Iz šole za šolo. R a. z z l o g o v a. n j e. (Sestavil Fr. Jamšek.) (Dalje.) XXXVIII. 1. i-skra, sprem-stvo, se-stra, nemš-tvo, vin-stvo. Pravilo: Ako je več soglasnikov mej dvema samoglasnikoma, vzamejo se k drugemu zlogu vsi tisti soglasniki, s katerimi se besede začenjajo. Ali je besed, ki se zaCenjajo se soglasniki skr? — (skriti, skruniti —) se soglasniki stv? — (stvariti, stvar —) se soglasniki str? — (strah, struna —) i. t. d. Na pr.: i-skra, spremstvo, se-stra, nemš-tvo, vin-stvo. Naloga. Napišite še nekaj tacih dvozložnic z vezajem mej zlogoma! 2. bre-skva, Vran-sko, roj-stvo, lov-stvo, IJHd-stvo. (Pravilo. — Na pr. — Naloga.) XXXIX. 1. Na-uk, so-vrag, pod-plat, prid-nost, pa-krog, Za-greb. Pravilo: Pri sestavljenih besedah je treba paziti, da se razstavijo tam, kjer so sestavljene. N. pr.: n a - u k , so-vrag, pod-plat, prid-nost, pa-krog, Z a - g r e b. Naloga. Napišite še nekaj takih dvozložnic z ločljivimi prednicami, pa z vezajem mej zlogoma! 2. na-slov, so-ud, O-glej, o-kraj, pod-kralj, vz-krs, pra-ded, r a z - d v o j. (Pravilo. — Na pr. — Naloga.) XL. 1. Ce - lje, zetn - lja, po - Ije; — svi - nja, skri - nja; — kle - šče, pi - šče. Pravilo: Ij, nj, šč so zraščeni (neločljivi) soglasniki; prvi potegne tudi druzega seboj. Na pr. Ce-lje, zem-lja, po-lje; — svi-nja, skri-nja; — kle-šče, pi-šče. Naloga. Napišite še nekaj takih dvozložnic z vezajem mej zlogoma! 2. žrm - lje, žem - lja, Polj - sko; — ko - nji, srenj - čan; — hro - šči, hru - šči. (Pravilo. — Na pr. — Naloga.) V ponovilo : Pri razzlogovanji je paziti na sledeča pravila: 1. Ako je soglasnik mej dvema samoglasnikoma, jemlje se k naslednjemu zlogu. 2. Ako sta dva soglasnika mej dvema samoglasnikoma, jemlje se navadno prvi soglasnik k prvemu, drugi pa k drugemu zlogu. 3. Ako je več soglasnikov mej dvema samoglasnikoma, jemljejo se k drugemu zlogu vsi tisti soglasniki, s katerimi se besede začenjajo (ločimo deblo od pritiklin). 4. Pri sestavljenih besedah je treba paziti, da se razstavljajo tam, kjer so?sestavljene. 5. lj, dj, šč so neločljivi soglasniki; prvi potegne tudi drugega seboj. XLI. Večkrat se zgodi, da natn pri pisanji vrste zraanjka, predno je zapisana začeta beseda. Takrat se nekaj besede pretrga ali razdeli in v novo vrsto zapiše. Pretrgati se beseda sme pa le tam, kjer se zloga sklepata. Besede se tedaj trgajo ali dele le po zlogih. Besede po zlogih deliti pravi se razzlogovati. Pri razzlogovanji rabimo vezaj. Ali se morajo deliti jednozložnice? Narek 1. Pišite in razložite dvozložnice: (Prvo besedo napiše učitelj na šolsko tablo sam, druge napisuje kak učenec.) Mama, Ana, Buda, cepec, človek, Drava, Eva, frača, Gradec, hiša, ime, juha, kaša, lice, mati, Nace, oče, papež, rokav, suša, šiba, Tone, ura, vaja, zima, žena. — (Prvo napiše zopet učitelj sam.) Mam-ka, Anton, barka, cerkev, čreslo, dobro, Evgen, flinta, grešaik, hruška, igla, JordaD, kafra, London, mašnik, naklo, Ormuž, paklez, rebro, Šmarje, travnik, Urška, vrček, zvonček, žvižgovec. — I-skra, spremstvo, plemstvo breskva, retkva, slovstvo, ostrost, Vransko. — Po-greb, podplat, podust (riba taka), pakrog, razkralj, predrag, končnik, Triglav, plastje, trsje, Oglej, pogled, Zavrh. — Ce-lje; bri-nje; pišče; polje, Poljsko, olje, volja, zelje; svinja, srenja, srenjčan, konjski; klešče, hrošči, trešči, Uštt. Narek 2. Ja-ma, Alojz, brana, cima, črevo, Dunaj, Eraa, fižol, gaga, hlače, Izak, Jurij, kamen, Loka, Mura, nečak, ogenj, pipa, rama, sreda, šoja, tovor, ukaz, vino, zlato, žima. — Med-ved, angelj, brodnik, cotlar, črednik, družba, kamnik, lisček, mačka, naglost, ovčar, palček, rožnik, sidro, tromba, umnost, vrednost, zrno, žveplo. — Bre - skva, sestra, iskra, ljudstvo, šolstvo, sredstvo, društvo, piskri, Bistra. — Na-slov, pridnost posmeh, razum, pravnuk, nahod, pohod, prihod, vzhod, hodnik, grozdje, listje, hrastnik. — Žrm-Ije; konj-ski; hro-šči; zelje, žemlja, sablja, kralji, volja, voljno; — brinje, Franja, črešnja, sanje, spanje, branje, svinja, svinjsko; — vaščan, meščan, peščen, koščen, Laščan. Narek 3. A-na je prid-no dek-le. Clo-vek je pr-va stvar na zein-lji. Leon XIII. je papež. Kri ni voda. Krava pri gobci molze. Kar mačka rodi, vse miši lovi. Sloga pravo moč rodi. Ljubo doma, kdor ga ima. Jordan je reka. Retkva je črna in bela. Oglej je vas onkraj Soče. Tudi konjsko meso je vžitno. Naš cesar so tudi kralj. Žima je prožna. Kaj terja brodnik? Kje je Kamnik? Kdo pride k nain piskre vezat? Človek ima razutn in prosto voljo. Svinjsko meso ni za bolne. Kaj in kje je Triglav? Pamet je boljša kot žamet. Boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Zakaj ima mlinar bel klobuk? če dol-go se-kaš, mo-ra past', tu-di naj-bolj tol-sti hrast. Kdo ne pije in ne je, pa je zmirom sito? Kakih kamnov je največ v Savi? Brez dela ni jela. Kdor laže, tudi krade. Laž ima kratke noge. Za dežem soluce sije. Hrast daje svinjam mast. Šiba novo mašo poje. Ti meni luč, jaz tebi ključ. Več oči več vidi. Danes meni, jutri tebi. Lastna hvala smrdi. Vsi ljudje vse vedo. Kdo še svoje hiše znotraj videl ni? Ima dve glavi, dve roki, šest nog; kaj je to? (Dalje prih.)