• • s. as ■ ■■ ■ . I - •« v p r«JTečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 64. — ŠTEV. 64. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BABCLAY 6189 NEW YORK, MONDAY, MARCH 18, 1929. — PONDELJEK, 18^ MARCA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Vstaši bodo izpraznili Torreon. ESCOBAR IMA KOMAJ PET TISOČ VOJAKOV Calles sporočil, da vstaŠi beže, a gibanje proti Tor-reonu' s 30,000 možmi bo najbrž zavleklo bitko. Vstaški poveljnik zatrjuje, da se bo boril do zadnjega. — V slučaju poraza bo pobegnil proti severu. « ..... ■ - 20,000 ŽRTVAM P0V0DNJI PRETE KUŽNE BOLEZNI Begunce so cepili tako hitro kot 1 e mogoče, da se prepreči nevarnost razširjenja ošpic. — Ceni se, da je na ducate mrtvih in da je škoda na lastnini velikanska. — Rdeči križ, armadni avi-jatiki in miličarji na delu. MEXICO CITY, Mehika, ! 7. marca. — Prednje čete federalne armade, katero se ceni na približno 30,000 mož, so bile dejanski pri vratih vsta-škega mesta Torreona, a vsa znamenja kažejo, da se ne bo nikdar vršila dolgo pričakovana odločilna bitka pri tem mestu. Plutarco Elias Calles, ki osebno vodi odločilno lederalno ofenzivo, je informiral predsedniški urad, da je mnenja, da se pripravljajo ustaši bežati severno od Torreona. Kljub onovnim izjavam generala Escobarja, vrhovnega vstaškega poveljnika v Torreon ozemlju, da se bo boril do zadnjega, je sporočil federalni vojni minister, da so njegovi avijatiki opazili, da se vstaši pripravljajo izprazniti mesto. Čete generala Lazaro Cardenasa, napredujoče iz glavnega stana Callesa v zajetem mestu Duran-go, so očividno vodile napad na Torreon.' Neka druga bitka na severni fronti pa stoji pred durmi, kot je objavil predsedniški urad. Federal-ci pod generalom Cedillo, ki so prizadeli baje vsta-šem težke izgube pri Derramateros, zasledujejo baje vstaše ter jih bodo baje prehiteli še danes v isti pokrajini, ____General Cedillo je prosil za navodila, kaj naj stori s 1 05 jetniki, katere je ujel v bitki pri Derramateros. Velika premoč sil Callesa bo izsilila vstaško u-mikanje izpred Torreona. Ceni se, da ie ostalo manj kot tisoč mož pri Escobarju. MEXICO CITY, Mehika, I 7. marca. — Predsednik Gil je izjavil, da bo glavna Callesova armada dospela še nocoj pred Torreon. Ce bodo vstaši prej pobegnili in se ne bodo spustili v bitko, ne bo Calles zasedel Torreona, ampak bo zasledoval vstaše proti severu. * Poročilo dostavlja, da. se bliža Callesova armada mestu z vseh strani. Glede izida revolucije je v"5ada jako optimistična.' Gil je mnenja, da bo vstaja najkasneje v tridesetih dneh popolnoma zatrta. MONTGOMERY, Ala., 17. marca. —.Brezpri-merni hudourniki, ki so divjali proti morpu med dvema razvodjema včeraj zvečer, so zelo ovirali pomožno akcijo, ki je koncentrirala svoje( napore na to, da pomaga nekako dvajset tisoč ljudem v ozemlju, prizadetem od povodnji. STRAHOVITA NESREČA Z AER0PLAN0M SAKERJU NI USPEL POLET Kapitan Eaker je končal polet v bližini panamskega cilja, — Opustil je vožnjo v Nicaragvo. MAXACHJA, Nicaragua. 17. marca. — Kapitan Ira t". Eaker jt«.dospel n 'inkaj ob j >et i h in dvaj-M't minut v f* era j i »opoldne in sicer iz Guatemala City. Ojwistil jt-Kvoj [»osious. da napravi polet od zore do mraka v Panamo iz Brownsville, Texas ter l>o odletel dane* za Kanalsko ozemlje. BRC) WXS VI! A>E, Texas 17. marca. — Kapitan. Eaker je bil dve uri za svojim programom, ko je zapustil Guatemala City, na tretjem kok iS,) milj do France polja. Kapitan Eaker. ki je bil glavni pilot armadnega monoplana Question Mark teknm vztrajnega poleta 150 ur v zraku, je bil danes azn a če n od llan*a Adanusoiia. svetovalca pomožnega # vojnega tajnika DavLsnna liot moža iz jekla, a kljub temu nekoliko praznove-ren. — Xjegove lastnosti so presenetljivi'. — je rekel A damson. — Njegovi živci so iz železa, — "Praznoveren ? Seveda, kol vsi avijatiki. On bi ne nadaljeval Kvojaga .poleta 'brez slavnega jaeketa in «!ema, noseeega znamenje vprašanja. Ne misljm. da bi se bal. da on smatra te znake kot znamenja uspeha. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK Y AMEE1KL . _ ' Trinajst oseb usmrčenih, ko je padel zrakoplov na železniški vlak pri Newarku, N. J. — Pilot je težko poškodovan. A' bližini Xewarka. X. J., se je pripetila ve era .j popoldne strašna nesreča. Aer«»plan, ki prevaža potnike na kratke izlete, j.- hotel za silo pristati, pa je z vso silo treščil ob železniški voz. Xa aeroplanu j.- bilo trinajst potnikov, ki so .se vsi smrtno ponesrečili. Pilota sta bila tako težko poškodovana, da bosta najbrž podlegla ]>oškodba m. Aeroplan je iinel iri motorje in je bil Fordovega izdelka. Naen-krat ista dva motorja odpovedala, in nesre'a bila neizogibna. Aeroplan je padel iz višine osredna. nujna jhv 1reba je i vidno obstajala včeraj zvečer v bližini Elbe. Številna druga mesta v dolini pa so bila isto-tako preplavljena t»*r zelo |>otreb-na živil in zdravniških .dobav. Elba, kjer stoji voda na nekaterih mestih pet in dvajset čevljev visoko, je bila včeraj pozori-sče največje zmede. Xarodna miliva iz Alalia me je ustanovila po-možno taborišče na ( emeterv Hill, med El bo in l>ig i'reek ter spravila tjakaj 150 ljudi v teku štiri iu dvajsetih ur. Še vedno pa je bilo več stotin takih, ki so imeli malo ali pa nikake hrane izza srede. .Med temi je bilo nekako sto otrok, ki so bili zajeti v neki šolski hiši. Izpraznenje se .}<> pričelo včeraj ponoči, predno je dospelo najhujše od vode Pea reke, Ln 3500 prebivalcev (so odvedli a* bližnje kraje. na višje ležečih "tleh tekom no-čr in zgodnjega jutra. Zdravniki državnega zdravstvenega dpeartmenta. ki so delali z krajevnimi delavci Rdečega križa, so cepili begunce proti ošpicam ter logarju. HOOVER BO GOVORIL V NEW Y0RKU Predsednik H. Hoover bo govoril v New Ycrku dne 22. aprila. — Obrnil se bo prav posebno na časopisje'dežele. WASHINGTON, D. C., 17. marca. — Prvo potovanje pred-sed nika Ilooverja iz Pele hiše bo namenjeno v New York, dne 22. aprila in njegov prvi javni nagovor kot predsednik, bo"na letnem obedu Ass. Pre*s. Predsednik smatra sestanek za doibro priliko, da obrazloži .svoj dejanski o pust "predrrtavitelja" Bele h Lše ter drugih Lzprt-menitb v odnošajih predsednika napram časopisju. On namerava napraviti svoj nagovor tako popolnim glede obligacij in namena časopisja kot njegov nagovor na kongrets glede dela posebnega zasedanja kongresa. Dejanski je časopisje v resnici v večji meri počaščeno kot pa kongres v enem ozira, kajti Mr. Hoover je sklenil poslati svoj nagovor na kongres dne 15. aprila potom sla. tla se prebita poslanico v obeli zbornicah: En teden pozneje pa namerava napraviti po-tovanje a- New York. V svojem sklepu, da ostane v Beli hiši. d