26. štev.
V Kranju, dné 2. julija 1910.
XI. leto.
Političen in gospodarska list.
Stane ta Kranj i dostavljanjem ne doni 4 K, po politi ta celo leto 4 K, xa pol leUi S K, te druge držav* atañe 560 K. Posa m etna itevilka po 10 Vin. - Na naroébe bre* istodobne vuoAiijatve naročnina ae ne otira. — Uredniitvo in uprav-Bistvo  )• na pristavi gosp. K. Klenan« t «Zvezdi».
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
Insorati se računajo za celo stran 60 K, ta. pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. iuserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje ža peti t-vrst o 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnišlvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Oorenjoi! Hajd v nedeljo, doe ::: 3. julija v Ljubljano!
• ■a
• SB
Tam se vrši
25 letnica
naše prekoristne šolske družbe
sv. CIRILA in METODA
ki je že toliko dobrega storila za vse obmejne Slovence. Zvečer bo ondi tudi
velikanska veselica
pri kateri sodelujejo tudi izvenkranjske Slovenke.
Torej vsak, kdor more, naj pobiti ta dan v LjubljanoI
-LJ-i—d-aH_
Samostojna predloga državnega poslanca g. Ivana Hribarja in tovaršev v državnem zboru.
Predlog za zgradbo Železniške proge med Kamnikom in Kranjem. Vired železniške proge Pokola-Motnik-Kara siv, lu se ima graditi, je dana motnost napraviti pro-tpešno zvezo z novimi alpskimi železnicami s tem, da se zgradi transverzalna proga med Kamnikom ia Kranjem, ki bi bila posebno v stra'eg čnem
or.iru važna. Ta proga bi se mogla vtled tega zelo prosppšno izpeljati od Kamnika po zelo obljudeni gorenjski ravnini mimo krajev: Podgorje, Kriz, Mlaka, Kaplja vas, Klaner, Breg, Zalog, Lahoviče, potem Cerklje s k tej or čini »padajočima krajima Šenčur in Črč čr-, ker bi mogla i*ta iti pri CirčiČsh Čez ozko savsko strogo in bi te jo tako mog o skoraj neposredno spojiti pred postajo Kranj z obstoječo progo Ljubljana-Trbiž.
Ta zveza bi pa ne imela samo velikega pomena kot transverzalna praga k novim alpskim železnicam, temveč bi tudi morala tvoriti »vezo z žtleznico, ki naj bi se izpdjala iz postaje Skofja Loka skozi Poljansko dolino. Važnost te železniške prrge s strategičnega stališča se je že naglašala. Ne sme se pa tudi prezreti, da bi bila ta proga vsled tega, ker bi Sla mimo obljudenih krajev, velike gospodarske važnosti. Končno naj se le omenijo nizki napravnt stroški za to železniško zvezo, ker je teren, po katerem naj se gradi, skozin<koz raven in ker bi ne bilo treba premagati n kakršnih tehničnih težkoč.
Z osirom na to stavijo podpirani predlog:
Visoka zbornica skleni:
«G kr. železniško ministrstvo se poživlja, naj razmišlja o železniški zvezi med Kamnikom in Kranjem in naj isto že pri prihodnji predlogi o lokalnih železnicah ustavno zagotovi.*
V formalnem oziru predlagajo podpisani, naj se ta predlog odkaže železniškemu odieku v svrho poročanja.
Gorenjci! Zahtevajte »Gorenjca" 90 Vseh gostilnah in kavarnah!
Kmetijsko društvo na Dolenji
Dobravi y Poljanski dolini nad Škofjo Loko.
Kratek popis lumparij in goljufij, ki so jih uganjali v tej zadrugi različni nepošteni ako vič i.
VI. Konec
»Zadružna zveza" kot likvidatorje a.
Še predno je bila likvidacija vpisana v zadružni register, je .Zadružna zveza" začela izvrševati likvidacijo. Janezu Bogataju je naročila, naj ji pošlje vse dopise, tičoče ae zadruge, da bo že sama vse potrebno ukrenila in potem likvidatorjem poslala v podpis. Začela je blago prodajati kar na lastno odgovornost. Sploh ni za nobeno stvar vprašala likvidatorje za svet, temveč je iz« vrševala vse posle popolnoma samostojno. Ko so člani sklenili, da ne bodo nobene stvari več kupili v zadrugi, je .Zadružna zveza* pobrala vse zadružne knjige in vse drugo premoženje, prostore pa zaprla. Kmalu nato je prodala vse blago, ki je bilo cenjeno na 16.098 K 73 v, konsum-nemu društvu v Žireh za 6576 K 96 v. Ta kupnina je pa imela zapasti brez obresti in s 25% popusta šele čez deset let poprodati. Zares dobra kupčija, kajne?
Po novem letu 1906 je začela izterjavah* zadružne teijatve, izterjala je okrog 4000 K. S tem denarjem je plačala manjše zadružne upnike, vse drugo pa vtaknila v žep. Na dolg pri Posojilnici in hranilnici v Poljanah po 10.400 K je pa popolnoma pozabila.
Nato je Kar naenkrat cela likvidacija zaspala. Kdor je zlepa plačal, je bilo prav, tožiti pa ni
- i
PODLISTEK.
Fran Albrecht i
Karljera.
Vsem dičnim gospodičnam v album. Kaj sanjate, vi bledi poetje, v srebrnih mesečnih nočeh o princezah svojih sanj, * o globo-činah ženske duše, o nevenljivosti ljubezni. Spomnite se včasi in pomislite, da je devetindevet-dese* odstotkov ženskih ljubezni zlaganib, zato zlaganih, ker je ženska po svoji naravi bolj praktična kot moški... Ne spevajte, poetje, himen ženskih krasot, poveličujte nam njen praktični, gospodarsko-ekonomski razumi In vi, zaljubljeni študentje, ki postavljate svoj ideal na prestol vzvišenosti, ga venčate z diademom svetosti, mu davate v roko lilijo brezmadežnosti..., streznite se in pomislite tudi vi, da je vaše oboževano eterično bitje, bitje iz mesa in kosti, ki se razlikuje od vas morda samo v tem, da je izkuše-nejše nego vi, ker vas more le na ta način zvo-diti tako imenitno za nos, kakor se čita v analih slavne petošolske ljubezni. Ne iščite rim, ne ko-vajte distihov, ne krpucajte sonetov 1 Zapojte, kot tem zapel jaz:
Zdrave zdaj, mladenke kratkokrllke, golobice, goske ... znanke in neznanke : Minke, Tinke, Anke in Ivanke . . .
In zdrava bo vaša .bolna" duia. ..
Ko je bilo Angeli sedemnajst let, je obesila šolo na klin in začela misliti na možitev. Kratko krilce je še nosila, komaj vidno se je jela raz-cvitati njena tajna, skrita krasota, odeta v ozko, tesno oblekco —- napol otrok še, pa že je spoznala, kako s trnjem posuta in vsa težka je pot, ki vodi do moža; kako sladka je zmaga pridobitve in kako bedasti so včasi moški v svoji zaljubljenosti 1 Vse to je spoznala, a tega, česar sama še ni mogla doumeti v svoji mladostni glavici, no, o tem jo je verno poučila njena starejša izkušena sestra, ki je po mnogih križih in težavah z vso rafiniranostjo in prirojeno brez-stidnostjo — kar je bivstvena lastnost in emi-nentni nakit nežnega spola —končno srečno dospela v sladki zakonski jarem ter se rešila sramote .zarjavele device". Poučila jo je v svoji sestrski ljubezni, da je ženske edini namen, najvišji in najsvetejši poklic na tem svetn, uloviti si - moža I »Takega, recimo," je dejala, ,ki je kaj boljšega... vsaj uradnik! Potem imaš pen-zljo, kadar umrje, in preskrbljena si..Tako jo je poučila, zraven pa je Še pristavila v zaupnem pogovoru, da ima ona — Angela — lepe oči, čudovite lase in poln stas —- torej popoln dar zato, da napravi imenitno karijero. .Najmanj doktorja!" Ia s tem se je končal ta velepo-membni pouk, ki je med drugimi važnimi točkami ženske umetnosti obsegal tudi eno najsi-jajnejših, namreč — afektiranost: vse tiste naj-
I različnejše poglede, ki igrajo toliko vlogo v človeškem življenju in tvorijo takorekoč najmarkant-nejši del njegove individualnosti: melanholične, zaljubljene, jezne, užaljene, ponosne, samozavestne, triumfalne, bolestne i. t. d.
In tako je postala Angela j?odna za možitev.
Takrat se je zaljubil mlad doktor v njeno prijateljico in ji obljubil, da jo bo poročil. Angela se je čutila mnogo lepšo in razumnejšo od svoje prijateljice in da je prezrl njo — to je bila neodpustljiva žalitev i
.Jaz pa bom napravila še boljšo karijero, še boljšo, še boljšo i" je šepetala sama záse ter jezno in ogorčeno stiskala svoje male, drobčkane pesti, ko je čestitala prijateljici na zaroki
Tako jo je doletela bolečina prvega razočaranja in poslej je mislila še bolj intenzivno na možitev, a vse brez ognja — čisto hladno in trezno, kakor pri računski nalogi. Vrgla je mreže na vse strani, kakor apostoli v genezareškem jezeru .. .
Prvi, ki se je ujel v njene zanjke, je bil mlad knjigovodja. Zelo lep fant je bil — kako bi mu odrekla ljubezen? .Samo za prvo silo," je pomislila, — .dokler se ne najde kaj boljšega." No, nekaj časa sia si prisegala .večno" ljubezen —- fant pa je bil pretkan in ves zvit. Kar po francosko jo je nekega lepega dne od-kuril, in Angela ga ni videla svoje žive dni več.
