižje sajenje ima kvarne posledice. Predvsem pa opa-zujmo vpliv suše na posamezne vrste in plemena, da se ji z odbiro primernih vrst in prvovrstnega drevja vsaj nekoliko izognemo!
Ljutomerske gorice. Trta je bogato obložena in grozdje t že mehča. Zadnji dež je blagodejno uplival na zrnje in b zopet se pričakuje dobra kapljica, ako september ne bo klal vremenskih neprilik. Z marljivim in vstrajnim delom so "i kmetovalci obvarovali trto pred peronosporo in pepelom. Judi kiseljak se letos ne opaža v toliki meri kot druga leta. 'inska kupčija miruje in splošno se sodi, da je dve tretjini •nskega pridelka prodanega. Cene galici, žveplu in dtelav-so od lanskega leta poskočile povprečno za 60—100 JUtotkov; zato mora biti tudi cena moštu dokaj višja od ske.

SADNO DREVJE IN SUŠA.
Dve leti brežprimerne suše bo skoro za nami. Tudi Poprej že par let nismo imeli obiio vlage. Tudi sadno Nvje je suša močno udarila. Ako opazujemo vpliv su-56 na posamezne vrste sadnega drevja, pridemo do pre-rfcanja, da nikakor ni škodovala suša vsem sadnim jrstam enako. Najmanj je škodovala Suša izmed jabolkih vrst: Velikemu renskfem ubobovcu, Damazonovi ¡ft>eti, raznim moštnim vrstam in Baumanovi reneti. 'osti bolj je škodovala suša: Kanadki, Mašanceljnu in ^ndsberški reneti itd. Kako si to razlagamo? Že od -kdaj je znano, da se razvija koreničevje nekako tako * krona. Četudi imata n. pr. Veliki renski bobovec in iauadka kot podlago oba jednak jabolčni divjak, vea-
Slive kažejo letos precej dobro. Tudi v Srbiji, Bosni in Slavoniji, kjer tvorijo glavni pridelek mnogih kmetij in posestev, pričakujejo srednje dobro letino. — Akoravno je suša zadnjih tednov povzročila, da je odpadlo 10—15 odstotkov sadu, je vendar še prišel ob pravem času dež, ki je ohladil zrak, ter ustavil nadaljno odpadanje. Trgovci sodijo, da bodo začetne cene znašale 4—5 K za kg, vendar pa se računa, da bodo cene še precej poskočile, ker se inozemstvo zelo zanima za naše slive, posebno one države z zdravo valuto. Na Francoskem slive na primer niso obrodile in tako bo Jugoslavija postala letos tržišče evropske kupčije s slivami. V Bosni in Srbiji se slive večinoma suše in tvorijo velevažni izvozni predmet naše države. Škoda le, da še nimamo moderno urejenih naprav za beljenje in sušenje sliv, kakor na primer v Nemčiji in na Danskem Tako pa gredo naše suhe slive, rekel bi kot sirovi produkt v inozemstvo, kjer se predelajo in tvorijo sposobne za svetovno trgovino. Dobiček pa ostane v tujih rokah. Z ustanavljanjem in podpiranjem zidave modernih sušilnic od strani države, bi se tudi ugodno vplivalo na dvig naše valute.
V naših slovenskih krajih, kakor tudi v Slavoniji se porabijo slive večinoma za kuhanje žganja. Samo deloma se sušijo za domačo uporabo, izdelovanje pek-meza pa je pri nas neznano, akoravno je vojna našimi vojlcom dovolj jasno pokazala, kaki blagoslov leži v marmeladi za lačni želodec.. In kako hlastno bi segali naši otročiči v zimi po suhem kruhu, namazanem z pekmezem. Izdelovanje pekmeza iz sliv, bi se moralo tudi pri nas udomačiti ter postati tečen priboljšek hrane naroda. Posnemajmo Čehe in Nemce, ki se imajo marmeladi mnogo zahvaliti, da je njihova armada kazala tako odporno silo v svetovni vojski.
Bogati slivni nasadi Jugoslavije ne smejo služili samo — alkoholu. Kako bogata je naša država na tem pridelku, kažejo dosedanji približni proračuni. V Srbiji se pričakuje 4 tisoč v Bvsni 2 tisoč vagonov suhih sliv za izvoz, ne glede na žganje, ki se bo tudi kuhalo. To .-o milijardske vrednosti, ki bi se dale še pomnožiti z umno uporabo surovega sadja.
Dosedaj je bila pri nas v Sloveniji navada, da smo prodajali slive na polovnjake. Prišel pa sem do prepričanja, da se pri tej kupčiji kupec ali mešetar nikdar ne ukani, ampak vedno le prodajalec. Polovnjak, kojega vsebina se navadno ne da natanko določiti, mora biti do vrha poln in mnogi kupec še zahteva, «po vrhu« po eno ali dve merici. Zakaj pa ne ui prodajali sliv na težo, na kilograme, kakor se to godi za manjše množine v mestih. Na ta način bi zavladala popolna pravičnost pri prodaji in nikdo ne bo ogoljufan. Slive ne rodijo vsako leto in pri današniih visokih cenah igra 10—15 kg več ali manj že precejšnjo vlogo za žep naših gospodarjev. Čuvajmo se tudi onih kupcev in mešetarjev, ki že sedaj hodijo za slivami in ponujajo slepe cene za po-lovnjak. Slišal sem, da ponujajo 300—400 kron, kar je gotovo premalo. Cene za slive še niso niti določene niti ustaljene in sigurno je, da bodo še precej poskočil^. — Bodimo torej oprezni pri prodaji sliv.	—v.
Izvozna carina na slive znaše od 1. avgusta t. 1. 40 kron za sveže, za suhe slive pa 24 kron.
RAHLJANJE SKORJASTE ZEMLJE IN SUŠA.