očim se bo prečitalo njegov prvi nagovor na kongres, se je Mr. Hoover oddaljil od toka treh pr.ili eksekutivnih uradnikov, ki so nastopili pred njim. Navada je, da se nagovori kongres osebno, ki se je pričela z Washingtonom. je bila oživljena zopet več kot sto let pozneje od Woodrow Wilona. ki je osebno sporočil vse svoje poslanice, raz- ven kadar je bil vsled bolezni za-■ , - iirza n. Predsednik Harding je sledil tej navadi in pred-sednik Coolidge ! je prečrtal svojo prvo letno po-slanieo na skupni seji poslanske zbornice in senata G. decembra 1023. Mr. Coolidge se je pozneje j vrnil k navadi, da pošlje svoje poslanice na kongres potom sla. Predsednik želi na vsak način pojasniti svoje stališče napram časopisju. Dosti je bilo razlik v mnenju glede tega predmeta tekom dobe pred inavguracijo, v kateri ni Mr. Hoover podal nobenega ugotovila na direktna ali in-dir^ktna vprašanja. DESET ZAPOVEDI ZA MLADE LAŠKE FAŠISTE Dekalog za mladega fašista oznaca Mussolinija kot vzvišenega nad vse. — Vnovič se pogrevajo neslanosti. — Disciplina je solnce armad. — Življenje Mussolinija je najbolj dragoceno. RIM, Italija, 17. marca. — Dekalog mladega fašista", ki uveljavlja deset povelj za mlade ljudi vladaj oče stranke, je bil sedaj na odličen način razglašen v fašistovskem časopisju. Ta dekalog se glasi: 1- — Ved<-ti morass, da ne -sme vrjeti fašist, posebno pa ne elan milice, v v even mir. 2. — Dnevi v jevi rso vedno zasluženi. 3. — (.Uovek »luži domovini, celo A-e stoji le na straži pri ga/.o-lin.skeni tanku. — Tovariš, mora biti brat. Prvit" raditega, ker živi .s teboj in drugje raditega, ker misli kot ti. 5. — Ruška ti ni poverjena, da jo nosiš v svoje olajšanje, temvev da jo ubraniš za vas vojne. 6. — Nikdar ne reci: — Vlada bo plaeala toliko! — kajti ti sam si. ki plačaš in vlada je taka kot so si jr» želel in za katero .si oblekel uniformo. — Disciplina je solnee armad. Brez nje ni nikakih vojakov. temveč le zmeda in j>oraz. 8. — Mussolini ima vedno prav. H. Prostovoljec ne profitira potom olajševalnih okolLšein. kadar se ne j>okori. 10. — Ena stvar bi ti morala biti draga nad vse: — Življenje Mussolinija. BORIS SE BO OŽENIL Z GI0VANN0 Princesinja je živahna in vesela. — Poroka bo tekom proslave petdesetletnice neodvisnost: naroda. Focheva bolezen. Zbornica dala Poincare-ju zaupnico. Ukradel karo Curtisove-ga sina. PARIZ. Francija. 15. marca. — Zbornica je izrekla včeraj vladi Poineareja zaupnico s 325 glasovi proti 254. Na debati je stal ]>red-log vlade, da se dovoli misijonarjem povratek v Francijo. CHICAGO. III.. 17. marca. — Harold Rogers je bil obsojen od j enega do dvajsetih let ječe. ko je bil spoznan krivim tatvine avto-; mobila. ki je bil la- zoj>et vot^ pri-pade dobrodelnosti. On ]»a bo i zmožen dati 1 ducata palač na Bolgarskem. A, 18. MARCA 1929 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) J ran k Sakser, Pnndtnt Lou Lb Bemedik, Treasurer Novice iz Slovenije. _ PLac* of business of the corporation and addresses of above officers: 93 Cortland! St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. QLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and holidays. Tta celo leto velja list ta Ameriko i« Kanado___________$6.00 Za pol leta___________________X3.00 ta četrt leta_______________$1J0 Za New York ea celo leto ~.%7XK> Za pol leta .............................$5.50 Za inozemstvo za celo leto -..$7.00 Za pol leta _______......---------.$3.30 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" ishaja vsak\ dan itveemh nedelj tn praznikov. Dopisi brer podpisa in osebnosti te ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pofiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. k'GLAS NARODA", 82 Cortlandt 8treet, New Ycrk, N. J. Telephone: Barclay 6189. ZA KEPOSTAVNO PRISELJENE I*i'c< I par leti so bile sprejete ostrejše določbe glede priseljevanja, oziroma glede« onili priseljencev, ki so prišli v deželo neustavnim potom, to se pravi, da njihov pri-lit d ni vknjižen iul nobeni priseljeniški postaji. Na 1 i sore in tisoče ljudi je prišlo v to deželo pod drugimi imeni, na tisoče jih je bilo uslužbenili na parnikih, pa so ^li "malo pogledat'* v pristanišče in so enostavno ostali v deželi. « prišli pred :>. junijem leta 1921 ter niso vknjiženi v uradnem seznamu priseljencev, zamorejo to naknadno storiti. Počakati morajo do 1. julija tekočega leta, nato pa zadostiti vsem tozadevnim predpisom in določbam. Pet leta izza časa, ko se bodo javili priseljeniški oblasti, zamorejo postati ameriški državljani........... Pristojbine za registriranje za nabavo državljanskih pravic bodo znatno zvišane. Toliko v pojasnilo vsem, ki so nas vprašali glede novih določb. Predvsem naj pa pomnijo, da pred 1. julijem ne morejo ničesar ukreniti. Švedska odobrila Kelloggovo pogodbo. STOCKHOLM, Švedska, 17. marca. — Švedski Tiksdag je ratificiral včeraj brc/, reservacij Kelloggovo .protivojno pogodbo. Zunanji min inter je rekel, da nima .Švedska *-ieer nikake potrebe, da podpise pogodbo, do dokaže _ »vojo željo do miru, da pa je kljjilb temu »revna, tla m* lahko pridruži skoro vsem ostalim narodom sveta. Zapor za žganje v žepu. JDOViEK, Del.. 15. marca. — je sprejela da-sogia-sno s 'katero se stanovanja v g>oseyti še tako majhne množine žganja. -Predloga ima prav jxisebni namen kaznovati one. iki prenašajo in seveda tudi pijejo žganje. C in blaznega očeta. FITClLBriiO. Mas*.. 17. marca. — Dočim je spala cela družina zgodaj včeraj zjutra, je Charles iScott. siar eno in štirideset let, ustrelil svojo devetletno hčerko, smrtno ranil svojetga šestletnega sina. abstrelil svojo ženo ter nato končal svoje lastno življenje. Na-daljni -sin, Charles, je ušel poškodbam. ko je zbežal iz hiše, ko je bil prdbujen valed Qorlkov matere. Pes ga je rešil izpod plazu. Z (Jraeajiovega hriba pri Spodnjem Logu ob Savi je odrvel plaz, ki je Tasul nekega moža, namenjenega domov v Pafcjek. Možaka j<- s]remija I njegov pe«, ki je pla-/u z urnimi ?Jkoki iabegnil. Ko je kuža ko j nato razgLe-dal situacijo in ni bito nkkjei več njegovega gos]K»darja. je "začel lajati na vso moč. Ker se j>a dalje časa ni prikazal nihče na samotni poti, je idrved kuža v najbližjo hišo in je z besnim laježem preveril doina-če. da r>e je moralo v bližini nekaj zgori ?t i. Domači so res odšli cvilečim in skakajočim psom. ki jrh je pripeljal da n a plaž enega mesta na cesti. "Xefkaj bo. kar bo!" so dejali možaki in pričeli odkopavati la-vino. Kmalu so prišli na nekaj črnega. Iz neljubega, snežnega oklepa se je končno s'kobaeal možak iz okolice Pasjeka, ki ga je zas'ul .beli grob in ga domala že onesvestil. Ponesrečenca so odvedli v prvo !iišo, kjer sr je za ;prvo pomoč o-kiepčal