, Dalje prih,
zamogla nobenega, ker v to od likvidatorjev ni bila pooblaSčena takoj pri napovedbi likvidacije. Med tem je pa nekaj likvidatorjev umrlo, ali odšlo v Ameriko in izterjevanje s tožbami je bilo onemogočeno.
Ni čuda, da je sodišče začelo povpraševati, kako je z likvidacijo. Do leta 1908 je .Zadružna zveza" vlekla sodišče s tem za nos, da ji je poročala, da izterjujejo zadružne terjatve, dasl je bila v resnici zadnja terjatev plačana že 1. februarja 1906.
Leta 1908 je pa sodišče energično zahtevalo poročilo o stanju likvidacije. Stvar se ni dala več zavlačevati. Vsled tega je .Zadružna zveza* sporočila, da je likvidacija obstala na sredi pota, ker so nekateri likvidatorji umrli ali šli v Ameriko.
Na to poročilo je sodišče zahtevalo, da se v smislu § 41. zadr. zak. po občnem zboru izvoli namesto odpadlih likvidatorjev ravno toliko novih in da se ji isti naznanijo najkasneje do 15. aprila 1908 pod globo 20 K.
»Zadružna zveza" je pa zadevo le Še zavlačevala, sodišče pa globo povišavalo od 20 na 40, 80 in 100 K. To je začelo Bogataju presedati in je zahteval odločno od .Zadružne zveze", da naj spravi končno likvidacijo s sveta. Šele nato je .Zadružna zveza" zahtevala od sodišča, da naj ono skliče uradnim potom občni zbor, da se bodo izvolili primanjkujoči likvidatorji. Sodišče je to vlogo zavrnilo in poučilo učenega dr. Vladislava Pegana, odvetnika v Ljubljani, da naj drugič prej preštudira zakon z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70., predno bo zahteval od sodni je take neumnosti.
Izterjavanje 10.000 K.
Med tem so v ..Posojilnici in hranilnici" v Poljanah" rastle obresti. Ker je teklo tretje leto h koncu, ko niso bile plačane obresti, je upnica izročila celo zadevo škofjeloškemu notarju, da izterja vsaj vse zaostale obresti. To se je tudi zgodilo. Sedaj so se porokom šele oči odprle, kaj počenja z njimi Zadružna zveza". Šli so nad njo v Ljubljano ter zahtevali, naj plača dolg 10.400 K t prip. v Poljanah, ker je vsled dane obljube to dolžna storiti. Ti možje so slabo naleteli. Od »Zadružne zveze' so jih napodili in jim povedali, da „Zadružno zvezo" nič ne briga ta dolg, naj ga le sami plačajo, kakor vedo in znajo. Za poboljšek so jim pa predložili svoj račun za približno 14.000 K, da ga naj plačajo. Ce to ni z ozirom na dano besedo lumparlja, potem pa sploh ni nobene 1 Toda ..Zadružna zveza" se s temi besedami ni otresla dolga 10.400 K. Kakor se govori, bodo poroki še izpre-govorili ž njo resno besedo. Prav imajo.
Konkurz.
Nepošteno početje ..Zadružne zveze" je likvidatorje tako zjezilo, da so napovedali konkurz o zadružnem imetju dne 5. junija 1909.
Konkurz no postopanje bo spravilo na dan marsikaj smrdljivega, kar za ..Zadružno zvezo'4 ne bo najbolj častno. Sedaj se govori, da ni nikjer najti zadolžnice za 6053 K 29 v. Pri ..Zadružni zvezi" se izgovarjajo drug na drugega. Toda zadolžnice ni nikjer. Po našem mnenju je dolžnost upravitelja konkurza, da poišče to zadolžnice. Tudi je njegova dolžnost, da izterja od dolžnikov vse one zneske, ki so bili plačani ..Zadružni zvezi". Opeharjeni pa naj od slednje zahtevajo povračilo plačanih zneskov. Med ljudstvom se govori, da so te tožbe že vložene. Kaj bo neki rekla na to ».Zadružna zveza"?
Dolžnost upravitelja bodi tudi, da vpraša ..Zadružno zvezo", zakaj je prodala blago za tako ceno in kam je dejala dotični denar. Če ga ona ni izterjala, je to njena stvar, v konkurzno maso pa mora priti.
Kadar se bo konkurzna masa razdelila, bodo poroki za 10.400 kron Šele vedeli, pri čem da so. Mi bi jim svetovali, da dotični primanjkljaj doplačajo, potem pa .Zadružno zvezo" tako primejo za ušesa, da jo bodo dolgo bolele, da bo vedela ljudi za nos vleči. Trdno smo prepričani, da mora biti zmaga na njih strani.
Na noge tedaj, ne bojte se boja, ker pravica je na vaši strani.
Iz vsega početja .Zadružne zveze" pa lahko spozna najbolj neveden človek, da ona ljudi le izkorišča, da se jim prilizuje, dokler ima kaj dobička od njih. Bodite torej pametni, vsi kon-zumarji, in pokažite jej v pravem času hrbet za vedno.
Gospodarski del.
Železo as je podražilo, kakor se danes brzojavk. za 1 50 K pri 100 kg.
Čebelarstro ni nikjer v Avstriji tako zanemarjeno kot pri nas, akoravno imamo najboljše čebelno pleme. Pridobivanje nedu se vrli na tako zaitarel uačin, da se dober pridelek pokvari in vslei tega oddaja po sramotno nizkih cenah. Da se temu edpomore, se je ustanovila v Ilirski Bistrici na Notranjskem čebelarska zadruga, ki si je vzela v nalogo, razpečsvati vosek, med in čebele svojih članov. Razposojevala bo tudi onim svojim članom, ki čebelarijo na rojitev, posebne vrste panjev, vsled česar ji bo mogoče za pridelke v takih panjih, plačevati boljše cene. Pomagano bo zlasti oaim čebelarjem, ki se poslužujejo priprostih panjev, na da bi bdi primoraoi učiti se novodobnega čebelarstva. Razven tega bo imela zadruga v zalogi vse potrebščine za napredno čebelarstvo. Dosedaj je pristopilo 170 članov, kar pa nikakor ne zadostuje, da bi začela poslovati v onem obsegu, kot so si ga začrtali ustanovitelji. Nale čebelarje poživljamo, da pristopijo k zadrugi v čim-večjera številu, ker le od tega je odvisno, da se zamore zadruga plodonosno razviti. Sprejemajo se ne le člani s Kranjskega, temveč iz cele Avstrije in Ogrske. Delež znaša 10 kron in se zamore plačati v obrokih. Prvi obrok je 2 kroni. Ko zadružnik izstopi, dobi povrnjen cel vplačan delež. Pravila dobi vsakdo brezplačno pri «Čebelarski zadrugi* v Ilirski Bistrici.
Josip Premk:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje. X.
Ko je teden dni pozneje, odkar so odšli vojaki iz Zapolja, Šimen ravno krenil iz krčme pri županu Drnovšku, je prišla sem od pošte stara Polončevka, ki je raznašala po vasi pisma in zakričala nad njim s svojim hripavim glasom:
.Hoj, Šimen, postoj no malo I*
Šimen se je obrnil skoro nevoljno, češ, kaj ga neki kliče stara babura, saj zanj gotovo nima ničesar: več kot petnajst let že ni prejel nika-kega pisma. Tisti trenotek pa je prišel izza ogla tudi učitelj, ki je vedno prejemal kake učiteljske vesti in je počakal s Šimnom vred Polončevke, ki se je tako nekako kislo držala.
»Nič za vas, gospod učitelj," je odkimala in pogledala še enkrat na drobno pismo, ki ga ji je izročila na pošti ekspeditorica. »Ampak tole drobno stvar bi rada oddala, samo kolikor jaz vem, se v naši fari menda nihče tako ne piše."
»Kako ?" je vprašal Šimen in hotel pogledati na pismo, ampak učitelj ga je že prehitel. Oiedal je nekaj Časa na naslov, naposled pa se je menda spomnil.
»Eh, kako sem pozabi j i v," je dejal, — »Gospa Ana se je pisala prej Strle, gotovo ji piše kdo, ki ne ve, da se je poročila. Da, da, saj je pristavljeno pod imenom — učiteljica. O, ti nevedneži, ti!"
Šimen ga je debelo pogledal, ker ni vedel, kako se je pisala Ana prej — malo se je brigal za stvari, ki so se godile zadnja leta v vasi, nato pa je posegel po pismu in je gledal dolgo na naslov...
»Strle — se je pisala" — je zamrmral, — .Ana — Strle — •
Učitelj je zapazil, da mu je postalo lice po» polnoma pepelnate barve in ni vedel zakaj... Vprašati pa tudi ni mogel več, ker Šimen je odšel naglo in vidno razburjen, ne da bi rekel besede . .. ~
Kdor ga je videl, kako je hitel preko polja, bi mu ne prisodil že šestega križa, tako gibko, z mladostno naglico je prestavljal noge, samo glava mu je klonila nizko in oči so se mu za-klapljale hitreje kakor navadno...
Ko je prišel v svojo kočo se je oddahnil globoko, potem pa je privlekel iz stare skrinje kup papirja, knjig in enake ropotije, katere že ni pogledal bogve koliko časa. Brskal je in brskal, roke so se mu tresle in napeto so nečesa iskale oči, naposled je privlekel iz stare, oguljene knjige nekako pismo, Že vse rmeno in razcefedrano ob krajih, videlo le Je, da ga je moral Šimen nekoč zelo pogosto brati, ampak vendar se je dalo še Citati, ker pisava je bila razločna, dasi črnilo je bilo že obledelo.