Gospod Fr. Rudi, priznani in priktično najbolj iz- ; . vežbani strokovnjak v gospodarstvu, je v našem listu
1 označil skorjasto stanje zemlje kot najslabše stanje. V {
letošnji grozni suši je premnogo kmetovalcev marsika-» ko obdelovanje zemlje opustilo vsled razloga, da bo potem suša še bolj škodovala. Marsikje stoji kaka popoln noma zaskorjana zemlja še danes in se plevel uničuje samo s pipanjem in to samo vsled napačne misli, da bo potem suša še bolj škodovala, če se zemlja zrabla. Dokazati, da je tako ravnanje napačna lamen članka. Vzemimo za primer rastlino cvetlico-iončnico. Naša slovenska dekleta kaj rada okras- ," okna domača hiše z lončnimi cvetlicami, nekatere neznatne hiše to povzdiguje v prave krasote. Delajte tako le naprej, vrla slovenska dekleta! Marijo častiti in cvetlice negovati, to je, kar naša dekleta povzdiguje in čemu se čudijo tudi tujci. Taka rastlina lončnica ima podstavek. Ako se nalije v ta podstavek vode, tudi komaj prst na debelo ,postane vsa zemlja v loncu vlažna. Lonec ima luknjo in skozi to luknjo vpije zemlja vlago iz lonca ia jo vodi celo na površje. To lastnist zemlje povzroča lasovitost. V zemlji se tvorijo tanke, lasem pedobne cevke in po teh cevkah se voda dviga. To dviganje vlage zasledujemo dq površja zemlje, kjer potem vlaga iz-hlapeva. Kaj pa napravijo dekleta, če hočejo, da vlaga bolj ostane v cvetličnem loncu? One zrahljajo zemljo • na površju. S tem, da se površje zemlje zrahlja, se prekine lasovitost zemlje na površju. Posebno na skorjasii zemlji vodijo lasovite cevke vlago zelo na površje zemlje tam naglo izhlapeva, cevke pošiljajo vedno novo in. novo in skozi to se zemlja strahovito izsuši. Skorjasta zemlja se torej uieti prej izsuši, kakor pa na površju zrahljana. Iz tega sledi, da bomo zemljo, kolikor mogoče takoj, ko se napravi skorja, zrahljali, da prekinemo lasovitost in izhlapevanje. Kakor pa že gospod Rudi omenja, je vsako globoko rahljanje zemlje tekom poletja škodljivo, ker moti v deJu zemeljske bakterije, ki zemljo presnavljajo in izvršujejo še mnoga druga, nam danes še precej neumljiva dela. Zato rah-Ijajmo zemljo kolikor mogoče le na površju. Ameri-kanci opravljajo to delo s planeti. Takoj, ko se napravi skorja, se ta s planetom zrahlja, tudi desetkrat ali še večkrat na leto. S tem se uniči tudi ves plevel, komaj da se je dobro izcimil. Ko pomoči dež zemljo, pjivel vzklije, a že pride planet in mu uniči življenje. V intenzivnih obratih v Ameriki ne najdemo skoro nobenega plevela, med rastlinami se pa uniči z ročnim delom. Zadnja desetletja se je že vpeljalo in se še vedno bolj vpeljuje tud\, že povsod v Evropi. Skorje na naših njivah torej nikakor ne smemo trpeti, večkratno rahljanje ob suši vpliva, kakor smo dokazali, zelo povoljno in je strah še pred večjim izsuševanjem nepotreben.
Pozor čebelarji. Izkaznice za obiskovalce razstavi po južni železnici so se razposlale. Državna železnica pa dotične prošnje še ni rešila. Vsekako pa pričakujemo ugodne rešitve in bomo skrbeli, da jih priglašenci prejmejo pravočasno. Izkaznice veljajo samo za vozno olajšavo, ne pa kot vstopnice na razstavo. Vstopnice se bodo dobile pri blagajni. Vstop h kongresu je vsakomur prost. Delegati podružnic dobe izkaznice za polovično vožnjo pri svojih podružnicah, pooblastila naj jim izstavijo podružnice. Rok za prijavo za razstavo je sicer potekel, kljub temu pa lahko še vsakdo razstavi brez prijave. Vsi predmeti naj bodo najkasneje do 1. sept. v Ljubljani (glej okrožnico). Vsem podružnicam smo danes razposlali plakate za razstavo. Prosimo, da se takoj kolkovani s kolkom po 5 para nabijejo. Dne 8. septembra bo na razstavišču sejem za med in vosek. Čebelarji, ki imajo med na prodaj, naj prinesejo seboj vzorce. Interesente, ki želijo kupiti med in vosek, vabimo, da se v velikem številu tega sejma udeleže.
Premovanje plemenskih konjev se vrši dne 28. avgusta v Ormožu in dne 29. avgusta v Ptuju za dotične okraje. Na obeh se bo razdelilo blizu 40.000 kron državnih okrajnih in zasebnih daril. Natančneje v razglasih pri občinah.
Na živinski sejem v Mariboru dne 22. avgusta je fcild prignanih 12 konj, 9 bikov, 170 volov, 365 krav, 16 telet ia osel. Cene so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže 34 do 37 kron, poldebeli 26 do 32, plemenski voli 23 do 25, biki za klanje 13 do 30, debele klavne krave 22 do 25, plemenske krave 16 do 20, krave za klobasarje 13 do 15, molzne krave 20 do 23, breje krave 20 do 23, mlada živina 25 do 30, teleta 3« krast.
Na svinjski sejem v Mariboru dne 18. t. m. se je
pripeljalo 252 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči' 5—6 tednov stari komad 550—860 K, 7—9 tednov 820— 1000 K, 3—4 mesece 1200—1500 K, 4—6 mesece 1600— 1900 K, 8—10 mescev 2500—3000 K, poldugo leto stari 3500—4000 K. 1 kg žive teže 66 K.
Mesne cene v Maribora. 1 kg prvovrstnega mesa 68 K, drugovrstnega 56, meso bikov, krav, telic 52, telečje meso 60—64, svinjsko meso sveže 90 kron.
Cene v Nemški Avstriji. Mleko 16—1800 kron za liter, sir 5000—6000 za kg, jajca 500—600, olje 10—12.000 za 1, maslo (Buter) 33—35.000, grah 25—2700 za kg, murki 1000— 1200, luk 16—1800, suhe gobe 19—20.000, zelje 6—800, jabolka 14_1600, slive 1000—1200, leča 2500—3000, riž 4—4600, kava 20—24 tisoč kron za kg.
Kako pregnati mravlje iz stanovanj. Tudi mravlja so velika nadloga, ako se pojavijo v stanovanjih in v drugih shrambah v veliki množini. Najboljše in najeno slavnejše sredstvo zoper to nadlogo je kuhinjska sol, katera sc raztopi v mlačni vodi. V to raztopino namoči cunjo in pomaži vse dohode mravelj v stanovanje ali v shrambo. Mravljam mrzi ta raztopina in izginejo takoj.
Način menjalucga gospodarstva. Menjalno gospodarstva obstoji v glavnem v tem, da se travništvo menja s poljedelstvom. Priredi se lahko na najrazličnejše načine, tako, da s|e j|o potrebi ali letini dalj ali manj časa pusti IVavnik. Navedem tukaj nekaj primerov: 1. leto krumpir, 2. leto rž in ajda ali korenje, 3. oves ali koruza, 4. pšenica ali pesa,
5.	rž ali oves in se pomladi poseje travniška mešanica.
6.—10.	ali 11. leto travništvo. Drug primer: 1. leto oves, 2,
okopa vina: koruza ali krompir. 3. pšenica ali rž s posejano travniško mešanico. 4.-9. leto travništvo. Dela pa se lahko to •a najrazličnejše načine. Urediti se mora pa vedno tako, da imamo vsako leto vsaj približno tako veliko krme, kot je potrebno. Ravnamo se lahko takole: Imam 5 približno velikih kosov ali jih vsaj izjednačim kolikor mogoče. Na enem kosu vsejem žito s travniško mešanico, na drugih štirih pa kolobarim in sejem po svojem preudarku poljedelske rastline. Črez 3 do pet let pa posejem drugi kos s travniško mešanico in obsejem dosedanji travniški kos. Imam mogoče samo dva taka travniška kosa ali tri. Potem pač uredim tako, da imam na enem travništvo, na drugem pa kolobarim. To ti mora vsak urediti po svoji povdarnosti. Kaj fiksnega si lukaj ne moremo predočiti, ker so razmere povsod druge.
