lil. OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 44/2 2004, stran 34 Strokovni članek/1.04 dr. Nena Židov ETNOLOG Leta 2003 smo osemdesetletnico Slovenskega etnografskega muzeja obeležili tudi z izidom priložnostnega Etnologa. Znanstvena periodična publikacija Etnolog je namreč ena od stalnic Slovenskega etnografskega muzeja. Izhajati je začel leta 1926, do leta 2003 pa je izšlo že 64 letnikov. Etnolog je staros­ ta med slovenskimi povsem etnološkimi periodičnimi pub­ likacijami. Do leta 1972, ko je začel izhajati Traditiones, bil Etnolog/Slovenski etnograf osrednja slovenska etnološka peri­ odična publikacija. Od svojih začetkov do danes je šel skozi tri "življenjska obdobja". Prvo je obdobje od začetka izhajanja do leta 1944, ko je izhajal kot Etnolog, sledi obdobje od leta 1948 do 1990, ko je izhajal kot Slovenski etnograf, zadnje pa je obdobje od leta 1991, ko so mu ponovno "vrnili" njegovo prvotno ime. V njegovi tekom let spreminjajoči se vsebini odsevajo duh časa, pogledi stroke in uredniška politika posameznih urednikov. Etnolog (1926-1944, izšlo 17 letnikov) Zasluge za prvi letnik Etnologa, ki je bil glasnik Kraljevega oziroma Etnografskega muzeja v Ljubljani, je imel predvsem Niko Županič, tedanji direktor muzeja, ki je bil pobudnik revi­ je in ji je dal tudi ime ter bil njen dolgoletni urednik. Niko Zupanič je uredil prvih 13 letnikov. Ko je leta 1940 prevzel stolico za etnologijo na Univerzi v Ljubljani, je mesto ravnatel­ ja muzeja in urednikovanje Etnologa prevzel Rajko Ložar, kije do svojega odhoda v prisilno begunstvo leta 1945 uredil štiri letnike (letniki 14-17). V svojem prvem obdobju izhajanja Etnolog ni bil le glasilo Etnografskega muzeja, temveč leta 1940 tudi Etnografskega društva in Etnološkega seminarja na Univerzi v Ljubljani. V V prvem obdobju izhajanja je dajal vsebini revije svoj pečat njen tedanji urednik Niko Županič, ki je k sodelovanju priteg­ nil številne tuje avtorje. Večina prispevkov je obravnavala južnoslovanska območja, nekateri si bili vezani na tujino. Poleg etnoloških je Etnolog objavljal tudi prispevke s področja fizične antropologije, etimologije, onomastike, zgodovinopisja in arheologije. Prispevki so bili v slovenskem jeziku, pa tudi v srbohrvaškem in zapisani v cirilici, nekateri v tujih jezikih. Z izjemo Vurnikovih prispevkov v prvih štirih letnikih Etnolog ni težil k sistematičnemu preučevanju slovenskega etničnega ozemlja. Položaj se je nekoliko spremenil z nastopom novega urednika Rajka Ložarja. Letniki, ki so izšli pod njegovim ured­ ništvom, so bili delno zaradi zunanjih okoliščin (druga svetov­ na vojna), delno pa tudi zaradi urednikovih teoretičnih izhodišč bolj usmerjeni v slovensko etnologijo. Med prvim obdobjem izhajanja je Etnolog poleg razprav in člankov objavljal poroči­ la o delu Etnografskega muzeja in knjižna poročila. Slovenski etnograf (1948-1990, izšlo 34 letnikov) Po drugi svetovni vojni se je 18. letnik Etnologa, čeprav je bil že pripravljen, zaradi zapletov tiskal šele spomladi leta 1948. Vendar pa je moral v zadnjem hipu zaradi duha časa spremeniti ime. Odslej je izhajal kot Slovenski etnograf. Prvi in drugi let­ nik sta izšla s podnaslovom Časopis za etnografijo in folkloro. Prvih 15 letnikov sta uredila novi direktor muzeja Boris Orel in kustos Milko Matičetov. Letnike 16 do 30 in 32. letnik je ure­ dil tedanji direktor muzeja Boris Kuhar, letnik 