in nato napotil dalje. Ivo je jemal mož od svojih rešiteljev dovo, >pa ni bilo nikjer 'psa-rešite-Ija. Hkali so ga. klicali, in žvižgali, a psička od nikoder. Drugo jutro pa so naleteli tamkajšnji vaščani na novo presenečenje. Ob razkopanem plazu na cesti je ležal klobuk rešenega moža h Pasjeka in samo 'ta borni klobuk je čuval njegov zvesti pes vso doljro mrzlo noč. Pod njegovim ležiščem je stopil >neg fa-ko frloboko. da je ležaJ zvesti la-jež ka&or v kotanji. Smrtna kosa. V Ko^ni dolini je po kratki bolezni preminul v visoki Ktarosti let Jernej Križaj, 'bivši orožni-5ki stražmojster. — Po kratkem trpljenju je iz- j dihnil v Ljubljani v visoki staro-j sli 84 let Karel Ilamann. bivši trgovec in hišni posestnik. — V celjski jevni bolnici so u-nirli: '2'2. febr. 80-letni brezi>osel-:ii dninar Fr. Grešnik iz Cela in (i3-letna prevžitlkarica Terezija A-ruško vt iz Velike L*i resice. dne 23. febr. Ivaka Majcenova in G6. letni hlapec Martin Kobar iz Velenja, dne 24. fob. pa Matija Ger-linič. ">3 let Ktari upokojeni višji policijski stražnik. roaoel po nesreči na domačem ognjišču na razbeljeno železno ploš-■o. vendar pa je kljub vseg zdravniški skrbi še isti dan podlegel t rasnim opeklinam. — V Med logu je umrl 84-letni prevžitkar Ivan Kramer. — 28. febr. sta umrli v Celju: \'a Glavnem trgu 12 Marija Rast, 72-letna 'babifta; Pred gn.fojjo pa 71-let na perica Eva Podergajs. V Brucgu ob Muri je premi-uul Rudolf Sark, ipodravnatelj Kreditnega zaveda za trgovino in '.n; 1 r?jo. — Mengšu je podlegel krat-ii težlki bolezni posestnik Josij) Tičar. — Umrla je Franja Pakiž in .je bila polcižma v R?bnici k vetrnemu počitku. — Ljubljani jodivjan vol težko nesrečo. Žena tovarniškga delavca Marija Rosmauova ise je z Jesenic vračala domov na .Savo. Pred lekarno na Jesenicah je srečala jeseniškega posestnika in mesarja Baiželja ter se z njim razgovarja-la. Po cest.i v smeri osnovne šole je tidaj privolil enovprežni voz. za katerim je bil privezan močan DR. BEHOUNEK PRI PAPEŽU ' Dočim sta m' Zaj»pi in Maria ni neopaženo sestala v Bologni. je prčreidila pa[X'ška aka lemija v razkošni vili Pija IV. v vatikanskih vrtovih svet'ano sejo na ča-st generala Nobila. [>rof. Saauojlovi- •'•a in dr. l>ehounck*a. Seja je bi-vil mesadjar Pelka iz Javornika. ofieijelna. poleg predstavnikom Vola so vodili v jeseniško cubčin. .italijanskega ZJianstvenega sveta klavnico na Plavž. Baiielj in Res- - ^ ^ je udeležila tu li češkosl manova sta se pred volom umakni- ( vaški ]>osIanik pri Vatikanu m la na kraj ceste. V istem hipu pa »sovjetski poslanrk v Rinru. Gene-je vol podivjal ter se, da«iravno | Xc*bile je bil prvi italijanski privezan na precej dolgi vrvi, za- eastnik, ki je nosil uniformo na kadil proti Resmanovi. ji zasadil ozemlju papeževe države. Xobile rogove trebuh, jo dvignil v zrak i govoril prvič o -v«jih eksp^li-ter jo vrgel kaka da metra da-1 cijah. Omenjal je najprej znan leč. To se je zgodilo hipoma da i -»tvene rezultate ekspedieij** iz le-Baiželj nesrečni ženi ni mogel }>o- a 1H26, na kar je naglasa!, da mu magati. Tt^kel je k zdravniku dr. | bo gotovo omogočeno v papeški akademiji spregovoriti tu li uspeli :h zadnje ekspe lici je Po njegovem predavanju se je vršila reeepc?ja. Dr. Hehounek je Ibil s soprogo ]>ovabljen k pa r;ežu. ki je izrazil želj1«. d;i bi nn pripovedoval o znanstvenih uspe hih zadnje Xobilove ek-pe,iic:je. Po avdijenei je dal dr. Tiehomiek •zjavo zastopnik mm italijanskega tLskn, i>ott*m se j'' pa odpeljal pre-'-co Milana nazaj v Prago. Kogoju, ki je težko ranjeni ženi nudil prvo pomoč. Resmanova je prebila prvo noč v hudih boleči-! nah na svojem domu, drugo jutro pa so jo z rešilnim vozom odpeljali v bolnico bratovske sklad-rriee na Javorniku. Vol je z rogovi prizadejal na spodnjem delu trebuha strašno, ofkrog 20 cm široko rano. Zdravniki bratovske sklad-niee fir. Schwab je ranjerrko spretno operirat. KOLIKO POKADE V JUGO-SLAVIJI Po statističnih podatkih samo- Peter Zgaga Amerika ima zakladniškega tajnika, ki je baje tretji najbogatejši človek na svetu. To je go-spotl Mellon. On upravlja državno zaka»krbi za blagobit dežele. Vča^si da tudi kak dober svet prebivalcem. Zadnjič je naprimer rekel: — Kupujte bonde. Nakupite kolikor mogoče dosti bon do v, pa boste najboljše opravili. To je vsekakor dober nasvet. Le to je pozabil .povedati. kj»* naj človek vzame denar za bonde. Xa policijo je pritekel mož, lovil sapo in prosil; — Za božjo voljo, zaprite me! Zaprite me! Takoj me zaprite! — Kaj si storil? — ^ra je vprašal ipolieist. — 'Zt'uo sem udaril > koloni po glavi. — Ali jo ubil.' — Ne, nisem j«- ubil. In zato vas prosim, zaprite me, za najmočnejšo mrežo. Zdi se mi. da t ■"•e za menoj in da bo kmalu tukaj. FARMA 184 AKROV je naprodaj dobro urejena in \>ak j prostor za.se ograjen z žico. nov i hlev za 18 glav, cement i rana tla V izjavi novinarjem je dr. l)t*-hounek najprej naglašal. da sma , Va svojo'udeležbo pri Nobilovih ^kspedieijah zaveliko ča>l in da ie znanstvena organizacija id\s]>e-die.'je odgovarjala vsem modernim zahtevam. Svojo znanstveno stojnih monopoL nji-ao-fleeembru lanskega leta skupaj vem mnenju sijajno izpolnila in — Po dol^'i, mučni bolezni je J ly9782t>.503 Din, okoli 10 milijo- dosegla je velike uspehe "zlasti rw uiurl v Ljubljani Frane Puppis. j uov manj, kakor je bilo v prora- ! raziskovanja atmosferT-ne uradnik Vzajemne ■[posojilnice. — V Gaber ju je umrl 23. febr. Vgidij Saj o vie. 61 let istari dela- v tovarni AVesten, dne 24. feb. pa je umrl istotam 22-letni tovarniški delavce Karel Pašele. — V Petrovčah je umrl 70-letui posestn:ik Jakob Zupane. — Nenadoma je umrl v Olju v Prešernovi ulici splošno znani mesar Ivan Laponiik, star šele 35 let. , lv POZDRAV! in studenčna voda v hlevu ter v I - mlekarni, dve milje otl mesta in j Predno od}>Iujem s parnikom postaje. \"Sa jioslopja zavarovana "Paris", tse -zahvalim tvrdki isak-sa približno ceno, ki se za farmo j ser State liank za točno jx>strež-zahteva. Proda se tudi 25 glav j bo in pozdravim vse v Veroni. Pa. govedi in 2 konja ter vr»e nov o o- Pozdravim mojo družino in >e za-rodje. iki rabi na farmi, pose-j hvalim Miss Stanič. A. Martičič be j ali skupaj s fai-mo radi telit- j in M. Možič. J. Martinčič, ki .so nega vzroka. Kdor se zanima, naj | me spremili na kolodvor v Pitts-plše za pojaismila lastniku: j bungh^ Pa. Pozdravim ženo. sina Frank Koren, in hčerke in želim srečno svide- East Worcester, N. Y. ' nje ob povratku. (2x 16&18) 1 Rok Lesar. Prvovrstna Mesnica Naprodaj Dober, star prolstor z vso opremo se proda hitremu kupcu pod ceno radi odhoda v staro domovino. JQ|||| KRAMER 5301 St. Clair Ave., CLEVELAND, Ohio ROJAKOM, ki nameravajo v stari kraj bodisi začasno ali za stalno, priporočamo, da nalože svoj denar pri nas. Istega jim je mogoče dvigniti v zneskih do vsake višine v jako kratkem času. Najboljši dokaz temu je sledeče pismo: Marc 3. 