Dalje prih.
Mastna hranilnica v Radovljici. V mesecu juniju 1910 je 248 strank vložilo 70.897 K 96 vin. 212 strank vzdignilo 51.415 K 85 vin. 22 strankam se je izplačalo posojil 18 830 K — vin   Denarni promet 551.212 K 59 vin.
Malin« hranilnica v Kamniku, V mesecu inniju 1910 je 151 strank vložilo 56.973 K 77 vin. 162 strank vzdignilo 48 098 K 57 vin. 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7 400 K. Stanje hranilnih vlog 1,950.465 K 72 v. Stanje hipotečnih posojil 1,514.817 K 26 vin. Denarni promet 261.034 K 86 vin.
V škofjeloški mestni klavnici se je v prvi polovici t. «. zaklalo 515 goved, 910 telet, 754 prašičev, 33 ovac, 6 koz in 113 kozličev. Vpeljalo se je pa v istem času 115 zaklanih telet, 140 zaklanih prašičev in 17 zaklanih kozličev na ogled v klavnico.
.... #
Tedenski sejam ? Kranja dae 27. jnnija 1910. leta. — Prignalo se je: 145 glav domače goveje živine, 32 glav bosanske goveje živine, 11 glav goveje Živine hrvaške, 6 domačih telet, — hrvaških telet, 257 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 11—, proso K 7 — , rž K 8-, oves K 7-, ajda K 750, repno seme, K, fižol ribnlčan K —,. man-dalon K — koks —, krompir K      za 50 kg,
Dopisi.
Loške novice.
Naši Sokoli so priredili na praznik sv. Petra in Pavla popoldne izlet v Srednjovas, v lepi poljanski dolini. Vseh bratov v kroju je bilo 32, med temi štiri iz Kranja in en z Jesenic. Temu Izborno izpalemu pohodu se je pridružilo tudi nekaj drugih bratov brez kroja in prijateljev Sokola. Medpotoma je bil kratek odmor v Poljanah. Vrli Poljanci so z veseljem gledali naše brate in jih navdušeno pozdravljali. V Srednjivasi so se Sokoli ustavili pri narodnem gostilničarju Ignacu Cadežu, po domače Anžonovcu. Tu se je že pred nabralo mnogo domačega občinstva vzlic temu, da se je od izvestne, našim Sokolom ne posebno prijazne strani, priporočalo, naj ne hodijo gledat te sokolske prireditve. Da se je kmetom dovolilo tudi na tak praznik sušiti seno, je bilo v gospodarskem oziru popolnoma umestno, želeti bi pa bilo, da se taka dovoljenja dajo tudi na druge nedelje in praznike, ko v poljanski dolini ni nobenih Sokolov. Do Sredrijevasl nam je prišel naproti naš neustrašeni brat Paleček, rodom Ceh, sedaj bivajoč v Oorenjivasi, tudi v sokolskem kroju, kar je na vse navzoče, zlasti pa na druge brate napravilo najlepši utis. Prišlo pa je tudi nekaj bratov in sester, brez kroja, iz Žirov in Kranja. Kmalu po prihodu Sokolov v Srednjivasi so telovadci izbrali za telovadišče travnik, na drugi strani ceste, pred AnžonovČevo hišo in tu postavili svoja telovadna orodja. Bratje telovadci so telovadili na bradlji in drogu, izvajali proste vaje in naredili par lepih skupin. Mnogobrojni gledalci so občudovali krasne izvedbe vseh vaj, strmeli nad nenavadno pogumnostjo krepkih in junaških telovadcev in dajali duška svojim radostnim čutilom z viharnim aplavzom. Mogoče bo tisti neznatni zaupnik, ki so ga naši .prijatelji" poslali za Sokolom v Srednjovas in ki ga je kmalu veter odpihal proti Loki, o tem vse narobe poročal svojim zaščitnikom, da bo potem »Domoljub" poleg navade stare lahko zopet kaj lagal o Sokolih, to pa stoji kakor pribito, da je ljudstvu javni nastop naših sokolskih bratov povsem ugajal in naj tudi tista črna prikazen, ki je tako naglo kolesarila mimo teldvadišča, še tako grdo gleda rdeče sokolske srajce. Po telovadbi se je razvila pri Anžonovcu neprisiljena prosta zabava, žal, da je tako hitro minul čas v Srednjivasi, kajti prekmalu je zaklicala načel nikova trobka Sokole na vrnitev. Še je solnce bilo precej visoko na nebu, ko smo ob povratku stiskali desnice svojim prijateljem in znancem v prijaznih Poljanah. Le še več takih pohodov naj napravi naš Sokol po škofjeloškem okraju, da ljudstvo samo spozna, kako se v Sokolstvu goji misel, za katero stremimo, narediti naš narod krepkega in zdravega ter ga kulturno povzdigniti in mu priboriti pravo svobodo Vsak, ki ljubi svoj narod in mu želi dobro, bi moral biti Sokol in ga po svojih močeh podpirati. Na zdarl
•Domoljubov" dopisnik iz Stare in Škofje Loke se je v zadnjih par številkah precej oživel. Rajši naj bi pisal črtice, kakor tiste neslanosti, s katerim pita svoje pobožne bralce. Drugače se mu zna ie zgoditi, da bo njegova spisateljska slava zatemnela. Na trgovca Žigona in Ziherla ima posebno piko in ju vpraša, od katerih ljudi da živita. Ako dopisnik še tega ne ve, potem je res usmiljenja vreden Človek. Pa mu povemo mL Žigon in Žiherl ne živita od — ljudi, ampak od tega, kar si zaslužita s poštenim in trdim delom. Dopisnik naj ju le hodi gledat, saj ima gotovo dovolj časa, kako delata sedaj po
1. prilega »Gorenjcu" iftv. 26 z 11910.
dnevu na polju, zvečer pa doma. Ako bi nič ne delala, bi tudi živeti ne mogla, ker nista duhov-n ka. Duhovnik živi od ljudi, dela pa nič. Tisto mašo zjutraj prebere, potem pa ceh' dan pohajkuje in uganja svojo politiko, za katero ne mara niti Zigon niti Ziherl in odtod izhaja vsa dopisnikova srd na nju, ki se v potu svojega obraza trudita, da pošteno preživita sebe in svojo družino ter plačata cesa»ju, deželi in občini denarni In krvni davek. V zahvalo za to bi ju dopisnik Še rad kaznoval z — bojkotom.
Na našo Okrajno hranilnico in posojilnico so se v zadnjem času spravili neki zavistniki in jo proglašajo za liberalno, češ, da je strankarsko podjetje in naj bi ljudje nosili rajši svoje prihranke v razne farovške posojilnice. Ljudstvo že dobro ve kaj dela. Kako se po fa-rovških posojilnicah in konzumih gospodari s tujim imetjem, spričujejo razni polomi in nered-nosti. Na Okrajno hranilnico in posojilnico pa ima vsak največje zaupanje, ker tam je v vsem najvzoraejši red in se nobenemu ni treba bati najmanjše zgube. Ta hranilnica, dasi še ne obstojih celih deset let je s svojim natančnim in skrbnim delovanjem postala največji denarni zavod v ce'em škofjeloškem okraju in še daleč na okoli, dala je Že veliko podpor v mestu in okolici ter drugim dobrodelnim napravam in bo v prihodnje še lahko mnogo storila za našega revnega meščana in kmeta. Vprašamo, kaj so dosedaj naše farovške posojilnice že dobrega storile? Naša Okrajna hranilnica pa je tudi vedno točna s svojimi računi. Vsaki mesec i zloži bilanco o svojem premoženju in je z letnimi svojimi računi vedno ena izmed prvih na celem Slovenskem, ki jih izdaja, dasi ima na milijone denarnega prometa v enem letu in samo enega uradnika. V prvem polletju 1910 je ta denarni zavod Imel 1 milijon 181.866 K 30 v prometa. Bilanca, ki se je sestavila 30. junija t. 1 pa izkazuje:
A. Aktiva.
Stanje posojil ........K 1,022.69413
. .   naloženega denarja . . .  „ 507507 02
Izplačane obresti od hranilnih vlog » 77490
v    , tekoč, računa . 118 72
,        •     • vred. lUtin .  * 21*60
Izplačani upravni stroški . . . .  „ 3.367-87
Stanje inventarja........ 1.480 11
,  . prehodnih zneskov ...» 461961
»    vrednostnih listin*. ...» 35360 —
,    blagajne.......                    .  . 22.676-24
B. Pasiva.
K 1,598 620 20
Stanje hranilnih vlog.....K 1,519.266*60
,    tekočega računa   . ...  . 28.07637
.   deleže? ........ I 7.108--
Vplačane obresti od posoiil .... 19.493 80
„    „ nalož. denar.   . --38
„    zamudne obresti .... 194-41
Neizplačane obresti deležev
490-52
Izplačani davki in pristojbine . . . 918-71
Vplačane vstopnine....... 58 —
Neizplačana podpora Obrtni nadaljevalni šoli v Škof) i Loki . . 100 — Stanje splošnega rezerv, zaklada , 22.863-41 .   rezervnega zak!. za kurzne zgube ..........                         . m 50-—
K 1,598.620-20
Vsak, ki te količkaj razume gospodarstvo in računstvo, mora iz tu navedenih številk spoznati, da je pri Okrajni hranilnici in posojilnici naložen* denar vlagateljev v največjem varstvu.* Seveda oni, ki bi radi kmete še nadalje vlekli, pa bodo hvalili svojo mavho, vendar tudi kmet ni danes tako neumen, da ne ve kaj je prav.
preneha taka draginja, ki je sedaj zavladala na vseh kouc.k ia krajih. O vupuhih poročamo.