Kakšne koristi imamo od menjalnega gospodarstva? Kdor je že kje opazoval tako gospodarstvo, je gotovo opazil, da pridelajo tam skoro polovico več krme kot po drugod. To je dejstvo, ki mu ne moremo uporekati. Pride do tega, da se travnik poprej kot njiva dobro gnoji, preorava in obdeluje. Zemlja se vsled tega bolj razkraja, ker je rahla, ▼pije v sebe več vlage in ji tudi suša ne škoduje preveč. Moča tudi ni tako škodljiva, ker rahla zemlja preodvišno mokroto lažje odvaja. Tudi za poljedelske rastline je to dobro, ker travniška ruša pregnije in skoz to njivo zagnoji. Posebno na prednati zemlji, pa tudi na vsaki drugi primerni je tako gospodarstvo neizmerne važnosti, ker nam nudi prednosti v vsakem oziru. Zato, dragi kmetovalci, preuda-rite dobro, ali ne bi kazalo tudi pri Vas upeljati ta način gospodarstva. Zelo praktično je pri tem gospodarstvu, da se krajce večinoma opušča. Staroznana stvar je, da so krajci na marsikaterih njivah popolnoma odveč. Eno četrtino pridelka dobimo več, ako krajce opustimo in orjemo samo v en kraj. Oranje na kraje je potrebno le tedaj, če je svet mo-čaven, na prodnati ali tudi količkaj bolj propusti zemlji so pa krajci, posebno ozki, največja nesmisel in zametavanje zemlje. Pa tudi njive s krajci lahko za to uporabimo.
Kakšne trave so zato sposobne? Pri Kmetijski družbi, kakor tudi pri semenskih trgovcih dobimo že nalašč sestavljene travniške mešanice za različne -vrste zemlje in dobo obstanka travnika. Lahko si pa tudi sami pripravimo tako mešanico s tem, da naročimo posamezne vrste trav in jih med sabo pomešamo. Vzamejo se pa tu skoro za vsako zemljo druge mešanice. Vodilo bi predaleč, ako bi hoteli to posamezno naštevati, zato je najboljše, ako vzamemo že mešano travno seme, ali pa se s vprašanjem obrnemo na kak kmetijski iii,?od, ki nam bo rade volje vse pojasnil. Za samo parletne travnike vzamemo večjo množino detelje (10—40 odstotno), najboljša je navadna detelja. Lucerna je manj sposobna. Od trav se bi vzelo v pretežni večini laško ljulko in pasjo travo, za nizko rast pa zlasti oves in drugo. Kakor rečeno, bi podrobna navodila vzela preveč prostora. Ako bi se oglaslo dovolj naročnikov, bi gotovo kmetijska družba nabavila mešanice za različne zemlje takih mimoidočih travnikov, ako jih že nima v zalogi. Ako bi se drugo leto spomladi travniki, ki so letos uničeni po suši in po ogrcih pre-orali, primerne njive pa bi se pomladi posejalo s travniško mešanico, imeli bi že prvo leto malo košnjo v jeseni, ki bi mogoče dosegla ono upostošenega travnika. V splošnem pa preudarimo, ako ne bi kje kazalo ustanoviti tako gospodarstvo, ki bo brezdvomno želo uspeh in nam prineslo obilni dobiček.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo v pretekli dobi povpraševanje po hmelju zopet nekoliko živahneje, čeprav so cene nekoliko padle. Za hmelj srednjedobre in dobre kakovosti so ponujali po 800—1000 češkoslovaških kron za 60 kg. Na češkoslovaškem pričakujejo letos srednjedobro hmeljsko letino. V Savinjski dolini je hmelj izborne kakovosti Izdaten dež bi hmeljskim nasadom nezmerno veliko koristiL
Hmeljarjem! Ker so se minula leta vršile pri hmeljskih kupčijah marsikatere neprilike, katere so povzročile prepir in tožbe, opozarja Hmeljarsko društvo vse hmeljarje na skrajno poštenost pri prodaji hmelja: ne mešajte novi hmelj s starim, ne suhega in polsuhega z vlažnim in mokrim hmeljem, ne mešajte prodani hmelj s peskom, zemljo ali s čim drugim; vzorci naj bodo pravični, ne laskavi in izbrani; ne prelomite dane besede, izvršite vse. kar ste obljubili itd. Nasprotno pa zahtevajte tudi vi od kupca, da je skrajno pošten in pravičen (kulanten), da izpolni dano obljubo in se strogo drži najboljše pismene kupčijske pogodbe; posebno je treba določiti čas basanja, tehtanja in plačevanja hmelja. Prodajte hmelj torej le zanesljivim in poštenim, vam znanim ljudem: ako vam je kupec tuj, tirjajte od njega izkaznico, kta^era vam pove, kdo je kupec in za koga kupuje; tfujim ljudem bodite nezaupni in ne prodajajte jim hmelja, ako se ne morejo legitimirati. Tvliko vsem hmeljarjem v upoštevanje povodom začetka nove hmeljske sezije.
Lesni trg v Sloveniji. Živahno povpraševanje tesa-ncga gradbenega lesa je začelo prazniti velike zaloge. Na obmejni postaji Rakek, kakor tudi na postajah med Ljubljano in Rakekom se stalno naklada tak gradbeni les. Južna železnica se je glede preskrbe železniških voz pokazala kos svoji nalogi. Pa tudi italijanska državna železniška uprava ji gre v tem oziru zelo na roko. Na omenjenih postajah je namreč opažati zelo veliko italijanskih državnih železniških vagonov. Izvoz lesa na Reko čez Št. Peter je končno začel. Trgovina z lesom v Sloveniji je s tem postala zelo živahna. Kljub temu pa se cene niso dvignile, ker še vedno presegajo ponudbe nad povpraševanja. Zaloge novejših lesnih trgovcev, ki še vedno potrebujejo valuto, pridejo prve na trg, često-krat prisiljene v to. Starejše, dobrostoječe tvrdke se na ta način potiskujejo v ozadje. Te dobavljajo les le po sklepnih kupčijah prejšnjih let. Letos posekan les se kopiči v zaloge večinoma ob postajah, da so zaloge takoj pri rokah, ko se začne konjunktura. Sedanje trgovske cene, kakor se iz Italije ponujajo, so sledeče: Za tesan les, mešane vrste, franko postaja Postojna, se v I-taliji plača za kub. m 80—84 lir, plačljivo v treh mescih; na enak način se ponuja za jelove deske I. in II. vrste za kub. m 110—120 lir iz postaje Postojna. Italijanski lesni trg kupuje danes samo še proti na kredit daljšega roka v lirah in ne v dinarjih, na kar izvozni trgovina kot na borzno špekulacijo posebno opozarja k previdnosti. Dobre izvozne tvrdke se nikdar ne pečajo s takimi riskantnimi dovolitvami kreditov, ker delajo svoje račune v dinarjih in jih morajo tudi v dinarjih plačevati, da se zavarujejo pred z gubami. Lesna trgo-
vina Slovenije je navezana na italijanski trg in narobe, to pa zaradi zemljepisne lege. Pred svetovno vojno je Italija plačevala za 1 kub. m tesanega lesa franko Postojna povprečno 40 lir in za 1 kub. m. gori omenjenih desk 55 lir; torej približno polovico sedanjih izvoznih cen.
Vrednost denarja. Amerišk dolar stane 340 naših kron. Francoski frank stane 26.80—27.40 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.40—0.42, za 100 češkoslovaških K 1040—1096, za 100 nemških mark 30—32 in za 100 laških lir 1565 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.45 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 10 točk.
Kdo izmed vrnivših se ruskih vojnih vjetnikov bi
vedel povedati oJanezu Erženu, glavnikarju iz Punger-ta pri škofjiloki. Imenovani je služil pri 27. pp, 1. bat., 3. komp. v Galiciji in je bil meseca marca 1915 odpeljan v rusko ujetništvo. Leta 1916 je bival v Ashabad (Kaspiško jezero) in leta 1917 se je oglasil iz Perma. Pojasnila proti pokritju stroškov prosi Jakob Štrekelj, škofijski tajnik v Ljubljani.