31 in letnike 33 do 34 pa je uredil Ivan Sedej, prav tako tedanji direktor muze­ ja- Novi duh časa in novi uredniki so vplivali tudi na vsebinski koncept Slovenskega etnografa. Revija je obsegala razprave, poročila, zapise, objave gradiva in zbirk, polemike, jubilejne zapise, nekrologe, bibliografije, knjižna poročila in ocene. Prispevki so pokrivali materialno, duhovno in socialno kulturo predvsem slovenskih območij, prinašali pa so tudi teoretične članke. Konceptualno novi so bili nekateri letniki, posvečeni določeni tematiki: noša (drugi letnik), obrt (tretji in četrti let­ nik), stavbarstvo (peti letnik), poljedelska orodja (osmi letnik), transport (deveti letnik), kmečko pohištvo (12. letnik), Orlov letnik (16.-17. letnik), 60 let SEM (32. letnik), življenje in kul­ tura večinskega prebivalstva na Slovenskem v 19. stoletju (33.- 34. letnik). V Slovenskem etnografu so bili objavljeni nekateri temeljni članki slovenske etnologije. Etnolog n. v. (1991>) Nova vrsta Etnologa, glasnika Slovenskega etnografskega muzeja, je začela izhajati leta 1991. Tako za vrnitev prvotnega imena kot za nov uredniški koncept ima zasluge Inja Smerdel, kije uredila prve štiri letnike. Pri petem je kot sourednica sode­ lovala Bojana Rogelj Škafar, pri šestem letniku urednica. Od sedmega do devetega letnika sta bili urednici Bojana Rogelj Škafar in Nena Židov, letnike 10-13 je uredila Nena Židov, urednica 14. letnika pa je Daša Hribar. Revija (z izjemo druge­ ga in devetega letnika, ki sta izšla v dveh številkah) izhaja enkrat letno. Znotraj precej stalnih rubrik Etnolog objavlja prispevke s področja etnologije, kulturne antropologije, muze­ ologije, konservatorstva, pa tudi z drugih področij humanistike in družboslovja. Prinaša razprave, gradiva, preglede dela v muzejih, letna poročila o delu SEM, jubilejne zapise, nekrologe, bibliografije ter knjižna poročila. Nekateri letniki oziroma številke so bili v celoti tematski: prvi letnik — Goriška Brda, tretji letnik - zunajevropske kulture, četrti letnik - etnološko preučevanje Ljubljane. Oblikovanje povsem tem­ atskih letnikov se je izkazalo za neustrezno, ker so morali Glasnik S.E.D. 44/2 2004, stran 35 tema OBZORJA STROKE številni aktualni in objave vredni članki čakati na naslednje leto. Zato je bi! uveden nekoliko spremenjen koncept: del Etnologa je tematski, del pa vsebinsko raznolik. Tako so od petega letnika tematski le osrednji deli revije: peti letnik - Kuretov razdelek, šesti letnik - etnologija in muzeji, sedmi let­ nik - tržaški Slovenci, Trst in njegovo zaledje, osmi letnik — Sedejev in Baragov razdelek, deveti letnik, št. ena - etnološki in antropološki vidiki preučevanja smrti, 10. letnik - posvečen Mariji Makarovič in ljudski medicini, 11. letnik - ženske, 12. letnik - Jurij Vodovnik, 13. letnik - 80 let SEM in 14. letnik - čustva. Etnolog je znanstvena periodična publikacija. Posebno po letu 1991 je kakovost njegovih prispevkov visoka. Leta 2002 gaje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport uvrstilo med osrednje slovenske etnološke periodične publikacije. Za njegovo vsebi­ no skrbijo urednice/uredniki in uredniški odbor. Pri slednjem se skušamo držati pravila, da je v štiričlanskem uredniškem odboru po en predstavnik/predstavnica osrednjih slovenskih etnoloških/antropoloških ustanov in en/ena iz drugih ustanov. Izid Etnologa finančno podpirata Ministrstvo