Vratne je letos v resnici «preklicano* slabe. Det in del, malo lolnca, vikar, naliv, to je dan-aadan. Ljudem precej prede, ker ne morejo tako sušiti sena, kakor bi ga radi. A vendar obeta letina, da bo sena dovolj m lepega.
Radovljica napreduje! Na Vidov dan nas je presenetil nov Ust «Triglav», ki ima na naslovni straši pisano, da je sedež uredništva v Radovljici, a sedeš upravniitva v Lescah. Po doltoosti vestnih kronistov pristavljamo, da list no dočaka obletnice.
¡1 Žslaiaikov. V pondeljek hode pri nas sv. birma kakor sedaj sploh .povsod. Otroci se zelo veselijo tega dneva in naš strupeni župnik tudi nedolžnim otročičem ne prizanese. V Mi jih ispraSujp, katere botre bodo imeli in ker bode več naprel-njakov vezalo birmo, graja botre naprednjake otr«» kom, če*, da bodo potem dobili »Gorenjca*, «Narod« in «3vobodno Misel* z zlato obvezo. Domšljaveg« žnpniira si usojatao vprašati, ako bode mogoče škof B maventura tudi prinesel seboj pikantno brošuro ženinom in nevestam v pouk, lepo vezano in z zlatom obrobljeno. Nikar izzivati, ko imate več masla na glavi kakor kdo drugi.
V tisku je in izide prihodnji teden
5. snopič »Več Inclf
pod naslovom:
Neka] is življenja fajaoštra Božidarja Koiamernlka. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Tobfje. — V nebesih. — Konec sveta in sedei sa „ne-beško kraljestvo".
Ceno  OP vi*a«ai-je>v.
V Kranja, dne 2. julija 1310.
Radovljiške novice.
h.
Nai čili «Sokol» priredi dne 10. L m. prav domačo veselico z izbranim sporedom pri bratu R. Kunstlju. Nastopijo telova Jci in obrtni naraščaj. Videti bo le marsikaj zanimivega in zabavnega. Vse prijatelje »Sokola» vabimo: Dobro nam dollil — Vabil ne bo posebnih razpošiljal «Sokol», pač pa veljajo letaki, ki se jih prične razpošiljati zadetkom prihodnjega tedna — kakor vabila.
Ljubitelji «Kresov» so imeli dne 23. t. m. smolo. Vreme jim je popolnoma skvarilo to starodavno veselje, tnpatam so vendar vžigali napravljeni kres, toda šele okrog 11. ure. Na Krsni-knvo jih je bilo videti več. Upamo, da jih Bomo videli na predvečer praznika naših prvih slovanskih apostolov S v. C rila in M, toda več.
Z dnem 30. junija je sklenila radovljiška c. kr pletarska šola svoje šolsko leto, ki ga prične dae 15 septembra. Pri tej priliki omenjamo, da bo z novim šolskim letom zopet več mest za učence praznih. Starše, kakor tudi vse me rodajn* faktorje, v prvi vrsti učitelje, opozarjamo, da pošljejo fantiče, ki se hočejo izučiti te stroke v to lold. Zaslužek je te po preteku nekaj mesecev dokaj lep, a krajevni odbor rad pre.krbi ceno stanovanje in hrano.
Mleko so podražili radovljiški posestniki Ia tudi predtrski pa kar za 4 h pri litru Prej je bil veljal liter mleka 16 h, sedaj velja 20 h, toda treba ga je iti še iskat na dom. Govori se, da hočejo uradniki ukreniti potrebne korake, da se
* Ministrski Stat je odklonil slovenske zahtevo glede vseučilišča, čel, da vlada ne mora dovoliti, da bi se z vprašanjem italijanske pravne fakultete sedaj spravljale v zvezo drago neneraske ali ne-italijanske vseučiliske zadeve. Slovenci so zalega-del začeli s obitrukcijo v proračunskem odseku, obstrukcijske govore so imeli poslanci Gostincev. Demšar in Korošec Kako se konča ta obstrukoija, ob sklepu lista še ne moremo javiti.
* Ka Hrvaškem se napovedujejo izpremembe pri vladi. Sedanji podoma pj. G h a v r a k ima postati hrvaški minister. Chavrak je znana Khueoeva kreatura in brezobziren ailnik. Na njegovo mesto ima baje priti A m ruš, pionir klerikalizma na Hrvaškem, nekdaj strasten opozieionalec, ki je le zato postal madžaron, da je mogel zopet sesti na županski stol v Zagrebu. Predstojnik za nk in bo-gočastje pa ima postati dr. Rorauer, kateremu so očitali, da je svoj habilicijski spis, ko je imel postati profesor na vseučilišču, dobesedno . pre-plonkal. Koalicija pa vtika vse to mirno v lep.
Preda edatk bsieaakooa sabora amrl. Sarajevo, 1. julija. Včeraj je tukaj umrl predsednik sabora Ali beg Firdus. Pokopan bo v Bogovi džamiji.
Rusko poljski pretep. Lvov, L julija. Pred vseučiliščem so bih danes krvavi izgredi. Rusinski dijaki so napravili brez dovoljenja akademične oblasti thjd za rusinsko vseučilišče. Ko so poljski dijaki izvedeli za to, so se začeli zbirali pred univerzo. Da m preprečila spopad, je policija napravila kordoa. Toda z obeh strani se je začel« streljati z revolverji. Na to je policija potegnila sablje. Prišli so tudi policisti na konjih in vojaštvo. En dijak je ubit, mnogo oseb je ranjenih. Aretirali so mnogo dijakov. Sodišče je vpeljalo obširna preiskavo.
* Poalanee Statavendar je v finančnem od' seku predlagal nekatere izpremembe k davčnim predlogam finančnega ministra. Po Steinwenderje-vem načrtu bi se osebno dohodninski davek zvišal te ari letnem dohodku 10.000 kron, dedna predlaga Bilinski svitanje sate pri 20.000 K. Pa tudi Steinw*nderjev predlog ne bi boga boječih dohodkov kdo ve kako hudo obremenil. Zvišanje naj bi pri 10.000 K dohodka znašalo 7 K, pri 15.000 K 12 in pri 80.000 K 88 kron. Od tega dohodka dalje naj bi ostale pri vladnem načrtu, ki predlaga za vsakih. 40000 K (S1/, odstotkov svitanja. Rt forma osebne dohodnine bi nesla 24 milionov, davek od dividerid 20 .milionov, davek od dedtčtn 10 do 12 milionov, davek od vina v steklenicah po 2Va miliona,
* apaaaki t^pnttikaaol so v nedeljo priredili v mestu Biibao velike demonstracijo. Ko je nastopila policija, je množica segla i po kamenju, policja pa je potegnila sablje. Ena oseba je ubita, sedem jih je težko ranjenih.
* Revolucija v Paragvajn (Južna Amerika) le ni končana. Ettradova vojska je zasedla mesta La Lbertord, JutigaJpu in San Clealdo. Vojska provizoričse vlade oblega mesto Acovapa, ni ga pa še naskočilo« ker se pričakuje, da ae bo mesto vdalo.
-—"-
»sv Na vseh gorah in hribih, na vseh točkah, ki so vidne daleč naokolu, naj se zasvetijo 4. Julija ob 9. url zvečer nasi kresovi I
Sodovi prihodnjega tedna:
3. Helijodor, Branislav, Nada; 4. Urh, Beriram, Prokop; 5. Ciril in Metod, Vratislava; 6. Izaija, Dominika, Domogoj; 7. Vilibald, Benedikt, Vol-katin, Veleslav; 8 Elizabeta, Kilijan, Bogoslava, Božena, Darislav; 9. Anatolija, Veronika, Hva-limir.
Vabilo na naročbo. S 1. julijem sno pričeli drugo polletje tega leta. ler je nekaterim potekla naročnina, zato prosimo dotlčne, da Jo obnove čimprej®, da se jim pošiljanje lista ne prekine. Me moremo si kaj, da ne bi vnovič poživljali, naj somišljeniki pridno agttlrajo sa »Gorenjca", saj se poštene tradlmo, da nudimo svojim čltateljem, kolikor je v naših močeh. Zatorej, Gorenjci, naročajte in rasšlrjajte svoj Usti
-
riovicar.