Dopisi.
Selnica ob Dravi. Organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor, se zahvaljuje vsem sodelovalcem in posebno pa g. stražmojstru, g. nadučitelju Majcenu in ( gg. finančne straže za njihovo veliko požrtvovalnost v korist ubogim vojnim žrtvam, kakor tudi vsem obiskovalcem veselice vojnih invalidov. Od čistega dobička so bile razdeljene sledeče podpore: Lorbek Marija 400 K. Kunej Franjo 200 K, Čander Josip 200 K, Šetarič Ivan 200 K, Kaube Anton 150 K, Namestnik Franjo 150 K, Hure Anton 150 K in Sivec Franjo 150 K.
Sv. Avguštin v Halozah. Avguštinskim romarjem na znanje: Letos se obhaja god sv. Avguština prvo nedeljo v septembru, dne 3. 9. 1922.
Velika Nedelja. V nedeljo, dne 13. avgusta je obhajalo gasilno društvo na Hardeku 251etnico svojega obstanka. Na glavnem trgu v Ormožu je bila v ta namen služba božja. Med službo božjo se je zgodilo nekaj, kar je vredno omeniti. Takoj v začetku maše se je od nekod priklatil železničar Brodnik iz Trgovišča in šel tik mi mo altarja pred špalirjem gasilcev, ne da bi si snel svojo pokveko raz glave. Ljudje so se kar zgražali nad ta-i ko neotesanostjo. Med pričujočimi so bili tudi ljudje, ki j sicer niso glede pobožnosti bogzna kako na glasu, a so ; stali razkriti vsaj iz dostojnosti. Imenovanemu se pač I pozna, da se je olike in dostojnosti učil v «trgoškein o-; toku.« — Opazovalec.
> Mala nedelja. V nedeljo, dne 3. septembra se vrši prva i zabavna prireditev Tamburaškega pevskega društva «Sla-vija» v novem društvenem domu. Na sporedu je petje, tam-buranje, dve zelo zanimivi gledališki igri, bogat srečolov,
Širite naše liste!
Mrtvaški strežnik
'n hlapa it takoj aprejae ▼ alaio
v javni bolnici r Maribora. Me ■ >6*a plača 800 K, fera ta in ita-tovaaje la postranikt laalniak, »i tudi ncaa pur ato kron mesetas. ''o»ndae na opravita j »t ve boi-n ea.
pridan k*Si-•pr.jma
akoj ali b* 1. septembra. vpraša se Smetano» «lisa 69, Maribor.
1-2	«84
izjava.
Podpisani Toma* Hrovat, p sea Meta k v Sr. Jarija ob Tabora, predlcajrm rte d .e tO. jalija 1133, I—8 686 ¡ ob orlo »a em taoera proti Orle® i isrtéeae obdoilltve kot pope'"«»
z okoli 200 dobitki. Začetek ob 3. uri popoldne. Veselica se
vrši ob vsakem vremenu. Pridite v obilnem številu!
Sladka gora. Zakon sta sklenili dne 21. avgusta gospod Simon Fišer, učitelj na Medvedovem seln z gospodično Ma-rijo, roj. Plhak (hčerko tukajšnjega nadučitelja), učiteljico na Slivnici. Poročal ju je kn.-šk. duhovni svetnik č. gosp. Andrej Fišer, ženinov stric. Mlademu paru blagoslov božji!
Šmartno ob Paki. Socijalno-demokraški list «Naprej« št. 178, oziroma «Ljudski Glas« št. 33 z dne 10. t. m. je priobčil od tukaj dopis, v katerem se dopisnik obregne ob tukajšnjo Kmetijsko nabavno in prodajaln» zadruga, pravzaprav ob njeno vodstvo in uslužbence. Sicer ni ravno vredno in častno, na čenče, koje objavlja po dobroznanem dopisniku list, kakor je «Naprej«, odgovarjati, vendar odgovarjam enkrat za vselej: l' Vzrok, da je zadruga v «klerikalnih« rokah, je ta, da so pač le možje iz «klerkalne« stranke bili tisti, kateri so se žrtvovali, ustanovili in se še sedaj žrtvujejo in delujejo nesebično v zadrugi kot člani načelstva in nadzorstva. V socijalnodemokraških vrstah takih mož za enkrat kratkomalo "ni! Sicer pa sedanje načelstvo zadrugo ne smatra za politično organizacijo, temveč zii strogo gospodarsko! Če je zadruga v dobrih, spretnih rokah, o tem se mi tukaj ne zdi umestno razpravljati. Dejstvo je, da večina prebivalstva sedanjemu vodstvu zaupa, kar dokazuje število članov in letni promet. — 2. Koga se bo nastavilo v zadrugi, gotovo ne bo odločeval kak «sodrug« ali en sam «ud od ustanovitve« in se ne bo njega vprašalo, temveč bo, vsaj za tedaj, odločevalo načelstvo, oziroma nadzorstvo. To bi dopisnik «Napreja« prav lahko kot «ud« vedel, vendar pa ravno njegov dopis kaže, da se razume na zadružništvo toliko kot zajec na boben. Povem mu pa čisto tiho na uho, da bo sedanji odbor zadruge nastavljal v zadrugi le take o-sebe, katere pozna kot poštene, zanesljive, da jim lahko zaupa in katere se končno hočejo žrtvovati in delovati v zadružništvu. 3. Ker dopisnik končno pravi, da ni so vražnik zadružnega gibanja, bi ga opozoril samo še na dejstvo, da časniki baš niso najpripravnejši za to, da bi se razpravljalo o takih in enakih rečeh, saj bi se tudi v konzumih, kateri so v socijalnodemokraških rokah, zapisalo lahko marsikaj, temveč je za to pri zadrugi načelstvo, nadzorstvo in končno občni zbor, da se razpravlja o takih stvareh, če «ud od ustanovitve« res ni sovražnik zadruge, katera je, mimogrede omenjeno, prihranila našemu kmetu in delavcu tisoče in tisoče težko prisluženega denarja, odkar obstoji, potem se naj o-glasi pri zgoraj navedenih funkcijonarjih ali pa na občnem zboru. Gotovo se bodo njegove zahteve, nasveti i* želje upoštevale in doleti ga še lahko čast prodajalca ali celo načelnika. To pa seveda le tedaj, če mu bodo udje zaupali!
Inscrati imajo vsled razširjenosti planinskega koledarja največji uspeh. Cena strani na ovitku je 120 din., na notranji strani 100 din., pol strani 60 din., četrt strani oJ din. Cen/, gg. inserenle prosimo, da pošljejo besedilo za svoje inserate vsaj do konca avgusta založništvu v Maribor, Krekova ulica štev. 5.
Mnogi se ne zavedajo, da z neplačanjem planinskega koledarja za leto 1921 in 1922 onemogočijo njega nadaljnje izhajanje. Ker vemo, da je temu kriva samo pozabljivost, prosimo, da nam vsi dolžniki (in teh ni malo) takoj vpoš-ljejo dolžne zneske ter se s tem obvarujejo nepotrebnih stroškov, ki bodo nastali vsled izterjanja. — Založništvo.