1929. SAKSER STATE J5AXK, 82 Cortlandt St. New York C it v Dam Vam vedeti, da sem dobil znesek $3.340.13, ček No. 2669. Lepo se Vam zahvalim za hitro pošiljatev in Vam želim mnogo rspeha. Pozdravljam Vas in vse uradnike. S spoštovanjem Josip Gustinčič Selo 47, Moste pri Ljubjani. Jugoslavija. * t ; čunu določeno. Ako se primerja- elektrike in zamelj-kega magne- lo z dohodki v decembru 1927. tiznia. Njegovo znanstveno raz- {>okaže primanjkljaj blizu 29 mi pravo o atmo-Terični elektriki pri- lijonoa* Din. loži general Xobile kot saanosto-V deembru 1928 je bilo od to- jon del k svoji Knjigi. O sodki iste dobe v prejšnjem letu. se pokaže primankljaj nad 29 milijonov Din. ker je v omenjenih devetih mesecih 1. 1927 das»'«rlo Din 1.858.724.472 Din. V teh de-vetih mesevih ]>reteklega leta so znašali dohodki od tobaka 1.314,-387.944 Din. od -soli 190.932.137 Din. od petroleja 114.170.322 Din. od vžigalic 28.028.279 Din. od cigaretnega papirja 108.483.035 Din. razni dhodki Din 3.459.-548. Ako primerjamo te d oh od-Jvi z prejšnjem letu. vidimo. tLa se je 1. 192S vendar le več pokadilo kakor 1. 1927. Tudi porabil petroleja je bila večja, dočim so dohodki od soli. cigaretnega papirja in vžigalic padli. Monopolska uprava izjavlja, da je dohodek od soli padel zaradi uvedbe novega fcistoma prodaje soli podoločeni ceni, da je padla provizija malo prodajalcev na breme tega dohodka, da pada do*ho-d-ek vižigali« radi novega sistema prodaje vžigalic od 1. jainuarja 1928 in razprodaje nebandolrra-nih vžigalic, kaikor t«di radi lipo-rafbl-e umetnih vžigalnikov, dočim je dohodek od eig. papirja pade-1 zato, ker ■se- je t tem letu proda-Ip yee papirja druge vrte. doeiism se je v prejsnjem lcfii prodalo več papirja jnrve mrte. vanju ^ profle.Torjem Malm^rree-nom in Pontremolijem je dr. hounnk izjavil, da obžaluje, da se v evropskem tisku naglasa vedno le ^Malmgreenov-rv delo, dočim enako vrednejra dela fizika Pontre-molija nihče ne omenja. Dr. Ue-hounek je izjavil, da bo označil za aiv-torje svojega znanstvenega dela nele sebe. marveč tu li Pon-tremolija in ^lalmgreena. Razpravo z .zemskeni magnetizmu izda p*xl imenom Pont remoliji. Končno lje izjavil, da je vedno energično nastopal pi-oti vsaki netočni kritiki Nobilove <4cšpedicije, rim brni o objavljeni vsi njegovi dokumenti, bo s.vet Lzpremanil m-'oje naziranje ' in bo prepričan o velikem ipomenu Nobilove ek-apedieije. SMRTNA KOSA. Družini Martin A. Bayirk. Jr., v Wa-lsenbnrg. fo| ... je umrla pot mesecev srara hčerka Elizabeta Pepca P»nyuk. Dila je hčerka edinka, (iloboko potrta stariša se vsem iskreno za h val ju-ja za izraze sožalja. VULKANSKI POJAVI V ŠUMA VI. Zanimiv pojav so opa«uyalii le dni na 1370 ni visokem hribu Luz-nu češke Suma ve. Dočim je ves hrib pokrit z debelo snežno plastjo. .ie ostalo neko mesto blizu nje-gdbeara vrha *})opolnoma kopno in prijetua toplota se razširja okoli njega. Ljudje pravijo, da iso videli tu pa tam majhne dimaste oblake. ki so vstajali iz zemlje, in slišali podzemeljsko bobnenje in šumenje. Sjpmavski vulkan (če je res vulkan) so začeli tudi že 'izkoriščati". Drvarji ki delajo v nje-goMi okolici, se prihajajo tj& gref. ZAUSTAVITE SRBENJE Ne praskajte. Je nevarno. Za hitro pomoč proti srbenju je Severa's Esko. Tako hladpče, pomirjajo-če. Zaustavi srbečico. Dobite ga v lekarnah. Oče je imel lepo ličer. na katero je pazil ko na punčico v svojem očesu. Bila je >tara šestnajst let ter se je začela razvijati v krasno mladenko. Takrat je pa začel sosedov nin laziti za njo in ji pisariti pisma, polna izraz« v največje ljubezni. (V-e je nekega dne pismo prestregel, prečital in pričel divjati. Zvečer je presenetil zaljubljenega fanta, ko je zdihoval pod oknom njegove hčere. — Aha, — je rekel— sedaj se bova pa midva malo pogovorila. Pismo sem prečital. V-se veni. Jaz te bom naučil, kaj se pravi moji hčeri mešati glavo. Fant je pa udano odvrnil: — Jako vam 'bom hvaležen, če nn* naučite. Jaz ji pri najboljši volji ne morem plave zmešati. Koja'ku je žena rodila trojčke. Kovica je šla ko blisk po naselbini. Prihajali -o mu čestitat. Tisti, ki iiiso mogli priti, so mu pismeno čestitali. Eden mu je pisal: ''tSlršal sem, da .--Te dobili pri vas trojčke. Sreča se vam je torej jako prijazno nasmehnila. Čestitam. Koj.de je odgovoril: — Da. trojčke smo dobili. Toda sreča se nam ni nasmehnila, pač* pa zakro-hotala. Letos je bil v Jugoslaviji >tra-hovit mraz. Take zime ne pomnijo niti najstarejši ljudje, Neki rojak .je pisal: — Tako strašen m ray. je, da stanovanja ne moreš razgreti. Peč do vrha naložim. da je \>a rdeča, pa nič ne pomapra. Ce stojim pri peči. uialo manjka. voje križe in težave. * V tem letnem času je še mogoče dobiti kje kako kapljo dobre in pristne pijače. Kmalu po Veliki noči se bo pa začel vršiti galilejski čudež in se bo vršil tako dolgo, dokler ne bo prvo grozdje naprodaj. * Kdo razume, 'kdo pojmd otrokovo dušo' Nihče. V žoli sta sedela desetletni fant in devetletna deklica. Fant ji je načeekal ljubavno pisemce in ga ji stisnil v roko. Pisemce sledeče vsebine: — Ti, jaz te imam pa rad. Ali hočeš biti moja žena? Ona se je malo zamislila in napisala odgovor: — Se mi asdi, da ne bo nič. Mati in oče jredno pravita, da je pri nas že preveč otrok. ©LAS NAHODA, 18. MARCA 1929 RAZGOVOR S KRVNIKOM f«*li. dopoldne prispel iz Zagreba V Sarajevo krvnik Dra-irotin liart. Spnauljatl tra j-e nje-močnik StijJe Tomaševič. ■dvoru ju je .slučajno sre- po Na por "va kar mi je owtalo globoko v si»o-m inu. Obešanje je Nodaj moj j>o-ktie. zato ne napravi name tako «-Ioboke šlo tako, kakor j** treba, zakon, ki se mu mora 'pokoriti, je odgovoril llari j Lahko pa rečem, da tako d"obro Rv.n j<\ pripomnil pomočnik - razpoloženega zločinca, kakor je TmnatoTlr Popolnoma se Ktri- j bil Vrbanac. še nisem videl. Pre-jij.tai f. mišljenjem -vojega šefa. dem mu zadrgnil vrv okrog V<-]i(l;tr J>t pio-il. ni r cer ; k i | >a n Pri justifikaciji se je si- j-ž^lnoma nič razburjen in to mi je pripetila majhna ne»zjrrvla. edna. da >e jo omeni. JU gr no , —m Cixn *>o v>c krivi novinarji, je nadaljeval krvnikov pomočnik. šeiije, prvega zločinca se ni moa veliko število novinarjev, ki se gnetli tik, ob vešalih. Ne torej za tremo, temveč narav-motili so naju pri justifikaciji prve«ra zločinca. Ostale tri justifikaeije »o potekle poginoma v redu. — Kakšne vtise ste dobili rri obešanju? je vprašal novinar krvnika IFarta. Verujte mi, gospod, je odgovori? krvnik, ko s<«m bil kot prostovoljec v češkoslovaški armadi, s«m na fronti doživel marsikaj, Zoper boleče mišice z vrvjo na oni svet. — Kako se je obnese! vaš jk>-močnik Tomaševič? — Odlfčno. Pokazal je hladnokrvno-!, ki je še nisem videl. O-pravil je svoj posel kakor kak »tar mojster. Pri tem ni bil po- bilo všeč. — Pri obešanju ste imeli svečano obleko, kaj ne g. Hart ? — Da. imel sem črno obleko, ija id a v i e Hinder. 