ZGODOVINSKI ZBORNIK,
PRILOGA
LJUBLJANSKEMU ŠKOFIJSKEMU LISTU.
-«©©© Izhaja v nedoločenih obrokih,
-§3-1
Osmo leto.
Ljubljana, meseca novembra 1895.
Številka 31.
Doneski
k zgodovini kočevske fare.
(Sestavil Viktor Steska.)
Sedma mrliška knjiga je od 2. sept. 1812. do maja 1821. Napis osme slove: VIII. Sterbe-Buch der Stadt-und Deknnat-Pfarre Gottschee, seit 1 ten May 1821 bis
13.	Juli 1831, okrog pa Bisthum Laibach, Pfarr Decanat Bezirksobrigkeit Gottschee, Gubernium Laibach, Kreisamt Neustadtl.
Vse potrebne rubrike so tiskane.
L.	1821.	jih je		umrlo	68
L.	1822.	))	))	»	87
L.	1823.	»	))	»	85
L.	1824.	))	»	»	74
L.	1825.	))	))	»	112
L.	1826.	))	))	»	126
L.	1827.	»		»	81
Na drugi strani prvega lista je opazka:
aetatis suae 72 */« J- und 18 Tage.
Sub Joanne Nepomuceno Tschinkl parocho et decano, consiliario consistoriali nec non scholarum circuli inspectore filio ex pago Schalkendorl oriundus Anno 1812 per Antonium Kautschitz Eppum Labacensem parochus et Decanus creatus in civitate Gottschee. Praefuit qua talis ab anno 1812 usque ad annum 1826 quo 19. Augusti hora quarta a meridie obdormivit in Domino. Secundi-tias celebravit 4ta Junii eiusdem anni praesente Reverendissimo Antonio Aloysio Wolf Eppo Labacensi, qui in hac solemnitate sermonem ex cathedra habuit. Valen-
tinus Preschern Decanus Reifnizensis, qui etiam adaugebat sua praesentia solemnitatem hanc, cronicum fecit: Antonius Aloysius Princeps Eppus senectutem venerans Joannes Nepomucenus Tschinkl secunditians clerus sacrificanti assistens VIVant CVnCtI DIVIna paCe preeMIatl.
Isthoc notatu dignum iudicavit: Andreas Luscher, defuncti Cooperator 1826. atque post obitum Decani Tschinkl, parochie et decanatus Administrator usque ad festum purificationis B. M. V. anni 1827.
V	tej knjigi se nahaja tudi prilepljen tiskan mrliški list kneza Viljema Turjaškega, vojvode kočevskega; poleg tega pa se še nahaja na levici opazka:
Von dem Unterzeichneten \vird hiermit im gegen-wiirtigen Sterbregister zum bleibenden Andenken beur-kundet, dass der durchlauchtige, Hochgebohrne Herr Wdchelm Fiirst v. Auersperg Herzog zu Gottschee am 16ten Marz 1822 im 73ten Lebensjahre an wiederholten Nervenschlage in Prag gestorben und dessen Herz in Gemiissheit selbsteigener Anordnung nach Gottschee gebracht und in der hiesigen Stadtkirche nach abgehal-lenem feyerlichen Exequium unter Assistenz des Herrn Pfarrers zu Mitterdorf Martin Rankl, dann des Herrn Pfarrers zu Mosl Michael Stonitsch, der Herrn Stadt-kapliine Michael AVolf, Andreas Luscher und des Herrn
31
Katecheten Johann Munini am 4. April 1825 in einer verschlossenen Urne neben dem Herzen seines Vetters Karl, Joseph, Anton Ftirsten von Auersperg, Ilerzogen zu Gottschee, beygesetzt worden sey. Johann Tschinkl, Stadtpfarrer und Dechant.
L. 1826. 15. avg. Gnadendorf Nr. 11. Franz Gibek aus Jallub in Miihren gebiirtig, kath. 23 J. alt, todtge-schossen von Riiubern 13 beym Uberfalle und Pliin-derung des herrschaftlichen Schlosses am 15. Aug. 1826, unversehen.