Planino ¡XittE sir ¡«ttrSi VESTNA KUHÂRIC&
---< P..,^),. ,	eoaati «aako nedali» aaatoamafl W •• " •	•
kuj I po pri
mara! nosi. Ponudbe a navedbo •■«o« r,a opravniitvo lista. 881
¿a zgradbo h i š
»a prodaja: votla cementna opeka, em intia strelna o jok», masa aa ^eraklitk atane, gipeove dile In
oiaek, da vlad te meje l^jne opasti «aako aadaljao poetapaa.e »roti meni.
Si. Jnr ob Tabora, 1*. avg. 1132. 690	Tomaž Hrovat,
POZORI j
;m>vr««a' portlandski cescen« Al GnillŠllIf MafiHilf «.aeke .Split« v vsaki mnoSlnl pri Hl*	nOHUUi
Hltreaida. Maribor, Vetrlnjska	fi|avfl| tfB	fi
ulica 10, Telefun 212. 2-»* 688	Ulflim 118 ¡»ICVa O,!
--!	pro iaja
Sin^biniil 1 delala (tadl	šinite tirnica (Orahteaaati) po! 3iU«MttJtt začetnica) ee	K t60—. afrik-Jimai-e S «ene; sprejme pri bolj ti rodbini v vetjem	m S 2150—, isaprsfBliaae pla- i adnitrljekem kraje Jaiaeitaier'	hte aa ca vosove mlatilniee konje j »k«. «Mlin plača K HO-—,	ktadratmeter po K 25»'—, vrvi I dobra brana ia neka) obleke Po-	aa svoaore, atadenee, a»no in «a-' iadba pod ,800" na opraraiftvo	rilo, vsaka debeloat ta dolgoitkg '¡lo». Gospodarja. «88	K s2Cr—, 140 —, »trange aa ke--.---aje oar K 44'— do K 90' -, a (da
Mlinarskega pomoč-
nilra P1*** p* do-	riiaeti, plato., rasmoilina, pla to llllia govora, oglasiti te je da	tlaka, linoordink, eaghla&e, »pod .septembra 1.1. Fafd.nand Lei-	»je Usie, arajsa vsake nate, prednik, potta Fram._8»2	pani ke ta kleta ln plavetlaka,
~~™1obleke aa dekleta, molke pred-
Posestvo	p»'o1ke' "!«»»)»<• P® »J:
z boljšo izobrazbo za vodstvo gospodinjstva se sprejme takoj. Ponudbe na: G. docent dr. Matko. 675
ZAHVALA.
> Potrti smo vsled prezgodnje izgube nepozabne nam hčerke
Lizik« Dami*
katero smo danes, dne 5. avgusta izročili materi zemlji. Najsrčnejša zahvala domačemu g župniku za v srce segajoč govor ob odprtem grobu ter č. g kaplanu, ki so jo s jrevideli s sv. zakramenti za umirajoče in jo tolažili v zadnjih urah. Zahvaljujemo se domačim pevcem za ganljive žalosrinke doma in ob grobu, sorodnikom, sosedom, belo oblečenim dekletom ter sploh vsem, kateri so jo tolažili v mučni bolezni in spremili na zadnji po'i. Nepozabno Liziko priporočamo v molitev in blag
spomin.
Sv. Benedikt v Slov. gor,
Fr&no in Antonija DamiS,
stariši.
dne 20. avgusta 1922.
Marija Duali,
sestra.
hleva, njiv«, travnika, sadonouika. go da ma-l<ga vinograda, vsega akopej pet oralov rodovitne samite aa a inventarjem vred orsda. Vprašati ja pri lastoiko Graolica itev. 19, Sv. Jarij ob j ni. Sel. 1-2 680
Svarilo.
Svarim vmkogar dati ril pes»- i
diti Antona 71tnerja r Rofpoku 143 de»» -, km se nahaja pet kara elo Dobaj Matija 687
niijih cenah.
1—6 18» S
Ce bi
imel kodo t bližini kiaribora ali Celja vilo s posestvom ali na prodaj alt sa v naj-a aa nekaj let, naj javi vi mu poired jvaaja iapaikn Janoin Onjesda na Veliki Dolini p. Jeae-aioe aa Dolenjskem.	691
Veletrgovina, z železnino
PINTER & LENARD, MARIBOR
V zalogi se nahaja:	X.
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjska posoda, lita in pločevinasta, kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusni kamni in vsi drugi v železninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst, verige domače tovarne.
Postrežba točna.	Cene solidne.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Zelo nas veseli, da se e v našem kraju zopet začelo živahno gibati; kajti telovadni |(jsek Orel že prav pridno deluje. Vsak teden imajo po en ¡jdtovski in po en telovadni večer, še celo ob nedeljah popoldne. Ustanovil se je tudi dramatični odsek, ki bo dne 3. ¡eptembra pokazal svojo prvo prireditev. Oživelo se je ¡udi bralno društvo, ki je vse prejšnje nedostatke odpravilo |er pridobilo nove, zavedne člane, uredila je tudi knjižnico, je sedaj zopet na razpolago njenim članom. Tudi Dekliška ¡teza noče zaostati za fanti. Dekleta so imela skupni sestanek. Okrasile bodo vas Sv. Lovrenc. Kakor se čuje, se name-;9va ustanoviti tudi Kmetijska podružnica. Velika zahvala «re Orlom in Dekliški zvezi za njihov trud, posebna zahvala pil gre predsedniku Jakobu Tumpeju ml. za njegovo delo-^nje in požrtvovalnost kakor tudi predsednici" Dekliške «teze ter njenemu odboru. Posebna zahvala pa gre gospodu ^planu Ivanu Zajcu, ker je iz svojega plačal ves dolg bral-Lga društva in dal popraviti okna na čitalnici. Tudi gospodu organistu Pišlarju gre zahvala za trud, ki ga ima s ,evci in za sodelovanje v naših odsekih. Največja zahvala ,a bodi tudi izrečena mnogoštevilnim našim pristašem, ker ¡o nas tako blagohotno podpirali z vsem, posebno z denarjem. Vse je navdahnjeno z novim življenjem.