^lofojnse F j      ■ R i i   v j'j tnh»a
Petdesetletnica nala bolales «Naprej». Mno-
gobrrtjoe slovenske zastave, ki so nadele naš«mu mestu preteklo nedeljo praznično lie?, so dokazovale, da raefttani znajo ceniti in spoštovati velike može lastnega naroda. Vhrsle to z vstb hiš ter pozdravljale sponin pesnika dr. Simona Jenka in skladatelja Darovina Jenka, »pomin njihovega duševnega oln-ka, naše nesmrtne budnice in m arte -Ijeze »Naprej, zastava Sla«el» P.tdeset 1st je minulo, kar sta nam jo dala, in spomin na to ie praznovalo nala mesto in cela Gorenjska brez velikega pompa in razkošja, temveč preprOtto, in toda prisrčno s slavnostjo, ki jo je priredila Gorenjska sokolska župa na Mb y rje vem vrtu ■ prijaznim sodelovanjem čitalniških pevk in pevcev ter salonskega orkestra «Sloge». Pesnik Simon JmkOSe počiva na kranjskem pokopališču in G. S. 2. mu je ta dan položila venec na grob, ki je bil ves dan razsvetljen, Davorin Josnko, sivi starček, pa le živi, in počastit nas je s svojim posetom. Burno in navdušeno je pozdravilo njegov prihod na slav« nost mnngobrojno, s cele Gorenjske, dokaj tudi z ostale Slovenije, zbrano občinstvo in goremfce sokolstvo, ki se je sello, da se mu osebno zahvali za vzneseno in navduševal no koračnico, ki je prodrla in se tako priljubila pri vseh narodih slovanskih. Sfavnost je otvoril starosta Župe, br. Matija Ifarinček, spominjajoč se prerano umrlega pesoika Simona, ter pozdravi navzočo njegovo sestro Lenko in skladatelja Davorina. Pomnoženi orkester «Sloga» pod vodstvu gospoda Polaška, pri katerem je ta dan sodelovala poleg drugih Iz-bornih moči tudi gospa prof. Pirnatova na glaso-virju, je igral krasne koncertne točke, škoda samo, da zaradi štabe akustike deloma niso mogle priti do pravega vtiska. Pevski zbor Narodne čitalnice pod vodstvom gospoda Beraniča, je pel domače pesmi, med njimi skladbe Jankove. Nato pa se ie oglaiil načelnik izobraževalnega odseka G. S. Ž. brat M <k«o Pirnat ter v krasnem, jedrnatem hi poljudnem predavanju razložil pomen sla vnos t», rojstvo «Naprejevo» ter življenje -in delovanje z nesmrtno slavo za narodne zasluge venčanega Da* vorioa Jenka. Govoril ie toplo in prisrčno kakor je bila topla ljubezen Davorinova do malega, toda čilega naroda takrat, ko mu je narekovala pogumno skladbo, govoril ie Is src vseh zbranih sla* viteljev «Naprejsvth». Vsi zbrani so bili s govor* nikoas, ene misli, enega čavatva, ko je na njegov poziv sadonela petdesetletna budnica in se j«, ka« kor ?n mol vse dvignilo v pravem navdušenju, • spoštovanjem de onih, ki jima « Naprej* in bil fraza, temveč sveto geslo, od katerega nista odstopila ves čas svojega življenja. Tajnik G. S. Z far. dr. Josip Košar je le pojasnil v lepem govora pomen «Na* preja*, primerjajoč ga s francozko waresljexs. Poleg lepega koncerta se je razvila neprisiljena za* bava. Tvrdka Lumpret je zalotila v spomin na ta dan lepe razglednice s slikama obeh Jenkov, na* pevom in pesmijo «Naprej«, po katerih je vse pridao segsle, da tudi oaim, ki niso bih navzoči poda mal spominek na ta dan. Slat nost se je sa* počela in iz vrtita tako lepo, kakor malo dragih, kajti najlepte je bilo tisto odkrito veselje, s katerim so sprejeli slavitelji slavljeuca ia bratsko na-gnenje, ki je njega privedlo med nas. Ostal nam bo lep narodoi praznik v spomina in kvatetni smo zanj prirediteljem t budnica «Naprej* nam hO ostala vedno sveta, starina Davorin pa naj ti vi, vtiva naj stava te mnogo let, saj jo je zaslužit.
K jatrilaji alavnaitl G r,l-Metodove družbe na pošiljajte brzojavke, temveč pošljite raje nakaznice. — Za obrambni sklad je doslej priglašenih 733 številk. — Tvrdka Ivan Perdan je vpethUa kot prispevek od družbenih vžigalic 2985 60 K,, sa 1848 20 K vet kot lani ob istim času. ŽvioI
Keacsrt priredita dane«, doe 2. julija 1910 Ml Tito gostilne |*. Mar. Msvrjeve del. tamburaiko društvo «Strel» iz Borovelj m pevski odiek telov. društva «Sokel» v Borovljah a sodelovanjem pevskega zbora Narodne čitalnice v Kranju. Začetek ob pol 9. uri zvečar. Prostovoljni doneski se v prid boroveljskemu Sokolu hvaležno sprejemajo. Ker se nam ta izvanredna prilika, da čujemo svoje kokoške brate, le redkokdaj nudi. pohitimo danes vsi na ta koncert.
semaftčaa|e! V nedeljo, dne 26. junija 1910 je priredila »Gorenjska šokolska tupa» akadera'jo v proslavo naša narodne budnice »Naprej, zastava Slave*. Vi dragi some&čanje, ste se v svojem narodno-slovenskem navdušenju takoj zavedali svoje rodoljubne dolžnosti ter ste se pesniku Simonu Jenku in uglasbuelju Davorinu Jenku oddolžili s tem, da ste razobesili na čast temu slavlju ras svojih hiš slovenske trobojnice. Naša marseljesa »Naprej* je postala last celokupnega Slovenstva, doma pa je po pesniku in glasbeniku v našem kranjskem okraju. Zatorej vam, dragi someščanje, vsem in vsakomur posebej čast in hvala na proslavitvi. Na zdart Predsedstvo »Gorenjske Sokolske 2upe».
Narodna čitalnica v Kranja priredi dne 5. julija ob */49. uri zvečer na vrtu gospe Mtrije Mavr predavanje. Predava gosp. A. Pučnik: O srednjem stanu s posebnim ozirom na obrtni in rokodelski stan. Obrtniki in rokodelci, pridite v obilnem številu poslušat svojega vrstnika 1
V prti rairal tukajšnje gimnazij* je sprejetih 58 dijakov, med njimi 1 privatistinja. — Prihodnji četrtek maturira 14 osmošolcev.
Premesaba penasti. Poroča se nam. da je ku pil veleindustrijalec g. Vinko Majdič iz Kranja zagrebški paromlin z vso zalogo za tri milijone kro%
0 delovanja družbo av. Cirila in Metoda v letu 1909 se ravnokar razpošiljajo vsem podružnicam bilance s proračunom za 1. 1911. Kdor se izven podružnic zanima za plemenito delovanje družbe, lahko dobi oboje v družbi ni pisarni. To je najboljše zrcalo o potrebi družbe. Nekateri so sprožili misel, naj bi se o priliki jubileja napravila nekaka razstava o družbinem delovanju ter bi se pritegnili tudi otroci drutbinih zavodov. To bi bilo združeno s prevelikimi strolki. Ako je kdo med Slovenci še tako malomaren, da ne ve, kake namene ima družba in kako je delala dosedaj in dela danes, tega bi tudi vse razstave in vse žive demonstracije ne mogle ogreti za družbo. Pregleda si naj bilanco, saj družba dela z oprtimi računi.
? proslavo jubileja družbo sv. Cirila In ffiatoda je založil in poklonil družbi g. Fortunat Kurnik epopejo: »Kralj Rastislav ter C ril in Metod*, ki jo je zložil njegov oče Vojteh Kurnik, znani ljudski pesnik in pisatelj v dobi »Novic*. Pesem izide v obliki knjižice ter že sedaj opozarjamo, da se bo prodajala na veliki veselici. Hvala blagemu dobrotniku I Slovenci pa naj sežejo po knjižici, da dobi družba zopet en kamea v spomin zaslužnemu pisatelju.
V posnemanje. Skupina slovenskih dijakov 1. drž. giran so se priglasili obrambnemu skladu; in takoj plačali znesek 50 K.
Pearutales Jugoslovanskih železničarjev priredi dne 10. malega srpana na vrtu gospe M. Ran t vrtno veselico. Spored: srefiolov, Šaljiva poŠta in prosta zabava. Pri veselici nastopi prvič. «1. godba kranjske požarne brarabe. Začetek ob 3. uri pop. Vstopnina za osebo 50 vin. Člani prosti. Preplašila se v prid društva hvaležno sprejemajo. V slučaju alabega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo. Odbor.
Ooraajsks sokoliks lopa napravi svoj prvi izlet dne 1?. julija t 1. na Jesenice. Jako lični lepaki se prično razpošiljati že prihodnji teden, Spored objavimo prihodnjič.
Is Begunj nam poroča: Letošnji praznik sv. Petra in Pavla se je slabo obnesel, posebno gostilničarji se obsedeli. Obe. zastop, ki ga vladata Trnnk In župnik, je sklenil modro postavo, da no sme biti godbe po gostilnah. In posledice: prazne gostilne. A slavna davkarija ne vpraša, kake dohodke imaš, temveč plačaj in molči. Vsaka popustljivost se maščuje l
»InuV aa moral* Dan 3. julija obeta postati slovenski narodni praznik, kajti v Ljubljano pojde vse, kar leze In gre. A modre frsnčiškanske glavice na Brezjah, ki mislijo, da mora vsak Slovenec nositi le v njih »pehar*, so jo »tuhtale. Pri gostilničarju Pesdiču prirede ti ptički veselico s petjem in tamburanjem. A tej veselici so dali tale modri naalevi »Vabilo k veselici, ki se vrši povodom  Ciril-Metodove   slavnosti dne
d. julija 1010---pri Pesdiču na Brezjah.*
Ali ste kalini I
Vabilo. V nedelje, dne 3. julija priredijo gozdni delavci v Drstgošah veselico in dolžnost vsakega naprednjsks je pohiteti, ta dan k našim pri* jateijem vrlim in naprednim Dratgošanom. Odhod je ob 2. popoldne.
Padralaloa av. Cirila ta Metoda ta Bata, •avatalk ta Koroško Belo priredi dne 10. julija ob 3. popoldne veselico s godbo, petjem, srečo-lovom i. L d. pri g, Jas. Hkavču na Javoraiku. Pri veselici sodeluje tovarniška godba.
Ksf kaplja prersni ali prezgodnji grob sesani! gsneraciji (človeštvu)? Odgovor: Tobak, posebno cigarete; pijančevanje (al-
kohol); preobilno,— spolno občevanje in vži-vanje. Tabla z debelim tem napisom naj bi visela nad vratmi vsake farne cerkve, osobito na deželi.