11a ro>kah pa glaze-rokaviee. PLES ORGANIZIRANIH BERAČEV — Ali ste po, ju&tifikaciji vrgli* proč rokavice ? — Seveda to je tak običaj. Ko reim rokavice vrgel proč, sem iz-pregovoril besede: Nisem kriv tvoje smrti. Ali sem jaz kriv, da so 'zločinci izvršili toliko umorov in roj>ov in spravili v nesrečo toliko družin? Da so po Slavoniji morili mlado in staro, ženske in moške.' Te zločince je »sodilo in obhodilo sodišče in jaz sem obsodbo izršil kot orodje pravice. — Ali je občinstivo povpraševalo j »o vrvici, s 'katero ste obešali zločince*? — Da. več .se jih je zglasiLo po justifikaciji pri meni ter me vabljencev ni "Tellov strel," pri katerem na-n oblasti. Policija je do zadnjega stopa kot figurant reven klovn, ki molčala o njej prav tako kakor so jra je Sinardi sam pred nedavnim molčali berači sami. a tudi orke- pobral napol mrtvega od gladu na stranti. angažirani pevci in kabe- cesti. Njegova vloga je v tem, da ret isti. ki .so beračem krajšali dol- 6e nastavi s prstanom v eni roki go moreča zimsko noč. Udeležen- in z balonom v drugi pred Sinar-ci se na plesu niso pojavili v eu- dija, ki mu z dvema streloma pre-njah in tudi ne v frakih in smok- streli prstan in kdor je kdaj okusil ingili. Kila je predpisana temna hkrajni glad, zaupa v takšnih slu-promenadna obleka in predpka so čajih rajši milostni usodi nego razdal nekaterim, 'ki so trdno pre- -pravno veljaven zakon. Dispenzi- KLOVNOV POKLIC ranih zakonov je največ seveda na Dunaju, kjer je soeijalno-demo-kratski deželni predsednik tozadevna dovoljenja brez vsakih težkoč. Težje pa je bilo doseči tako dovoljenje v provincah, kjer so krščansko-socijalni deželni predsedniki take prošnje večinoma odbijali. Proti tem rešitvam so prizadeti delali priziv na zveznega kancelarja dr. S?ipla. ki pa je kot katoliški duhovnik te prizive seveda tudi zavračal. Njegovi zavezniki. nemški nacijonalei. kakor tudi opozieijonalni socijalisti so pristaši ločitve zakona, zato .so si prizadevali vsako prošnjo za dLs- v provinci, kjer se pricipijelno ne izdajajo dovoljenja za dispenziraue nove zakone: Izhod iz tega položaja iščejo sedaj s tem. da bo re-dajal geTaj vloge -/a clispenze sekeijski šef zveznega kancelarja. v odsotnosti tega pa minister pravd*. UMOR TREH CEHOV PRI PARIZU V vasi Louvers pri Parizu >o našli 21. julija 1027 dve trupli. Po dolgi preiskavi pariške policije je praška policija ugot »vila da Dobro se prilega hrbtu se držali vsi do zadnjega. Ples se je začel ob deseti zvečer. Nihče izmed neposvečenih ni vedel, kakšna organizacija ga prireja. Plesalci so bili zelo vedeli in razposajeni. Med plesnimi točkami .so sedeli za mizami ter naročali vino in sekt ter so račun točno poravnali. Pravijo c°lo, da so se sijajno izkazali pri napitnini. Zabava je trajala do ranega jutra in berači so se razšli brez incidenta. ]>o prespanem mačku pa so zo-j>et obnovili vsakdanje "delo." ADVERTISE tn GLAS NARODA CENEJŠA BRZOJAVNA IZPLAČILA PRISTOJBINA ZA CABLE LETTER ZNAŠA SEDAJ SAMO Znižanje stroškov sa brzojavna denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini poslati pisanko. Za najboljšo postrežbo obrnite se na — State Bank 82 Cortlandt Street New Xork City. glasu previdnasti. Tako je stal klovn dolgo časa vsak večer pred puško in ni trenil z očesom, ko je senzacije ženo gla-daLsko druliai v varieteju obliva-pol zgrožena pol prijetna kurja polt. Sinardi je imel sigurno oko m ni zgrešil čilja. Končno pa je dobila tudi usoda svoje muhasto razpoloženje. Nekega ^ečera je prebil srrel klovnu roko namesto prstana, ki ga je držal tik pred očmi. Strelec se je obotavljal ponoviti nevarni eksperiment z balonom. a klovn se je samo obligat-no priklonil občinstvu, kakor da se ni nič zgodilo. Tudi občinstvo ni ugovarjalo in tako je moral Sinardi hočeš nočeš v drugič nameriti puško. Strel je počil, klovn se je zgrudil s prestreljenimi prsi na tla. isele sedaj je začela publika protestirati in jo je morala policija pognati iz dvorane, med tem ko so nevarno ranjenega klovna prepeljali v bolnišnico. Zadnja senzacija: Ranjenec se upira na vso moč, da bi tožil Sinardija za odškodnino. Njegovo stanje ni takšno da bi ne mogel upati na ozt dravljenje. In ko ozdravi, kaj naj napravi drugega, nego da prevzame ponovno vlogo figuranta pri '4Tellovem strelu"" Ali naj gre cesto in okusi znova usodo gla-dovalca ? NAZNANILO. Naročnikom v državi Peimsji-vauia naznanjamo, da jih bo* v kratkem obiskal zastopnik našega lista Mr. Jo« Černe m ga obenem rojakom toplo priporočamo. Upr&vs Usta. penzo rešiti povoljno. Kaneelar- gre za trupli dveh Cehoslovakov. ju Se i pip očitajo, da je odklanjal1 ab it uri j ento v Vladislava Klike in rekurze oseb, ki niso imele nikake-1 Otona Macharovskega iz Prag", ga priporočila, prizive uglednej- j Preiskava je dognala, da sta od-šili protežirancev pa je ostavljal potovala Kilka in ^laeharovski 21 nerešene. Vse take odložene akte; junija v Pariz s 261etnim elektr »-zakon-skih ločitev je nato ugodno j tehnikom Mullerjem, ki je tudi ro-rešil liberalni pwlkancelar Hart-j dom iz Prage Mullerja .-o dolgo leb. kadar je zastopal odsotnega ali; jirogrfšali. Francosko orožništov v na dopustu se mudečega 1 msgr. Versaillesu ]va ni vedelo da leži 30 Seipla. Na ta način so dosegli lo- ^ korakov od kraja, kjer so našli obe čitev zakona samo protežiranei, trupli tretje truplo. Scle kn so že-med izvendunajskim prebivalst-^ li žito, so našli tudi Mullerjevo vom. i truplo. Kakor njegova tovariša, Ta praksa se je izvajala takoj tako je bil tudi Muller ustreljen. SKUPNA POTOVANJA v JUGOSLAVIJO in ITALUO ki jih priredimo SPOMLADI in POLETI tekočega leta: po Francoski črti preko Havre: 5. APRILA, S. S. PARIS 9. MAJA, S. S. ILE DE FRANCE, Glavni ponila- . danski izlet 25. JUNIJA, S. S. PARIS, Glavni poletni izlei 25. JULIJA, S. S. ILE DE FRANCE po Cosulich črti preko Trsta: 29. MARCA. S. S. VULCAXIA 22. MAJA, S. S. PRESIDENTS WILSON 12. JULIJA. S. S. YULCANIA po Holland-America črti preko Boulogne s ur Mer: 26. APRILA, S. S. STA TEND AM Za te izlete so nam dodeljene najboljše kabine. — Za nadaljna pojasnila pišite na: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. slo je očividno za roparski umor. Nadaljna preiskava je dognala da so se odpeljali vsi trije fViii v Pariz, da bi dobili kako službo Muli er se je mudil že poprej del j časa v Franciji in je svojima tovarišema svetoval, naj se nastanita v hotel u de Na n t "s. junija so št' pisali svojim roditeljem 20 junija so odšli vsi štirje iz hotela v spremstvu nekega. Čehaki pa hotelsko osobje ni poznalo. Drugi dan se je neznanec vrnil v h'»tel in pokazal pismo, na katerem je bil podpisan Mullej. Zahteval j-ključ od sobe. v kateri .