Crešnjevee pri Slov. Bistrici. Pred kratkim sem dobil (roke časopis, kateri slovi dandanes radi svoje resnicoljub-¡osti po vsej naši okolici. To je naš slavni Naprej, dušna iaša naših socialpatriotov. Nisem radoveden, kaj razlaga ta bbri pastir svojim vernim proletarcem, a ko ogledam nad iekim člankom napis «Crešnjevee pri Slov. Bistrici», sem si endar ogledal modrost, katero stresa dopisnik v tem listu i Crešnjevca oziroma iz Leskovca. Ne bom ponavljal vseh aži, katere so na ogled v dotičnem članku, ampak hočem iašim čitateljem pojasniti samo nekaj odstavkov. Torej Na-rejev dopisnik piše sledeče: «Leta 1919 je prejšnji občinski ret podal izjavo, da tukajšnja občina ni potrebna agrarne jeforme, to pa brezdvomno za to, da so zvesti pristaši lahko lemoteno pokupili 10 ha zemlje, ležeče v tej občini.» Ko sem
0	čital, sem si mislil, prešmentani «klerikalci» z gospodom >ušnikom na čelu, to ste pa slabo vrpzali. Pa glej ga, čudež
vsemi čudeži! Ko poslušam v nedeljo dne 6. t. m. po utranji maši, kaj novega nam bo gospod župan razglasil, slišim sledečo izjavo: «Jaz, toženi Štefan Bračič svoje ičitke, sprožene naprsni tožitelju Simonu Pušniku dne 2. jul. :L pri shodu jugoslov. soc. dem. stranke v Črešnjevcu kot Leutemeljene izjavim, da nimam povoda imenovanemu Kitati, da bi bil zagrešil kot župan pri svojem poslovanju faloh in z ozirom na agrarno reformo kako nerednost. Izjavim tudi, da plačam v prid revežem občine Crešnjevee sek po 125 din., kakor tudi 125 din. dogovorjene zastop-:e stroške za slučaj, da tožitelj na podlagi te izjave, ka-hočem dne 6. avgusta t. 1. javno pred"cerkvijo po sveti i v Črešnjevcu ponoviti, svojo tožbo umakne. Štefan Bra-» — Tako torej se je uresničil pregovor, ki pravi: «Laž a kratke noge.» Agitirali ste z lažmi proti gospodu Puš-in naši krščanski kmetski zvezi, samo, da bi dobili pri itvah v občinski odbor večino. Toda naj si zapomni do-dopisnik, da je naša občina kmečka in naše ljudstvo ne dopuščalo, da bi mu komandiral kakšen privandranec id «Sorčovega mosta». Vam, gospod urednik od Napreja je svetujem, da navijete vašemu lažnjivemu klukcu ušesa, »r vas tako krmi z lažmi, kar se pa tiče agrarne reforme, ta je naše ljudstvo že uvidelo pravičnost socialpatriotov zadnji razdelitvi zemlje, katero je vodil gospod soci-;t in župan iz Crešnjevca. Deležni dobrot in milosti gos-a župana so bili po večini takšni, ki so seno kar iz ivnikov zapeljali k raznim prekupčevalcem sena, samo so zvesti backi socialdemokratskega . evangelija. Med mi se je ta dopisun lotil celo našega gospoda župnika,
1	-------■
Pri d #m	d*br*
rrlUCIl sJnibe. ?ait M' Hi k kaki vtort, Sester» ¿otrebaje aoiks prmef, Naelor v »preti Krta.	«81
ter mu očital stvari, katere bi storil najbrž on, ko bi imel priliko. Ni moj namen braniti gospoda župnika, bi bilo tudi brez pomena, ker ga razen par rogoviležev spoštujejo vsi farani brez razlike strank. Vsi vedo, da omenjeni dopisnik ni vreden, da bi odvezal jermena našim gospodom duhovnikom. Da pa se vam gospodom socialdemokratom v naši občini tla majejo, je pokazal vaš zadnji shod, kjer so vam nabirali usesa celo vaši pristaši. Vedite pa, da se jih kmalu oglasi sto, da nam Bračičev Štefan in Pahičev Jaka več gospodaril ne bo. Občan.
Konjice. Dne 15. avgusta je umrl v visoki starosti 85 let tukajšnji posestnik Ivan Šepič, bivši mnogoletni župan konjiške okoliške občine in ustanovitelj, dolgoletni načelnik in častni ravnatelj tukajšnje Posojilnice. Rajni je stal v težkih časih, ki so jih preživljali konjiški Slovenci, vselej v prvi vrsti naših narodnih bojevnikov. Svetila mu večna luč!
Celje. Pri nas smo imeli od 12.—22. avgusta obrtno razstavo, ki je izpadla zelo zadovoljivo. Število obiskovalcev je bilo zelo veliko. Posetniki razstave so naglašali svoje pre-senetenje nad lepo in bogato vsebino razstave in nad dovršenostjo razstavljenih predmetov. Posebno iznenadenje je vzbudila razstava pri kmetskili obiskovalcih, katerih smo videli v pondeljek dne 14. avgusta povodom premi-ranja konj in posebno na praznik izredno veliko število na razstavišču. Zadnja dva dneva se je pojavilo na razstavišču tudi precejšnje število posetnikov iz Hrvatske; došlo je tudi več časnikarjev, da si ogledajo razstavo med nimi znani pisec dela «Industrija v Sloveniji» gospod Lakatoš, urednik «Jugoslovanskega Lloyda», ki je z veseljem povd;.rj:tl, da je našel na razstavi celo vrsto novih industrij. Obrtništvo iz Celja in okolice, ki je povzročilo in v prvi vrsti omogočilo razstavo, je z uspehom izvanredno zadovoljno in izraža čisto odkrito svoj ponos. Posebno veselo je bilo opazovati na razstavi nesebičnost in naravnost vzorno sodelovanje vseh slojev prebivalstva brez razlike stanu. Nikjer ni bilo videti ali slišati niti najmanj politične strasti, katera je bila v dnevih razstave popolnoma izginila. Le tako složno delovanje je zamoglo omogočiti tako lep uspeh. Razstavljenci so pa sklenili tudi ogromne kupčije, posebno 14. in 15. avg. Naročila so bila tako velika, da jih nekateri razstavljenci niso mogli več sprejemati, in to v vseh strokah. Posebno se je to opazilo v usnjarski stroki. Čevljarski izdelki, na katere se pri razstavah navadno ne polaga posebna važnost, so na razstavi v Celju vzbudili splošno pozornost. Že danes čujemo vsestransko željo, da se pokrajinska obrtna razstava priredi vsako leto v Celju. Na razstavišču je v posebnem paviljonu bil dnevno skozi dve uri koncert celjskega Godbe-nega društva in tamburaškega zbora Bratstva. Zabavišče je privabilo ob večernih urah dnevno mnogobrojno občinstvo na razstavni prostor, kjer je bila vsaki dan do polnoči najpri-jetnejša zabava.
Šmartno na Paki. Že dalj časa obstoja pri nas neki poštni in brzojavni urad, ali menda boljše rečeno: «centrala obrekovalcev», ki ima nalog, da se po celi občini, zlasti pa v vasi Šmartno briga za vse resnične in neresnične napake in pogreške drugih. Razstezajo in povečajo se resnične na petkratno in izmišljajo se nove neresnične vesti. Centrala se nahaja v še precej ugledni hiši, ter se je čuditi, da poslujejo kot nekaki odborniki menda tudi osebe, od katerih bi se kaj takega ne pričakovalo. Želeli bi, da se ta centrala razprši in da vsak raje pometa pred svojim pragom.
St. Janž na Vinski gori. Nedelja, dne 13. avgusta je bila vredna najprijetnejšega spomina za nas in za naše sosede, ki so nas prišli v tako obilnem številu obiskat. Naši fantje in možje so postavili večje število visokih mlajev in streljali ob daritvi zlate sv. maše upokojenega, priljubljenega g.
Mihaela Strašeka. Naše Slovensko katoliško izobraževalna društvo je uprizorilo igri Tri sestre in Trije ptički, kateri so jako lepo in dovršeno igrali. Le tako naprej vrla mladinal Pri obeh prireditvah je igrala godba iz Št. llja pod Turjakom v veliko zadovoljnost. Hvala ji!
»umi i iiiiiiiii h mm m 11 imia T—">»lm«lil—imimt
Razne novice.
Novo razstreljivo. Z vojnim ministrstvom se pogajat
neka inozemska tvrdka radi liferacije velike množine nekega novega razstreljiva, ki nudi po svoji sestavini baj« večje jamstvo proti nesrečnim slučajem.