Preganjanje učencev ljudska iols, ki telovadijo v telovadnici trž škega telovadnega društva Sokol, se je letos zopet pričelo. Da jih zspirajo, bi ničesar ne rekli. To je kazen, ki jo dovoli zakon. Ali da - učence tepe, to je pa preveč. AH ne pozna učiteljica, ki se je v svoji gorečnosti zatekla k tej kazni, § 24. naredbe ministra za bogočastje in uk z dne 20./8. 1870, šL 105 drž. zakonika? Poznati ga mera in se tudi ravnati po njem. Kako naj vzgaja učiteljica, ki napeljuje otroke, da drug drugega tožijo In ovajajo, v smislu § 21. imenovane naredbef Šolsko vodstvo naj nadzoruje in vodi notranje šolske tadeve (§ 34. imenovane na-redbe). Ako bi bilo tako, kako bi bilo mogoče, da bi ravnali nekateri udje nčiteljstvakar po svoji glavi in prestopali nekaznovano veljavne šolske zakone. Da se nnemogočnje take nezakonitosti, nsj jih stari ši prizadetih otrok naznanijo šolskemu vodstvu ali ps tudi c. kr. okrajnemu sodišču. Tepeta in bitja mora biti konec! Pa tudi zabraniti je treba, da si Nemke ne bodo hladile svoje narodne in svete jeze na slovenskih otrocih. Ako dm je slovenski otrok zopern, naj gredo dragim. Kar v glavo nam ne gre, da bi bil otrok, ki telovadi v telovadnici tržiškega Sokola, kazni vreden, če njegovi starši temu pritrdijo. Po občnem državljanskem zakoniku so starši dolžni vzgajati svoje zakonike otroke, to je,' za njih življenje in zdravje skrbeti, jim primeren pouk preskrbeti, njih dušne ia telesne moči razvijati in s poukom v varstvu in koristnih znanost h potožiti temelj njih bodočemu blagostanju. Ali ni telovadba vzgija, sli ne pospešuje zdravja, ali ni del uka in ali ne razvija telei-nih in dušnih moči. Ako je tako, kdo more sta-rišem prepovedati, da bi njih otroci ne telovadil tu ali tam. Po zak. z dne 2 /5 1883, št 53. drž. zak. je telovadba učni predmet splošnih ljui«kh šol in po zakonu z dne 14/5 1869, št. 62 drž. zak. mora biti pri vsaki šoli telovadišče. V šoli se ne telovadi. Ali ni potem prav, da starši skrbe za nadomestek? Zato pa, starši, ne odnehajte od svojih pravic in slehernega, ki Vam jih krati, primerno zavrnite. Učiteljici, ki je še vedno prijateljica palice, na bi svetovali, da si ubija rajši v glavo slovenščino kakor da jemlje slovenskim otrokom veselje de telovadbe.
Znani tat Pooačar — prijet. Tega nevarnega tička so vjeli v Z < gorju. Pogačar je kradel tudi po Gorenjskem in mu niso mogli priti na sled.
Lan V Medvodah je izdratil velaoosestnik g. Frana Dolene v Start Loki sa svoto 1280 K. Dosedaj so imeli ta lov ▼ rokah ljubljanski Nemci.
h Amerike. V Cnicagi sta se poročila dne 12 junija slovenaka rojaka, gosp. Karel Jeglič z gdč. Katinko Prosen. Oba sta doma iz Tržiča. Novoporočencema kličemo: Na mnoga leta I
Najtoplaje priporočamo Gorenjcem, ki se mude v Ljubljani dobroznano kavarno Prešeren. Glej inseratl
Loško novice V predzadnji »Domoljubovi* številki je med loškimi novicami nekdo pozival pripadnike 8. L. S., da naj se isti drže načela •Svoji k svojim* in zahajajo k enim trgovcem, ki so strogo klerikalnega mišljenja. Nam se to zdi prav umestno, vendar pa žel ran še poleg tega, da nam dopisna onega članka navede tudi imena onih trgovcev v Skofji Loki, ki so pripravljeni živeti samo od klerikaln h grošev in izbegavati vse, kar ni klerikalno. Veliko uslugo bi s tem napravil tudi nam, ker smo i mi pripravljeni slediti temu načelu. Torej le ne dan s imeni! — »Do-moljubovemu* dopisniku loških novic bi svetovali, da si preskrbi šeipainih klešč, katere bn bržkone kmalu rabil. Vidi se namreč, da se je njegov dolgo zakrivljeni čukovski kljun začel močno zajedati tudi v njegove možgane, kateri so precej občutno ranjeni. Takih bedastoč, kot bruhajo is njegovih umazanih ust, pač ne moreš pričakovati od pametnega človeka. Revše! Posveti; raje čas, katerega porabiš sedaj za one puhle členke, sebi v razvedrilo, da ne zblazniš popolnoma, sicer ti ne preostaja druzega kot romanje k sv. Krvi I Štej toraj ure svojega umazanega življenja in ne one koga druzega I Tudi Abrahama pričakuj sam najprej, čeravno te on gotovo ne bo posebno vesel. Tudi vid ti je precej oslabel, kakor kažeš sam a tem, da zamenjuješ krepkega fanta z vašimi čukovskimi pok vekami, katerih bledoličnost je vzbudila v tebi take simpatije.
ftfdka Frane laav. 8sdvaa v LJonljasi je slavila včeraj 1. julija L L 76 letnice svojega obstoja. S i mnogo let!
Letošnja <uradna ■eiiellsfca kaaieraacs m radovljiški ekrsj* se vrši dna 6. julija t. 1. na Koroški Beli s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednik otvori konferenco. 2. Volitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev zapisnika. 8. Poročilo. 4. »Soiaje na višji stopnji ljudskih šol vobče*. Pon č-ivalec g. Kan Sega, učitelj v Radovljici. 5 »Vzorni urniki za posamezne šolske kategorije v okraju*. Poročevalci: a) sa enerazdnice Ivan S*mri Lesce; b) za dvorazrednice s celodnevnim poukom Jo s. Pleoičar-Krooai s poldnevuim poukom Val. Zavrl* Begunje: c) za trirazrednice Iv. Rihtaršič-Srednjavar; d) za štirirazredaice Franc Rus-Bled; e) za petrazrednice i v. S ga-Radovljica. 6 »Vzorni
j šolski red*. Poročevalec Jovip Ažman, nadučitetj na Breznici. 7. Zbor knj'r in beril za šolsko leto 1910 11. Šolska vodstva, ki žele glede u!nih knjig v prihodnjem šolakem letu kake izpremembe, naj dopošljejo do 20. junija 1.1. utemeljeni nasvet, drugače negativno poročilo. 8 Poročilo knjižničnega odbora ,$ stanja in računu okrajne učiteljske knjižnice in nasveti o nakupu knjig. Dotične nasvete je najkasneje do 20 junija naznaniti načelniku knjižničnega odbora, nadučitelju And. Grčarju. 9. Volitev stalnega in knjižničnega odbora. 10 Samostalui predlogi, ki jih jo najkasneje do 20. junija t. I. zglasiti pismenim potom stalnemu odboru.
Nesreča aa lalsssiel aa Bohinjski Bistrici. Dne 27. junija je zavozil osebni vlak št. 12 v tovorni vlak št 82, ki je, prišedši iz Trsta, stal na Bohinjski B strici. Zgodilo se je to ob 8. zjutraj. Nesreča se je zgodila, ker je bil menjalnik tira napačno postavljen, torej po krivdi železniškega osobja. Strojevodja je pač zapazil, da je menjalnik tira napačno postavljen in je svoj vlak zaviral, kolikor mu je bilo mogoče, toda vsled prekratke razdalje in mokrih relsov ni bilo mogoče, se nesreči izogpiti. Stroj osebnega vlaka št. 12 je s tako silo sunil v tovorni vlak od zadaj, da so se trije tovorar vozovi sesuli, štirje tovorni vozovi pa so bili deloma poškodovani. Zadnjemu vagonu, v katerega je sunil stroj osebnega vlaka, so bila odbita vsa štiri kolesa ia stroj ga je vrgel na sprednja dva vozova, v katerih je bila naložena sama kava, rozine in civebe, v enem pa mineralno olje. Vse je bilo razbito in pometano navzkriž. Skoda na blagu in na vozeh se ceni na 80 do 100000 K. Na srečo ni bil nihče resno poškodovau; neki sprevodnik je padel iz svoje lope in se je nekoliko poškodoval, pa ni nič hudega. O slabem redu na kolodvoru na Bohinjski Bistrici se je že marsikaj culo.
Delo al hrani vsakdo rad. Tudi naše gospodinje privoščijo si rade razne olajšave. Moški to tembolj odobrujejo, ako so vsled tega boljše postrežem. Izdelek, ki temu odgovarja so sloveče »Pe-katete* in ni čudo, da se v naših gospodinjstvih vedno bolj udomačujejo. Rekli bi da je že skoraj popolnoma izginil predsodek proti tovarniškim izdelkom, odkar nas streže Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistriei s svojimi izbornimi izdelki.
Premešana imena postaje Tavčerjevdvor. Ime med posa tjo Ljubljana d. k. in postajališčem Črnuče v km 4 7 proge Ljubljana d. k. — Kamnik ležečega postajališča Tavčerjev dvor se je spremenil s
15. jnnijem t. 1. v Jožica.