^o Cehi stanovali. Dali so mu ključ in šel je v >nbo. kjer je vzel nekaj iz kovčega. Policija je takoj domnevala. da je neznance umoril .svoje tri tovariše. Pražani so imeli pr: s"bi okrog 8000 frakov. Že predlanskim .-o aretirali dva osumljenca, ki so ju pa kmalu izpusa!:i. ker se je izkazalo, da sta nedolžna. bilo policiji na razpolago piMiio. katerega je izročil neznanec hoti-litju. Policija je ugotovila, da j-.' bilo pismo podtaknjeno in da ga je pi.sal morilec. Te dni p,o se pa od|>eljali praški detektivi v Ha vije. kjer biva mož po imenu Kaiser. Ta mož je bil v kritičnem času v Parizu, in sicer nekaj dni po zagonetnem u-moru treh Cehov. Odpotoval je v Ameriko, od koder >c je nedavno vrnil Kaiser j.> pravi tip globo! rotter ja. Bival je del j časa tudi v Maroku. Potem >o ga dete k *ivi aretirali in pripeljali v Pra-Igo. Mož zatrjuje, da je nedolžen j in da ui izvršil trojnega umora, i Policija odklanja vsako informacijo in tako >e še ne ve, kaj jo je napotilo, da je Kaiserja aretirala, pa kaže da je izsledila morilki ima na vesti trojni umor. Pariški policiji ni preostajalo drugega, nego perlu>trirati vse v Parizu bivajoče Cehoslovake. Kot edini pri|)omoček v preiskavi je Vst ca. ROJAKI, NAROČAJTE SE .VA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo "z raznih tako malih in oddaljenih točkj da je potrebno znanje z^mljepisja, če hočete poročilo popolnoma raz meti. Po dolgotrajnem i&ka-njn smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli r .sim čitatcljem. Na zem npiA.3ff so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za C&nado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU ^ Edlnole veliki zemljevid" zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morr.ie listati po njem in predno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere rela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDr lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se oče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima gest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole Je Sfl, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se na* hajaio. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid selega sveta in vseh aon-tinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifjčnegs beeana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. če že imate zemljevid ali atlant. ta STENSKI ZEMLJEVID bo ca vas velike važnosti, teden imeli, ca ne boste dali niti za pet dolarjev. Ko ca boste en NAROČITE GA FBI: 82 Cortland! St, New York, N. Y. GLAS XABODA, 18. MABCA 19» jjjgppš fS G A U C H O ■E O M A N Za Glas Naroda priredil O. P. 31 (Nadaljevanje.) Bohumtl Bauše v U Živalska duševno*t. Koncc. rijenrkov ali več! Jaz hočem odi-ti na veliko pustolovstvo kot velik .sti, ki je sad vzgoje in neke počasi 'se razvijajoče, čeprav, kaj pa, ze-jlo omejene inteligence. X. pr.: —j 'Raziskovalec je dal za>fcražiti po ]>.su šotor, kj"r je hnel razne zaloge živeža in je odšel. Tedajci se Ali ni to otožnost, <"e pes žalu-jse je s posebnim veseljem valjal priklati volk. ki zavoha hrano in je ob izgubi svojega gospodarja, I po "mehkem stoleu. Dobro pa je ve- },ko<"il uJuzn:j kako jestvino, da bi si u-jda ozdravi in .si lahko zopet sama j na prazen stolee za mizo. ki s^ je tešil glad. to la čut dolžnosti mu V neki hiši se po-[okoli nje zbrala vsa družina. Te- nj t^jra dovolil. K > se je gospodar estobo. i fegiafls uHrniko^ . $9liPfHllš I Odhitel je proti duri m ler jxikukal na odprti prostor pr<-d «ro-frtilno. Lupo, ves l.ripav od tlom, na tem kontu. Nato pa privedi sto ko- išče hrane eli'k pravljal pod in nihče ni opazil, j daj pa so vsi bruhnili v grohot In vrni| in je videl pasjo zve.* naš da je pod podprtino padla mlada kužek je osramočen .skočil z našlo- je ganilo do solz. španski grand. Pri vezite svoje konje ob hlode in zavzeli boste grad z nama vred! Odšel je nazaj v sobo ter pustil Lupa, zaba\ijajočega na to zad-ejo kaprico njih voditelja. 1'bogal pa ga je. Igralci na kitare so \se vedla tako. da je bilo očitno, da uglaševali svoje strune. Deklice so plesale, ko jim je pridružil (bi jo bila rada nekam napotila. mačka. Stara mačka je v kuhinji dolir^> mijavkala okoli kuharice in pri petju veselili gorskih balad. Blesteče so bile oči majhne Oliaquite nad tem triumfom ljubezni nad strogimi realnostmi. Ponudila je grozd svežega sadja Gau-chu. Jedel je jagode drugo zi t tiru go ter se j>ečal medtem z vinom. Naenkrat pa je bilo čuti iskanje tal. Kosi lesa so pričeli padati 'krog njih Plesalci >o zakričali in stari .Miguel je zatulil od samega strahu. Od zunaj pa je prihajal krik jezdecev, ki so pomirjali svoje konje. Manjši del >obe se je udri in vsi so'zleteli na tla. Chaquita pa je prijela svojega IjuHjčeka za roko. — Hola ! — j** zakričal Gaueho ter dvignil čašo presenečeni skupini krog bare. Razdaja med njimi in drugimi je rasla z vsakim trenutkom, ko močni |>oniji pridobivali na naglici. — Adios. Miguel! Mi odhajamo, da rešimo Mesto čudežev. Jaz pa sem za vršil svoj lastni čudež prvi. K vnčal pa bom -z nekim drugim! — je kričal banditski glavar, ko je ujel razveseljeiio Chaqui-to v sVoji roki. — Ta pričetek je dobro znamenje za vojake tiraiia! Konjeniki >a navdušeno nazdravljali zunaj. — Kadar >»e banditi napote na potovanje usmiljenja, da rešijo mesto pred ujedi, je to čudo (zase! — se je smejal Gaueho med poljubi. Chaquita je naravnost cvilila od užitka, ko je potegnila svoje prste skozi njegove goste lase. — Ti -si čudovit, Gaueho mio! — je mrmrala v njegovo uho. — Jaz sem najbolj čudovit Gaueho, kar jih je kdaj živelo! — > priznal on med nadaljnim poljubom. Nato pa je pomežikal s svo-j mi smehljajočimi se očmi! — In potem, ko bom rešil čudov;*e stvari, kolektal svojo ceno! njača in .se skril v kot. ) Nikar pa se ne čudimo, če v ži- Kdor dolga leta živi z živalmi vali. najsi je še tako vkročena, vča-in se poslužuje njihove pomoči, i- prevladajo prirojeni instinkti! ma veliko več možnosti, da prodre je j>ri človeku drugače? Celo Ko je kuharica slednjič vendarle v zagonetno živalsko dušo in najde v najvišjih kulturnih plasteh člo-krenila za njo. jo je mačka poved-la k odprtini, iz katere se je čulo slabotno mijavkanj^ ponesrečene. Kakor hitro so jo bili rešili, se je stara mačka pomirila. pri teh bitjih razumevanja in lju- Veške družbe je za to dovolj doka-bežni. Mahuti (hlapci slonov) tr- zov de. da razumejo vsaj sto različnih Izmed domačih živali ima p«'.s najbolj razvit "govor" in najbolj kaže. da si razumsko zamišlja in sklepa. Neki prirodopisee pripoveduje to-le: "Ko sem bij sto prav nekaj tednov star. si je oče nabavil majhnega. belega psička, ki smo £tm i-menovali Dash. Bil je približno moje starosti in sva skupaj rasla. V tistih časih so še zibali otroke v zibelkah. Ko sem bil star nekaj mesecev, sem spal v svoj zibelki. V sobi ni bilo nikogar izvzemši Daslia. Tedajei me je nekaj vzbu- znakov (z repom, z glavo, z rilcem itd.) ki z njimi izražajo sloni svoja občutja, z druge strani pa tudi slani razumejo in ubogajo povelja svojih vodnikov. TVm Z IT ALT POZXAJO XRAVXA ČFVSTY A Pozor, rojaki! 