L. 1826. 19. in 22. avg. Gottschee Nr. 50. Dechant Tschinkl, qua die post discessum Labaco tamquam undecima hora 4 pomeridie defunctus est. 74 J. 3 M. 12 T. Brustwassersucht. Vers. Val. Preschern.
L. 1826. 27. sept. Gottschee Nr. 54 Nepomuk Reg-nard, Grundbuchsfuhrer beym Ftirsten Wilchelm Auersperg , 52 J. Brand der Eingeweide, welcher mittelst einer Schusswunde mit Kugel am 15. avg. bey der rauberischen Pltindeiung des herrschaftl. Schlosses ver-ursacht wurde. Die Leiche ist nach gerichtlicher Beschau begraben worden.
L. 1826. 22. sept. Gottschee Nr. 69. Anton Vodnik gebiirtig von Castagnoviza bey Triest, Knecht, 18 J. durch einen Kugelschuss an der Hirnschale der Riiuber, am 15. August d. J. beym Uberfalle und Pltinderung des herrschaftl. Schlosses am Schiidel verwundet und durch Brand gestorben. Versehen.
L. 1827. 25. Janner Wilchelm Ftirst Auersperg, Herzog zu Gottschee -- — im 45 L. J. am Nerven-schlage in Prag gestorben, Begraben zu Wlaschin. Prilepljen je mrliški list.
L. 1827. 25. jan. je bil tolik sneg, da ni bilo možno ljudij obhajati.
L. 1827. 11. Juny. Gnadendorf Nr. 5. Franz Wallner 48 J. Bey einer Ubersclnvemmung neben der Ziegel-htitte ersoffen.
L. 1827. 31. julija je umrl Mihael Gostel, aus Pre-rigel der Pfarre Polland 19 J. durch einen todtlichen Stich bei einer Rauferey, unversehen.
L. 1828. 22/10. gestorben in Schwarzenbach Nr. 24 Zwillinge an der Brust zusammengewachsen, Kinder des Mathias Gestel und Agnes Rothel.
1828. 10./5. Thomas Obermann, gewesener Pfarrer in Altlack pensionirt, 67 J. Vers. Schlagfluss.
Poročne matice.
Liber Imus Copulatorum. Str. 1 —119. Od leta 1669 —1732.
Prvi listi so odtrgani. Zapiski so malo točni.
L. 1671. so pisali tako: Die ut supra copulati sunt: Gregor Gliebe ex Kukendorf cum Maria ex Moschwolt
adstantibus Luca Hegler etiam ex Kukendorf. Navadno je le ena priča zapisana. Na strani 5 ima drugi dve priči, 3., 4., 5., 6., 7. pa le eno. 7. ima adst. fratre eius. Mesto adstante ali adstantibus je pisano tudi praesente ali teste. Na en dan je bilo navadno več porok. Pri nevestah so pisali le krstno ime, redkoma priimek, ki se pa vselej končuje na žensko končnico »in« na primer: Kressin, Krenin, Petschin, Kolmonin.
Na strani 9. beremo žensko pričo: adst. Paulus Grobner et Dna Catharina Plonsizin.	Pozneje sta priči
navadno en moški in ena ženska.
L. 1673. se začenja podpis duhovnikov, zelo nerazločno pisan.
Joannes Copriva ex civitate cum Catharina Ra-morin, testis Leonardus ah Erberg.
Na isti strani: Cop. e Nob. Dnus Nicolaus de Tri-digi cum Nob Virgine Uršula ab Erberin, adstans erat Dnus Martinus Sukoviz. L. 1672 je bilo poročenih 42, 1673 — 31, 1674 — 30, 1675	—	25,	1676	—	20,
1677 — 25, 1678 — 23, 1687	—	13,	1688	—	43,
1729 — 33, 1730 — 30 parov.
Liber II. Copulatorum sega od 1732—1772.