■lin v ognju Šmonov mlin na Rodici pri Domžalah je pogorel do tal. Goreti je začelo
16. m. m. zjutraj ob štirih, in sicer se je vnel čistilnik »štaubar*; ko je prišel hlapec, da vrže jermen je dol, ker je teklo žito ravno skozi, ni mogel več zraven. Pravi, da je bilo že polno dima. Takoj se je ogenj razširil po vsem mlinu. Bližnji sosedje in tudi drugi ljudje so bili Jakoj na delu, da rešijo saj nekaj iz ognja. Požarni brambi iz Domžal, Stoba in Doba gre največja zahvala in najboljše priznanje, ker so bile tako hitro na mestu ter so neumorno delale, da se ogenj ni razširil na hišno in gospodarsko ' poslopje. Tudi sosednje hiše so bile v nevarnosti. Priporočamo slavnim zavarovalnicam, pri katerih je Smon zavarovan, in pa drugi sosedje, da nakažejo vsem gasilnim društvom, ki so bili na mestu nesreče, kar največ podpore. Gasilci iz Domžal in Stoba so bili cel dan na deju. Pšenice in moke je zgorelo in se pokvarilo več vagonov.
Polta V Maagia. Piše se nam iz Mengša: Razmere, kakršne vladajo na pošti v Mengša, se ne dajo več prenašati. Drugod nosi pismoaoša pisma takoj iz poštnega urada strankam, dočim pri nas ostajajo pisma, ki so namenjena za Mali Mangeš, v veži pismonoševega staaovanja, kjer čakajo, da jih kdo odnese. 2ena pismonoše odnese navadna okrog 6 do 7., dočim bi morala priti ob pol 4. odnesti. Ko pride kdo vprašat, če je kaj zanj, mu neka stara, gluha oseba kar reče, da naj sam pregleda in tako dobi vsakdo vsa še neoddana pisma v roke, jih prebira in pase svojo radovednost. Znane so pa Še druge podrobnosti iz tega vzornega poštnega urads v Mengšu (kaj opravljajo otroci pri pismih, kdo ima prednost! itd.), ki jih pa pridržim za prihodnjič; za sedaj samo zahtevam, da napravi g. poštarica Degišer red, ker ji je menda znano, da m pri njej najvišja instanca. — Mmglan,
Umrla |e v Moravčah v brdskem okraja ga. Frančiška Orehek roj Kos, soproga posestnika in gostilničarja Franca Orehka. P. v. m.!
•sprememba tarife za pakete in pisma z napovedano vrednostjo v prometu med Avstrijo in Bosno-Hercegovino. C. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani: Od 1. julija dalje se za pakete in'
Eisma z napovedano vrednostjo is Avstrije v osno Hercegovino in obratno po poti čez Dalmacijo uvede tuzemska tarifa za pakete in pisma z napovedano vrednostjo (§§ 13 do vštet. 16 reda o poštnih taksah z dne 22. decembra 1906, drž. zak. štv. 251, poštni in brzojavni ukazni Ust štv. 144) in sicer tako, da se ima v svrho enostavnostni taksiranja preračunati za take pošiljatve poštnina od teže na ta način, kakor da bi bile te pošiljatve namenjene v Imotski v Dalmaciji, ali pa kakor da bi bile od tam odpo-
slane; In da se ima Iz tega razloga za pakete in pisma z napovedano vrednostjo v vzajemnem predmeta med Dalmacijo in -Bosno Hercegovino poštnina od teže po tuzemski tarifi najmanj po II. pasu proračunati. Dosedanja tarifa za pakete in pisma z napovedano vrednostjo ostanejo v veljavi, le za one pošiljatve, ki gredo čez Ogrsko, kakor tudi za pošiljatve iz dežel v ozadju Avstrije ali Bosne-Hercegovine in obratno. Po-Šiljatev paketov, avstro-bosansko hercegovinskega vzajemnega prometa gre čez Ogrsko le na izrecno zahtevo odpošiljalca, ki mora v to svrho pri paketih tako na poštni spremnici kakor tudi na paketu samem, pri pismih z napovedano vrednostjo pa na pismu, napraviti pristavek: ,via Ogrsko". V vseh tjkugib primerih pa gredo pošiljatve čez Dalmacijo.
*
Samomor i vinom je poskusila na Dunaju 16 letna dalavka Jožefa M. Ker je bila njena ljubezen po njenem mnenju zelo nesrečna, se je neznansko na pila vina, kar je kmalu učinkovalo. Naili so jo nezavestno in vsled zavijte pijače ji je srce le še polagoma bile in ikoro bi jo bila zadela kap. Sčasom se je pa istreznUa.
Nonivilna zakonca V sedmem okrsju v Budimpešti se je poročil 62 let star ravnatelj neke tovarne z 12 let staro bčeiko kubaricr. Stari je gojil razmerje z deklico in ko je mati izvedela za to, je silila na ženitev. Zdravniki so res izdali dekletu spričevalo, bila je zdrava in nenavadno razvita, ju-stično »inisteratvo ji je pa »spregledalo starost Kaj vse ljubezen stri!
Čsz atlantski ocean v zrakoplovu. Avijatik Villaman hoče preleteli meseca avgusta z vodljivim zrakoplovom Atianski ocean. Z njim bi se peljalo 5 oseb. Zrakoplov bi bil s pomočjo brezžičnega brzojava v zvezi s parniki, ki se vozijo po tej črti
llmetnost in književnost
LatBO poročilo štirirszredne de^ke ljudske in obrtne nadaljevalne šole v Kranju za 1909/1910 vsebuje v začetku donesek k ?go-dovini ljudske šole v Kranju, katero je sestavil ravnatelj Ivan Pezdič. Na ta donesek se še povr-nemr>, Ljudsko šolo je obiskovalo 175 učencev in je sposobnih za višji razred 135. Poučevalo je poleg ravnatelja Ivana Pezdiča še trije učitelji in dva kateheta. Obrtno-nadaljevalno šolo je posečalo 89 učencev.
Letno poročilo patrazredne dekliške ljudske Šole v Kranju pravi, da je poučevalo nO tem zavodu poleg nadučiteljice-voditeijicp Trenje Jugovtč še pet učiteljic in dva kateheta. Učenk je bilo 189, od teh je sposobnih za vitji razred 157.
Kralj Rastislav In sv. Ciril. Zložil Vojteb Kurnik, ki je bil po poklicu samouk — kolar, pozneje stolar, rojen 9. a v g. 1826 v Tržiču, umrl 3 nov. 1886 v Ljubljani. Mojster Vojteh je marljivo izvrševal svoje rokodelstvo, kratu pa koval re»ne in šaljive pesmi ia nabiral narodoo blago, zlasti narodne pregovore. Visoko je čislal Kureika oče Bleiweis, ga vspodbujal in nčil. Da so se njegove •Novice* tako prikupile ljudem, v to je mnogo pripomogel Kun k s svojimi osoljenimi pesmami. Za tiste številke »Novic*, kjer je bila objavljena kaka njegova kratkočasnica, so se kar trgali bralci. — Povodom pelindvajsetletnice obstanka družbe sv. Cirila in Metoda je izdal, založil in daroval družbi to brošurico Fortunat ŠKurnik.
Izišla je tudi Narodnoobrambena knjižica družbe sv. Cirila i n Metoda, 1. zvezek: Pogled na prvo četrtstoletj e družbe sv. Cirila ih Metoda v Ljubljani. Cena 1 K. Priporočamo.
Naročajte in širite naš list!
J/aroči si
kutjarsl^o knjigo, da se ne le naučiš Peka tete pravilno kuhati, tenjveč da tudi ' izveš, na kotijo različnih načirjov se dajo ' pripravljati   pošTje  ti jp brezpiačnp j J^rva kranjska tovarna testenin v Ji Jtisfrici. 72
Zlite sftiiftlf: JcfUf,?iriz, \\m Rl. >^
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstllno sredstvo ^fi
**0. Ssydl
JOjub/jana, Spifof-Sf^r.ut. 7
dobro in i>«> oenl Kelexno in
«>«»«-J J *•!«:*>   »>l«t|to, vlite B*.o>**<t» Mnrl«
in km o>« JJ«avrvc»~ aveie neme, trav« luoorne,    Sjex do« 97 t
)l<lt<>,       Cl fc> t fc» 1J *S ,
V najem se dajo v Kranju. •Kokriško predmestje
162
skladišča s stanovaBjem.
Lastnik je pripravljen del skladišča eventu-elno tudi v večjo delavnico predelati.
Naslov pove upravništvo .Gorenjca".
Zapomni, ne zabl: Bolan ali zdrav, Le .FLORJAN- rabi, 1
Želodcu bo prav!
■
je krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
ttll&sl£i * j
Ljudska, kakovost Hter K 2-40.
Kabinetna kakovost „   „ 4*80.
Naslov za naročila: .FLORJAN", LJubljana.
>
:
Postavno varovano.
s posebnim vhodom za dva gospoda se odda na hrano in stanovanje. 161 i—8'
Več se izve v upravništvu .Gorenjca".
Poštenega In pridnega
uiapca
■ar sprejme takoj -e*
tiskarna Iv. Pr. Lanpret t Kranja.
©@@@@@0@@@00@®0®®( Kdor rabi <
dobro in pristnoharvne oefire, t lanene in borabažaste ksnsfase, litlet, platno, StHaet, brisače, b>aga ata slama Ira go-apoefa, man Aa str, rabo« in druge tkanine, naj sc obrne na krščansko tvrdko
ročna tkalnica
v Bistrem 23
pri Novem snesstts nss Metavl (Češko).
Vzorci se pošiljajo zastonj in tranko. Tudi pošiljam 40 metrov ostankov S do 12 metrov dolgih za 16 K, I. kvaliteta za ?0 K po povzetju frank o. Od ostankov se ne pošilja vzorcev.     159 8—1
C IC IC
Listnica uredništva.