Doslednost v varčevanju. Pred nekaj leti je bil bogat Turek lastnik pariškega gledališča. Kljub svojemu velikemu imetju je skrbno pregledal slednji račun in natančno kontroliral vsak izdatek. Kakor ve povedati nek pariški časopis, je nekdaj našel v računu vsak teden 3 franke za meso za 8 mačk, katere so imeli zato, da bi bil fundus varen pred' mišmi. Turek je postavko prečrtal in pripisal opombo: «Ce mačke žro miši, čemu še meso. Ako ga pa ne žro, čemu bi jih še redil?»
Zvestoba brez primere. Predzadnji teden je umrl v Češ. Budjejovicah oficijal državnih železnic Anton Pavliček. Imel je lovskega psa, ki je imel svojega gospodarja tako rad, da se ni genil ves čas od smrti pa do pogreba od trupla svojega gospodarja. Ko so nesli krsto na pokopališče, je šel pes za njo in je žalostno cvilil. Z groba se ni hotel geniti in le s težko težavo se je prijateljem rajnkega posrečilo, da so ga odpeljali iz pokopališča.
Svetopisemske šibe božje v Rusiji. Rusija je doslej okusila vse šibe božje, ki so nam znane iz sv. pisma. Po vojni je izbruhnila v Rusiji revolucija, po revoluciji je prišla suša, za njo glad in letos pa kobilice. Po poročilih iz Carigrada so naželi letos na Krimu samo eno petino kakor v navadnih letih. Strašno škodo so povzročile na žitnih poljih letos kobilice na Krimu. V enemu večjemu selu na Krimu so nabrali 36 ton kobilic ter jih zažgali.
Strašna osveta fabrikanta dinamita. V zedinjenih državah se govori in piše zadnje tedne o strašni osveti nekega fabrikanta dinamita nad ljubimcem žene, katero je osumil nezvestobe. Žena fabrikanta dinamita je bila čisto nedolžna prijateljica nekega mladega Eberharta. Eberhard se oženi pred nedavnim časom, a svojih prijateljskih vezi ni prekinil z ženo fabrikanta. Žena tvorničarjeva in Eberhard sta se tudi naprej sestajala, med seboj govorila ter se večkrat peljala skupaj v avtu. O eni taki skupni avtomobilski vožnji je pripovedoval fabrikantu njegov sedemletni sinko. Halej je nedolžno povest otroka mirno poslušal in ko je nekaj dni za tem stopil Eberhart v njegov avtomobil, je takoj nevidnim potom z električno žico užgal bencin v avtu, ki je med silovito eksplozijo zletel v zrak in ubogega Eberharta je razneslo na drobne kosce.
2600 let staro pokopališče. Nedavno so pri nekem izkopavanju v bližini mesta Tropea v Kalabriji na Italijanskem v globočini 1 in pol metra naleteli na dobro ohranjeno pokopališče, na katerem so začeli mrtvece pokopavati že 700 let pred Kristrsovem rojstvom. Našli so 60 grobov, ki so na-pravjeni iz kamna. V grobovih so našli razne predmete kot posodo, konice sulic iz brona, meče, prstane, nekaj predmetov iz zlata in nordijskega jantara. Ti predmeti so prav dobro izdelani in ohranjeni, ter so priča o visoki kulturi prastarih prebivalcev Kalabrije, takozvanih Brutijcev. V sredini pokopališča so našli globok vodnjak. Sedaj nadaljujejo izkopavanja proti mestu, h kateremu je spadalo to pokopališče.	* i : ^ _......i.
Kupim posestvo
h d» 6 «tatov, i« k »gete s eo-itleiiko kaatMija, v »tollil Maribora ali ftaju. Vei para e;rm hta.	«77
9	T atamU 9 ata-
HOC».» Me,v, dragi 6 l«t, e« aiiaatt aa .'•-•»}» otroka, i&ribor, K miki ttata it. 41, '»ta 7.	«78
Kapi »e kosj.
tanib« a* nfraralitre Hita ■ i rail* MM>	87 J
lada dekla
' dabi anji Ka
dabra la tata kot obitelj ia »oranje ee »preja* takaj. Na->r: Kavaraa Ríale, Maribor, wiajeka nliei 3.	673
Lep viiegrad
taa aro o i Ljitaaera, kl Marl 7 sra'ev ie * trrttre vred sa prodati. Oglasiti m a ari lastnika frans Bm, Hare* it. 8, Sr. Nikolaj pri Ornóla	1—S 0M
Svarilo.
Srni» ftikin trn aMja ia« Mat« ali fcattr kar ja« alien m iitaiif' pMatk.
PET« FSBILIÖ, Ribala* 1-2	IM
Uéoiec
«i, Ulla ▼ >:«r. Biatrial. ÜUnit ai II i» 17 lat, atea daba I lata. Za «blake ta kraaa ta be skrbele.
671
Spreji
A ie pri takojinje* lü aaitapa rnkar'ca kl 7« v«Ma taái viakeg« dragega biiaega «pravMa, Baaeéaa plate K IM 4a 700. rea«4b« na aaaler: Tr«e iaa Fijar»*, It. Jar! «b jai. žal	* » 111
Halo posestvo
ia orala pri 8v. Harlett na Dr. ealja. Oflaal as] es v Skek.k 18. Beie.	974
Fridia deklica
ed leitaaú tiarUev t trg* da», aaiaae etreke, s dab rial Selnlad sprti» rail pl twékl Trsta,Ptajeka Gora.	1—8 17»
Odpadki «ukia
»latsa, «uje, ieiers, iietiae, «vije «»la» ter viakerrtUa sápaice ka-P »je p« »ajaevajHh daavntk cana» ¿lajaj Arbeiter, Mar!b«r, Drivika «líe* tS. 8—10 ¿71
Na prodaj Ä
harnenlk» i II bail, £ i ti elek. Caaa p» d»g»v»re, Neater: Arlli Matija, Partial 9, Debje pri Planini.	4—6 698
Klir si haöe oskrbeti
vsakovrstne poljedelske atroje in priprave kakor: vitle, mtatilnice, žitae čistilne mline, trijerje ali odbiralaike, slamoreznice aa ročni ter pogon na vitel, sadne in grozdne mline, stiskalnice, reperezaice, drobilne mline za izdelovanje vsakovrstne moke, koruzne rob-karje, saaalke in pocinkane cevi, gnoj.lične črpalke, Sackove pluge, k o siln e stroje, dvorezne koruzne sejalne stroje, okopalnike in osipalnike, izborno pocinkane brzoparil-nike v veliko iti 50 do 120 1, brzoparilne lonce in slamorezne nože i. t. d naj se obrne ssaupno na zaano domačo tvrdko
Ivan Hajny, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
na«pj?otl glav. kol.

VftX lalaareklli p^«aonlk«v ¡«- „j, 1 1> dva afear., pra.krb- »preji !*»* » kraa« ta »tarerssje«, ta- -M aprejme v trajno 4elj. Igoje FWak, atrejao mka.ntvo. Celje, P« 14.	1-2 617
ei« a&MMT trg -1 via« a aeiaaia
bbgea, prsdnest iaaj* 1« i* baljfl«, kaaik» hI i« la kawri aa falo a debrfai apr!6.val«ia ioirilll, pe ¡ aaibe plflaaa* aa fegaviae fiaac
KXXXXXXXXX "■'^¡J1*** »'i
NAZNANILO,
Cenj. občinstvu si dovoljujem naznaniti, dk sem prevtel staroznaoo mariborsko vrvarno
H. HELLER,
katero bom kot svojo podružnico vodil pod naslovom
Ivan N. Hdsmič, vrvama, Maribor.