za kulturo in od leta 1993 tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Vsebina Etnologa sega od znanstvenih razprav v najširšem pomenu besede do aktualnih strokovnih prispevkov in poročil o delu Slovenskega etnografskega muzeja. Objavlja kakovostne razprave domačih in tujih raziskovalcev različnih znanstvenih disciplin. Tematski poudarek je v glavnem na znanstvenem in strokovnem vedenju o Slovencih in Slovenkah z vidika etnologije in sorodnih ved. Obsežen znanstveni del vedno spremlja del. povezan z muzejskim in drugim strokovnim delom. Tako Etnolog redno spremlja dogajanje v etnološkem muzealstvu in muzeologiji na Slovenskem ter poroča o delu Slovenskega etnografskega muzeja. Znanstvene članke objavljamo predvsem v razdelkih Razprave oziroma v vsakokratnih tematskih sklopih, Gradivu in Janusovem razdelku. Poleg domačih avtorjev k sodelovanju (glede na osrednjo tematiko) vabimo tudi tuje avtorje. Vsi znanstveni članki so recenzirani. Posebno pozornost posvečamo Janusovemu razdelku. Vsako leto izmed vseh znanstvenih prispevkov izberemo vsaj enega, ki se nam zdi najbolj tehten. Tuje avtorje v celoti prevedemo in objavimo dvojezično, ali pa besedilo slovenskega avtorja, daje razumlji­ vo širšemu krogu bralcev, prevedemo v angleščino Vsebine Etnomuzejskih strani so praviloma bolj strokovne; tu objavljamo predvsem prispevke, povezane z delovanjem muze­ jev. Znotraj omenjenega sklopa pa letno poročamo tudi o delo­ vanju Slovenskega etnografskega muzeja (letno poročilo, nove pridobitve, pomembni dogodki ...). V zadnjem razdelku Kritična in informativna bibliografija objavljamo letne bibli­ ografije sodelavcev SEM, priložnostno bibliografije drugih posameznikov in pa vsakoletne knjižne novosti. Že vrsto let si prizadevamo, da so v približno dveh tretjinah Etnologa objavl­ jeni znanstveni prispevki, k čemur nas med drugim obvezuje tudi eden od obeh sofinancerjev - Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ostalo pa strokovni članki, poročila, bibli­ ografije, knjižne novosti ipd. Objavljamo tako prispevke priz­ nanih domačih in tujih avtorjev kot tudi kakovostne prispevke novih diplomantov (redkeje študentov). Ves čas se trudimo, da bi bil čim večji del Etnologa vsaj delno dostopen tudi tujim bralcem. Poleg izvlečkov, povzetkov in besede o avtorju/avtorici, ki so pri vseh znanstvenih in neka­ terih strokovnih člankih tudi v angleškem jeziku, članke neka­ terih tujih avtorjev v celoti objavljamo v tujem (nemškem, fran­ coskem, angleškem) jeziku in v slovenščini. Žal nas pri pre­ vodih vse bolj omejujejo finančna sredstva. Ciljna publika so predvsem domači in tuji etnologi, antropolo­ gi, folkloristi, muzealci in vsi drugi, ki preučujejo načine živl­ jenja in vsakdanjo kulturo. Slovenski etnografski muzej Etnologa že od začetkov njegovega izhajanja pošilja v izmen­ javo številnim sorodnim domačim ter tujim znanstvenim in muzejskim ustanovam, v zameno pa dobiva njihove periodične in monografske publikacije. Tako v zadnjih letih muzejska knjižnica letno pridobi okoli 350 enot, od tega več kot 200 iz tujine. Po odzivih, na katere sem naletela sama, pa tudi po pripovedovanju številnih kolegov, je Etnolog tudi v tujini cen­ jena publikacija, ki je nekaterim tako vsebinsko kot oblikovno celo za vzgled. P B - K cusm stotwsK&t mooMsimMmtA Naslovnica Etnologa 1 (Lil), 1991. Datum prejema prispevka v uredništvo: 28. 6. 2004