Ion      m   m m m mm Mm
jubljanske Benetke
so zopet odprte.2"
Poročilo o produkciji gojrOcev tukajšnje ..Glasbene šole" smo morali radi bedostajanja prostora preložiti na prihodnjo Številko. — Iz istega vzroka smo preložili tudi porodilo o izletu čkaln istega pevskega zbora. — Dopisniku iz Železnikov: Prihodnjič.
Žepne ure aa dobe:
Nikel-Roskopf ure od
4 K naprej Nikel-Cilinder  mre od
5 K naprej. Srebrne   Cilinder aro
od 9 K naprej. Srebrne Anker ure od 12 X naprej.
oblah sc nllsidiio priporoCa KarDl PclaSnar« lastnik kaoarne ^Prešeren" o Ljubljani.
lVii*r>roti   trgovine „JVi ERKU U"*
i      gi i m i—-
Ivan Levičnik
trsooina z nraml ini zlatnino ulHr
9HB  HEJ ESM^BtŠM priporoča aaj
»vole veliko Izbor 7 g ako vrstnih ivlotrgkik žepnih tln stenskih sir od najcenejše do aajdraije vrste. »Ornega" ln „Unlon" ure. VoJtla salogt tu lsber vsakovrstnih uhanov, sapostnlc, prstanov, srebrnih in slatih verlJto 1.1 d. Popravila so isvfinleto tovrstno, :::: točno, po nalnUllh cenah ln najhitreje
Nasproti trgovine Peter /V\&jcfl&.
Hranita vloge
se obrestujejo po 5 odstotkov,  izdaja hranilnih znamk.
Avjtr. hranilna, Kreditna In stavbena dražba
reg. zadruga z om. purujtvum.
Centrala Dunaj, t« Theobnldaaau« 4» -  Uradna kontrola.
Domače lirajiiMoe
se dobe zastonj.     103 52—13
Loterijska srečka dne 25 junija 1.1. Gradec    38   64   90   59 62
Sprejmejo se za Gorenjsko
zmožni potnlhl
kateri aaj bi obiskovali privatne stranke proti visoki proviziji.
Treba je tudi vložiti nekoliko kavcije.
Ponudbe naj se pošilja aa štev. 32, poštno ležeče, Kranj. 152 3—3
Slak želodec se prenese ničesar
in vsakdanji vzrok tega je: br-zalastnost, bolečine želodca, slabost, nerednosti v prehavljanju, glavobol i. t. d.
Gotova odpomoč. proti temu so   59 12-6
Kaiserjeve karamele iz melise.
Zdravniško preizkušene!
Oživljajoče, prebave pospešujoče in želodec okrepihijore sred 4 v o.
Zavoj po 20 ln 40 vinarjev v
teHarni v Tržič«.
Tdnnies
v Ljubljani S9
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost iaga in vae stroje za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Moli V««
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenp ferd»-lilij i no mlečno milo (Znamka «Slecrenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko.. TeSin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d.
56 40-21
Hotel Tratnik
»Zlata kaplja"
LJubljana, Sv. Petra cesta žt. 27
v bliiini kolodvora.
144 10-3
Lepe tračne sobe. :: Električna Inč. Priznano fina kiihinja.:: Izborne pilite. Nizke cene. :: Lepi restavracijski prostori ln povsem na novo urejen velik senčnat vrt.
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
veIt>c koncert.
Zagrebški
C
ooooopoooooooooooooooo   Jcof     tovarniško znamko
pr/porocujemo kotprignano
%I pričate k / m   za kavo!
-
ine 130«:   agUtta Itoitijitu   imjvisjt^priznanje
Hagdeburg Bnckau
Flllalka Dana], 1»^,^^^»»*»^
Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani
lokotooDm na Vro^i par
z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in najsigurnejši stroji na moč za 249 26—19
usb industrijske In gospodarske obrate.
m
m
m
Proizvajanje
spirltuoz
kot prosta obrt, kakor tudi
tzdelDoatTJe brezalkoholnih DSoežnjoCIh pijač,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju reno-mirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho. informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro »Špirituoaen 83857" na anončno eksp edicij o M. Dnkaa
Naohf., Dunaj I.J1.
131 10-7 1
Matija Ažman Mz*r '• 123
nasproti   klobučar! o OvejoRo
naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel obrt Miraaei&i jp&ritarja v Kranju
HT za Izdelovanje mrtvaških krst
ker je bila hiša onega prodana 92 s- u
Krste se dobe vsakovrstne ln po najnižjih cenah.
fclI^Irll^rBlMlIulIfMfclfirll afgMfrlIraEli^ililHgí^Ir^l
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000 K.        Stritarjeva Otloa ŠtOw\ 2 Rezervni iond K 400,000.
Podrninice v Spljetn, Celovcu, Trstu ln;$arajevu.
Sprejema vloge na knjižice ln tekočI račnn ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih
78 62-17
°l 2 o
Sminje ln prodaja srečk« ln vrednostne p pirje vsefe vrst po dnevnem kurzu.
1NGER
šivalni stroji
za ose le mogoče 51-::   uslug namene, z
Dobo se v vsi h naših prodajalnah.
SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 864216
Podružnice povsod. Podružnice povsod.
Kranj It. 53, nasproti c kr. poŠte.
Konc. zobarski atelje
ni toč O"?!!
ff W w  ^SW W
od sedaj nadalje samo v
»lica 7.
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Konc. zobotehnični atelje
o. s
T*
g treni sobami, kuhinjo in podstrešno sobo se odda s 1. avgustom 1.1. v najem.
Več pove upravništvo .Gorenjca".   165 2—2
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zahga
49 52-22
147 528
Iv, Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
s Glinaste peči
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi klpis vase ln druge glinaste lsdelke v vsen barvan, trpežne ln cene priporoča
Avgust Orelse
prva in najvooja tovarna poOi in glinastih izdatkov v LJubljani.
■ ■ ■ ■ ■ ■ Bi BI ■ ■
uuuuuuuuuu
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno
■ ■   Električna gonilna sila,   m ■
Tifaria tllsitik tir*, liki is firsils
Brata Cbert *
črkoslikarja, lafcir&rja, stavbena in pohištvena pleskarja
IJBvljlfll Miklo8i6've ulice •»
nasproti hot. »Union*
Ustanovljeno 1842.
,52—43
Telefon 154.
Q0DD3Í10QDQ
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega aukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejiem kroja točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Spzcijalist t izdeiavuifi Trakov ii salonski! sokeil
• ' 1 " liti Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po teljf naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—17
209 52-45
Najfečja trgovina oa jjmjjji
Rudolf Rus
urar v Kranju
Največja zaloga ur, zlatnine ln srebrnine. Ceniki poštnine prosti.
Pozor! Zaloga gramolonov najnovejšega sistema   :: Plošče najlepših slovenskih komadov.
Ustanovljeno teta 1885.
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jatnčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-31
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova oesta 20 O   £ann Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne      •»%• !■      železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—49
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh oenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
WmWSmmmWSmW
Popolna oprava za vile. špec/Ja/lteta : Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje ln vozički  po vsaki eenf,
Modnet Iz ilšns-tega omrežja, afrl> danske trave alt Ume, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od J80 gld. naprej. Dtvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
ia sodo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna mita, obešalnik, mita, stensko ogledalo.
ŠpeclJallUte r nevestinih balah. ¥a~ //»/ prostori, pritlično ln f 1, nadstropju, čudovito potoni u hotele, vile In za letovišča 62 gld.
mmwmmmmmm
l!r;r    i I • I
I Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in -pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in Ugašeno se dobi pri kamenarskem   mojstru = ulica =
Alojzijo Vodni*« SSS:
();)<( \t\m\
Prva tovarna
76 26—17
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Škofjo Loke ia Tržič pri gosp
F.
de »ozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice za poka loj o so po 40 vin. in se dobijo pri g. Dolenzu.
114
13 10
vsake vrste po tovarniški ceni prodaja
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
: Edini
Wn|1>1zdraiinl5Rl ZUDUtehnUhl
OUratliiff dr.Eduard lAl allJU filnbnCnih
o Isti hiši, kjer je lekarna.
Umetni zobje se izgotove v enem dneva, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordinaoijo vsak dan, tudi ob nedeljah.
220 52 -43
kupuje v vsaki množini beijaška tovarna sadnih konserv
Dr. Ernst Kampf. Beljak (Vlltach).
Zaboje za napolnitev se dopošlje vsakemu, četudi ni množine. if>6 10-2
JOS. WEHL
J. Spreitzorjov naslednik
LJUBLJANA,
Slomškova   ulloa   *t. 4.
StiTliio-oiitio li koutrikcllsko kllocavaiearstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na mire d von?, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d
Specijaliteta: 83 52 16
valjiČni zastori (Rollbalken).
Čitajte in priporočajte I
Poljudna zbirka prav po-" trebnih, poučnih in aktu-elnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto.
1. snopič: Cerkvene pristojbine  ali štolnlna
z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in
druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPATICA)
4. snopič: Bira, kongrua in cerkvena konkurenca.
5 snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj lz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernlka. — Kako dolg rep je Imei pes svetopisemskega Tobie — V nebesih. —Konec sveta in sedež za .nebeško kraljestvo".
Cena vsakemu snopiču 30 v, 4 snopiči skupaj 1 K.
v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadrnga s omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Renervna naklada Iznaia :
1
Denarni promet v letu 1908:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5'AV«, ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
192 02-48
			j
			
U t		y	
11			
			
			
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
ot 8.—12. ure dopoldne
in od
.2.-6. ure pop. izvzemši
nedelje in prainike.
Poštno hranilnični račun centrale št, 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
izdaja konsordj -Gorenjca*.
Odgovorni urednik Miroslav Ambrofie.
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lamprete v Kranja.
7476