Ee gros: Velrinjsta ti. 20. Detiil: Gcsjssta nI. 3.
Zaupanje, katerega so cenj. odjemalci izkazali doslej moji oentrali v Ljubljani, St. Patra o. 31, naj blagovolijo raitegr. iti tudi na mojo novo podružnico, katera bo vsako željo točno vestno in solidno izvršila.
Za mnogobrojna naročila se priporočam
z odličnim spoštovanjem ITAN N. ADAMIČ.
Vsem seodnikom in anancem naznanjamo pre-tuino veat, da je naS iakreno ljubljeni soprog, oie, sin, stric, svak, brat gospod
Zvonimir Trsteniak
Teleposestalk ia dalgaletni župan «biine Ivanjei, bivti okrajni naielnik Gor. Ra
•aifoaa, cerkveni
ključar i. t. d.
dne 12. avgusta 19« ob 16. uri 30 minut po dolgi in mučni bolezni v atarosti 59 let mirno v Gospodu easpal.
Pogreb nepozabnega pokojnika ce je vrSil dne iS. avgust* '922 na domačem pokopališču.
IVANJCI, dne 17. avgusta 1922.
Zilujefa rolbha Trstesjak-
ZAHVALA
Ob priliki pogreba našega iskreno ljubljenega soproga, srna, očeta, strica, brata gospoda
Zvonimlva Tpitenjnk
jelepesfatnika ia dal(«letaega župana «bi. Ivanjei, biviega okr. naž Gor. Radgena carkv.kljniarja i t i.
sa tem potom najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega pokojnika spremili k večnemu počitku V prvi vrsti se zahvaljujemo preč. g. župniku Bratkoviču za prekrasen poslovilni govor, preč. g. župniku Kocbeku za poslovilni govor pri domači hiši ter g. načelniku okr. zastopa Zem-Ijiču za prisrčne beseda ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo č. g. kaplanu Aiiču ter rsem gornjeradgi nskim pevcem za prelepe žalo-stinke. Končno prisrčna hvala vsem, ki so v tako tepem številu spremili našega nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti.
IVANJCI, dne 17. avgusta I922.
Žalujoča roibiaa Tratenj a k.
S

Straa 8.
24. avgnsta 1922,
Ormoška posojilnica Iv Ormožu
>oprej (dr. Geršakova) obrestuje hranilne vloge pc
- - - " «/.V.
er daje posojila na osebni kredit po 6 na vknjižbe 4 •/«• — Uraduje vsak dar od 8. do 12. ure dopoldne 9-10 357	Načelstvo
Velika «bera volnenih |0rganist S53L\£ štofov za birmance od	- -
I80 K naprej, enako tudi dr. manufakturo se dobi
najceneje pri 35—tf
21
Maribor, Slavni trg M
ajea, eio. is reiben, iiie slnibo ■a september. Naslov ▼ uprari.
2-2
ITnnim Pnti »kojiojemu atipSUJ plačila all Ysaaern j aijea gostilne, teitanacijo, ket«! «11 lago. Dopisi z a«t»nfnm
¿»spisom ls ceno na Goiolk, Li-SahSe, Koroiko. 8—8 818
Sprejme rrtSJft'
U d» 16 let star. Nastop takoj pri Antena Petsk, trgovina a me-ianim blagom, Konjice. 2—2 864
Jabolčne peške
10 najrlSjl ceni kapi J. Doliaiek, It. Ilj pri Veleajn. 2—2 665
I!
Seno» slsmo
drva, premog,
žito, krompir, sadje in drugj deželne pridelke kupuje m prodaja
QSET ANDREJ,MA8IB0R
Aleksandrova cesta 57, tel.88.
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU

ppi „Belem irolu".
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po
4 Vlo oziroma do SV
od dneva vloge do dneva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji.
¡F
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Mariboru, Stolna ulica ste* S, r. z. z n, t
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Trato® in večje vloge pa po dogovoru.
*&MMmmmmnmmaasmmumtm
1 0
Trgov, pomočnika
alajSega, pridnega in poStenega, Itlecnlntke ln ijecerijsk» stroke iir pridno prodajalko sprejme trge?iaa ¿os. Jagodii, Celje 16. S-S	«51;
Trgovski učenec
'4 let siar, kateri je skoni 1 ljudsko iolo sli ie kater) mežčen-sko iolo, od dobrih stariier, išče &a dešeil za trgorino meiane stroke Franjo Pergtr, Dobova. \ 3—8	661"
Noben strupi Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamčen izboren
namiliti kis
prodsja na debelo in na drobno najmodernejša avtoma-iična tovarna aa kis (jesih)
FELIKS SCHMIDL
Haribor, Koroška c. 18
Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod zahteva le pristen SCHMDDLOV kis. a-10231
škriljevec
to
zastopalvo in zalogi
aks U se
- .o Maribor, Gregorčičeva ulica 17. 472
Podružnica v Mariboru, Začasni: ImM cesti l/l — UMm Sil
Centrala i IjsHjafii, Podružnice: DJ
Istersaaa skupasst a §w«e©pčo Zanatlijsko banko (L d. v Zagrebu in njeno podružnk» ▼
m Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
iapltal fi FBZgng siiopse z afilijagi|a®i Iti H SOJOO.OTO'—.
MEDIC, RAKOVC i ZANKL
d. k o. z. Ljubljana1
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
fe|joweke «redite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaj i k davke, sprejema vloge v tekočem rabinu in na vksine kapice ter preskrbuj nm bančne in borzne Jsansatodfe pod najugodnejšimi pogoji.
PoobiaŠČeai prodajalec srečk državne razredne loterij®.
Centrala: Ljubljana. Skladišče: Novi Sad.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
Tetefon 64.
Podružnica Maribora
Sesposka ulica.	Šolska ulica.
rinaajini laki. Pravi firael Lak za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakor: barve za obleke, vse vrst® barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maatenec (Federweiss), »trojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, (ilikšsrski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
MERAKL
Lik za pode. Emajlni lak. Lino le um lak za pode.
8-9 541	Bronullne.'
Ceniki s« sefasno ne razpošiljajo.
Semenska ajda, koruza
bela in rumena,
Oves« pšenična moka
vseh vrst se dobi d^bro in do ceni uri
Gospodarski Zvezi v Celju
6-« 124
Razlagova ulica št. 1.
F
Vloge and K 1.000,000.000*
Kapital in rezerve nad K 200,000.000 -
SLAVENSKA BANKA D. D., PODRUŽNICA CELJE

Ljubljana-Zagpeb-Beogva A
Bjelovar, Brod c. S., Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor, Murska Sobota,jOsijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac, Budapest (Balkan bank), Split (Jugosl. ind. banka), Wien (M. R. Alexander.
Obrestuje vloga na?firanllna knjliica in v tekolim! raiunu po
41|2°|o	5°|o	51|2°|o	6I0
brez odpovedi	proti 30-dnevni odpovedi	proti 60-dnevni odpovedi	proti 90-dnevni odpovedi
od dneva vloge do dneva dviga ter plainje rental in invalidski davek, sama.	Poštne položnice brezplačno na razpolago.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
P
Izdaja: Konzorcij «Slov. Gospodar j*«-