1t. marca: Westphalia Hamburg 20. marca: Leviathan, Cherbourg 21. mar ta: Presldente Wilson, Trst Berlin. Bremen 22. marca: AqultanlBL, Cherbourg 23. marca: Deutschland, Hr'iburg. Cherbourg Auguntua. Napoli, Genova 20. m^rca: Columbus. Bremen Republic. Cherbourg, Bremen 28. marca: Stuttgart. Bremen, Boulogne Sur Mej Voiendam, Boulogne Sur Mei Hot terda.ru 29. marca: lie de France, Havre Berengarl^. Charo^urg 30. marca: Vulcanla, Trst Hamburg. Hamburg, Cherbourg Pennland .Cherbourg, Antwerpen Ryndam, Boulogne Sur Mer Bol terdam 3. aprila: America. Cherbourg-. Bremen 4. aprila: Dresden. Cherbourg, Bremen 5. aprila« Paris. Havre, (Izlet) Olympic, Cherbourg 6. aprila: Albert Ballin Hamburg. Pherbourg Conte Biancamono. Napoli. Genova Ii naslova na listu, katerega prejemata, je rasvidmo, kdaj Vami je naročnina pošla. Ne čakajte to. j raj, da ss Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, Človek je brez dvoma edino bit-l^ pft prf enem g]^^ najib je, ki zavestno dela dobro ali .da- j ^gtopnikoT: bo. V svojem dolgem razvoju iz prvotnih sirovih začetkov je izrabljal dar govora za čedalje bolj intimno sožitje v rodbini in plemenu ; izmenjaval je misli in se počasi povzpenjal k nravstvenim pojmom. Vzlic temu pa je človek moja mala, bom Trinajsto poglavje. V SOVRAŽNO DEŽELO. Vt*>ela sala Gaueha je d«»egla svoj višek, ko so se vrvi, poteg-jeive krog sobe, naenkrat razločile ter je zletelo kak ducat jezde-t v naenkrat preko glav njih ponijev. C'e .bi ne bilo bahaštva jez-»•cev pa m p .skozi več stoletij, da se znajdejo vedno zopet na svojih ogali. kot mačke, bi par zlomljenih kosti pokvarilo šalo. Junaški banditski vditelj pa je dobil višek šale, čeprav se je ■režemo režal. Odprtina ga je ]M>slala letečega skozi odprti prostor v ozadju, »er se je zvalil po tleh. Chaquita mu je sledila kot sledi luna svo-vnni planetu. dilo iz spanja. Prebudi vsi se, sem; z vsem svojim bitjem zakoreninjen udaril v jok. Dash, ki je medtem J v onem istem pridnem svetu, v ka-doumel položaj, je brž skočil k zi- terem se je razvijalo vse. kar živi. belki, se postavil na zadnje noge, I V kolikor poznamo živalsko du-s sprednjimi pa me je zibal in prijševno življenje, lahko trdimo, da tem toliko časa mrmral, da sem 1 se na j de jo pri živalih zaroilk". vseli znova zaspal. Mati mi je često pri-J človeških spasobnasti. Prvi. čeprav povedovala o tej dogodbi in pravi- še komaj zaznat en svit njegov1 iii-žno, a končala surovo! se je nanol zasme lil (iaucho, ko je seilel pokonci ter -i pričel drgniti lula v tvoja krivda, ker si jim rekel storiti tako ne-togotila (ihaquita, dočiiu so drugi v gostilni la, da ni psa nihče učil in vadil v zibanju." Kateri lovec ne -pozna pasje sramežljivosti. če zalotite psa pri kaki nespodobnosti ? V neki rodbini so imeli dobro uvežbanega psa, ki — Pričel, jal, na {»oil zat trebuh. — To je umno stvar! kričali od veselja. — Moja krivila? Dobro, — a šele potem, ko si me ti naprosila /.a to! — je r/.javil Gaueho, »e dvignil nerodno ter si pričel drgniti komolei*. Kako zelo je to ženski podobno! Kaže pa vsaj, da rates in da ni-d š«> nadalje poreden, majhni otrok. .Jaz tniidim, da se bom vrnila k svojemu očetu! — je izjavila deklica! z obrazom ve.lj.kega razžaljeiyja. — Xajbrz je to najboljša stvar, katero moreš napraviti, — je rekel banditski glavar ter zrl mrko predse. Deklica pa se je zavila l aokrog ter ga prijela za roko. — Jaz sfui vedela, da boš rekel to ter sem te hotela le preizku-* ti. Zelo dobro, če me hočeš, bom šla vendar z vami, da pokažem, kdo ima močnejšo voljo. — Eo]*-t spoznavam kako zelo so si podobne vse ženske. Iste v gorski vasi, na pampi ali v velikem mestu. Barva obleke, sti-oški čipk ali itevila nakita, — to ne dela nobene razlike v njih majh-nih glavah. Kar ho-mu filozofije, mogoče tako starim kot Ande same. je zgrabi!: Gaueho >voj klobuk in ]K>nčo z mize razrušene sobe ter za-, mahnil )*>drav Miguelu in ostalim. Nato pa je zgrabil roko dekli-< /. mučnim oprijemoni ter jo odve^lel hitro k Saneheru, ki se je še \e^lno rogal dovtipu. — Moška gora. jaz zaupam to deklico tvoji skrbi. Izberi zanjo nežnega ponija, mehko sedlo ter ji daj nekaj šalov in en i>ončo, da jo šviti pred mrzlimi nočnimi vetrovi. Sedaj pa odhajamo! Sanoh.-z je ujel deklico s svojima velikima rokama ter jo po-oadil na rebra svojega velikega konja, protestr.jočo ter evilečo. — Ja^ bom šla v bitko le z mojim Gauchom! — je kričala. »Storila boš r tančno tako kot ukazano, kot vsak drugi elan moje tolpe, — je zarjovel voditelj ter skočil 'k sedlu s svojim beti m ponijem. V veliko potrtost dek lice pa je odhitel v temo, da stopi na čelo svoje kavalkadc. M est o kaj kmalu ostalo zadaj. Chaquita je kaj kmalu spo-:nala, da je brigantstvo bolj resen brznes foot 'le popivanje vina ter plesanje ob tango goika'y ugibali, n. pr. da so divje koze nosorogovi mladiči, ni i da ima nosorog te ž:-valice /a hVilo itd. Onim. ki mi-slijo, de imajo živali z^rolj dedn-instinkte, ni šlo v glavo, da bi utegnilo tudi med živalmi rajnih vrst razviti cuvstvo. ki si ga la-1 i c-u kot svcjc izključno pose.>t (in ki je prav za prav med ljudmi tako redko), namreč prijateljstvo. Po navadi zremo na živali kot na neke oživljene stroje, predmet izrabljanja in zatiranja, ne pa kot na poduševljena bitja, ki r-o zmožna tudi n ravnih čuvstev in iskrene udanosti. Toda treba je oi»azo-vati samo p>a in bomo videli, kako so v njegovi notranjosti bore prirojeni nagoni s čutom dolžno- STATE BANK CALIFORNIA F on tana, A. Hocbevai. San Francisco, Jacob l^ausin. COLORADO Denver, J. Schutte. Pnebto, Peter Culig, John Germ Ft. Janesh, A. Saftič. Saiida, Louis Co«tello. Walsenbara. M. J. Btyuk INDIANA IndianapoUi, Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, J. VerDicb Chicago: Joseph Pl! ^ J. Bevčic Mrs. F. Laurlcti. Cicero. J. Fa Wan. De Pue, Andrew Spillar Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcb Zaletel, John Kren, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Anj^ustin North Chicago, Anton Kobat Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvatb. Wankegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. hAfNSAS Girard, Agnes Močnl> Kansas City, Frank Žaga* Pittsborc, John RepovS. Euclid, F. Bajt Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. Kumie. Niies, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. P------ Youngstown, Anton Kikelj. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitxmiller, Fr Vodorlvee. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit. J. Baricb. Ant. Janeslcb MINNESOTA Chisbotm. Frank Goože, A. Panlan, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. PesheL, Fr. Sekula. Eveteth, Louis Oonže Gilbert. Ix)uis VesseL Hibbing, John PovfSe. Yirrinla. Frank Hrvatich MISSOURI St. IxHiia. A. Nabrsot. MONTANA Klein, John B. Rom. WaohA«. L Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderfck. NEW YORK Gowanda. Earl Sternt«' * TJttle Falls. Frank Masls. OHIO Rarbertqp, John Balant, Joe Hit! Cleveland, Anton Bobek, Charier Karllncer. Louis Rudman, Anton Sim Meh. M'sth. Slapnik OREGON Or«rAn m?. 1. Koblar. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank - aH**. Bessemer, Louis Hribar. P DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogrorrnih parnikih: ne de France 29. mar.; 19. apr. Paris 5. aprila; 26. aprila. France 3. maja; 24. maja. rOb oolno£l.> NajkrajSa pot po železnici. Vsrikdo je v postbni kabini 7. vsemi modernimi udobnosti — PijaOa in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte katerenakoli pooblaščenega, agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Braddock, J. A. Germ Brtiugbton, Anton lpavec. Ciaridge. Fr. Tushar. A. Jerlna. Conemaugh, J. Brezovec. J. Pike V. KovanAet. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prevlč, Louis SupanČll RkerH Farrell. Jerry Okorr Forest City, Math. Kamin. Greensburft. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fa •enehaek Irwin, Mike Pausbek. Johnstown, John Polanc. Martin Ko -oaheta. Krayn, Ant. TauželJ Luxerne, Anton O šolnik. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlriek Midway, John Žust Moon Ron, Fr. PodmilAek Pittsburgh, Z. Jakshe. Ig. Magister Vine. Arh in U. Jakobich, J. Gena J. Pogačar. Presto, J. Demsbar. Reading, J. Pezdlre. Steelton. A. Hren. Unity Sta. In okolice, J. HketZJ, Fi Scbifrer. West Newton, Joseph Jovaa. WUiock. J. Petemet UTAH Helper, Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jo* •ioren. Racine In okolico, Frank Jelent Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springa, i»u!s Taucher. Diamondvllle. A. Z. Arko. Vsak sastopnlk Isda potrdilo aa avo to, katero je prejeL "istopnlke roja kom toplo priporočamo Naročnina aa "Glas Naroda*-Za eno leto $6.00; sa pol leta 13.00 za Štiri mesce $2.00; aa ietrt lets fl.5n Naročnina aa Bvrope Je kr. aa 10. aprila: JIauretania, Cherbourg Leviathan. Cherbcur* 11. aprila: Muenchen. Boulojrne Sur Mer. Bremen 12. aprila: New Amsterdam. Boulogne Sur Aler. Rotterdam Homeric, Cherbourg Rutna, Napuii, tienova 13. aprila: Minnewaska, Cherbourg St. l^ouis. ilamburx, Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen 15. aprila: Reliancv ChTbourK. Hamburg ^riin, Cherbourg, Bremen 17. aprila: Aquitania, Cherbourg Kaxlaruhe. Iiouicgne Sur Mer, Rre-rnen President Roosevelt. Cherbourg. Bremen 19. aprila: Veendam. Boulogne Sur Mcr, Rotterdam lie de France, Havre Majestic. Cherbourg I^apiand. Cherbourg. Antwerpon 20. aprila : New York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoli Genova 23 aprila: Columbus. Cherbourg, Bremen 24. aprila: Berengaria. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Jler. Bremen 2«. aprila': Statendam. Boulogne, Sur Her. Rotterdam. < Prvič). Nt±5 izlet. Paris, Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoli, Genova 27. aprila: Dfutschl=Lnd, Cherbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg 1. maja: Mauretania, Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 2. mala: Dresden, Cherbourg, Bremen 3. ma|a: Prance, Havre Vuicania. Trst Homeric, Cherbourg Ryndam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 4. mala: Re'g.'iilaml Cherbourg. Antwerpen Minnekahda^ Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg 8. maia: Auitania. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Bremen 9. ma]a: Muenchen. Boulogne Sur Mer, Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen 10. ma ia : lie de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.) Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe, Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. maja: Minnewaska. Cherbourg Albert. Ballin. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano. Napoli. Genova 13. maja: Reliance. Cherbourg, Hamburg 15. maja: Paris. Havre Berengaria, Cherbour«* President Roosrveit. Cherbourg. Bremen 17. mala: New Amsterdam, Boulr>gne Sur Mer. Rotterdam Olympic, Cherbourg Raplajid. Cherbourg, Antwerpen Minnesota, Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. Bremen Roma. Napoli, Genova 13. maia: Rt. Rouis. Cherbourg. Hamburg 22. mala: Presidents W'lson. Trst (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg, Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Sur Mer, Bre-m en 24. mala: France. Havr» Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. mafa: Minnetonka. Cherbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte GraJide. Napoli, Genova 29. mala: * Aquitania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg, Bremen 31. mala: Pe de France. Havre (Izlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. , Napoli, Genova 26. Junija: Paris. Havre (IZLET) 26. Julfjar ' lie de France, Havre (IZLET) VSEBINA! Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki Športa v starem veku Izgubljena Kelumblna Thomas Alva Edison Poganka Nov trimkif človeškega genija Sočivui vrt tekom poletja L e k Možje, ki kopljejo premoč Trideset let Mozambiqua Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate ia vsemirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinograda Zakonsko pravo v Združenih državah Saj se ne izplača CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekšpedicij Z letalom preko Severnega tečaja Nobilova blamafa Nove! in papirnati denar i Združenih državah 0 dednem pram in saputtin- sketn davka Ivan Zorman Kirurgija primitivnih Undstev Zavarovanje proti nearefl Inozemci in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evrope Cvetke z livade za mlade in stare M i Najvišja poslopja sveta Žaljivke In zbadljivka Koliko prednikov ima tlov* ->44 -jkA < n MT-^i _ - i -»r- ; ■ T^.FT'-'--' Vt.T. Wiv-.l- i i, ... 35B ■ - r & ..... ...... r * - - ■ : ■