Liber III. Copulatorum od leta 1772 — 1788. Pod naslovom je natančna slika dveh zaročencev, ki si roko podajata. Meseca maja 1784 se pričenjajo nemške rubrike. Na koncu potrjuje maire Kopriva, da je knjigo prevzel.
četrta poročna knjiga sega od leta 1788 —1812 in peta od 1. 1816—1833. L. 1772 je bilo 48,1. 1787—19, 1. 1788—31 parov.
Opomniti bi bilo, da je mrliška matica I. od leta 1669 vezana v pergamen, ki je popisan s frakturnimi črkami, črnimi in rdečimi. Vsebina je najbrže kaka homilija. Poročne matice I. je samo prva platnica vezana v pergamen in istotako popisana.
V	četrti poročni knjigi se nahaja popis neke slavnosti iz 1. 1803. Na prvi strani je namreč opazka: Pro aeterna memoria, v kateri popisuje dekan Frančišek Ser. Fayenz prihod nadškofa Brigido v Kočevje, ki je ob tej priliki posvetil v mašnika Daniela Fayenza in se vdeležil zlate maše župnika Ramutha. Datovan je spisek 30. sept. 1803. Slove pa tako-le:
Pro aeterna memoria.
Der September des Jahres 1803 wird in den Jahr-btichern des Herzogthums Gottschee auch ftir die spiite Nachkommenschaft einer der merkwiirdigsten Monathe verbleiben, denn Feyerlichkeiten mancher Art traffen zusammen, die uns die frohen Tage dieser Feyer un-vergesslich machen. Schon den 3 ten September tratten Seine Hochfurstliche Gnaden unser Ilochwurdigster Herr
Erzbischof, geborener Freyherr von Brigido ihre Reise mit dem Gefolge unter Begleitung des Hochwiirdigen Herrn Generalvicars und Kanonikus Georg Gollmayer, dann, des Hochgebornen und Hochwiirdigen Kanonikus Herrn Joh. Nep. Freyherrn von Taufferer und des Hoch-wurdigen Herrn Stadtpfarrer und Kanonikus Leonhard von Schluderbach von Laibach nacli Gottschee an, um unsern wiirdigsten Herrn Stadtpfarrer und Dechant Franz Seraph Fayenz einen auszeichnenden Beweis Ihres vor-ziiglichen Wohlwollens und besonderer Achtung dadurch zu geben, dass Hochdieselben geruheten dessen Neveu den Daniel Fayenz in unserer Stadt dass hi. Sacrament der Priesterweihe zu ertheilen.
Hochselben verweilten den 6. Sept. zu Reifniz, wochin sich dann den 7. friih unser vviirdigster Herr Dechant Franz Ser. Fayenz begab, um Seine Hochfiirst-liche Erzbischof!. Gnaden ehrfurchtsvoll zu bewillkom-men. Abends 6 Uhr trafen sodann Hochdieselben unter dem Donner der aufgepilanzten Bollner und Kanonen, unter dem Gelaute aller Glocken und dem frohen Zu-rufen einer unendlichen Volksmenge, die von allen Gegenden des Herzogthums herbeistromte. in Gottschee ein. Vor der Stadt stiegen Hochselben ab, und be-gaben sich unter Vortragung vieler Fahnen und unter dem von den 4 ansehnlichsten Biirgern dieser Stadt getragenen Ilimmel (od. Valdakin) in feyerlicher Pro-cession in dassige Pfarrkirche, um daselbst das hlgste Altarssacrament anzubethen, wahrend welcher heiligen Handlung auf dem Chore Trompeten und Pauken er-schallten. Abends brachte Hr. Krombholz unser verdienst-volle Stadtlehrer, dem bohem Gaste eine Serenade mit blasenden Instrumenten, er erwarb sich dadurch um so mehr den ungetheiltesten Beifall, da der gute Fortgang in der Musik bei unserer Jugend ganz sein Werk ist, indem wir diesen Theil der Erziehung bloss seiner Bemiihung und der Unterstiitzung unseres wiir-digsten Herrn Dechants verdanken, der nicht nur allein alle blasende Instrumente grossmiithig herbeischaffte, sondern dem \vir auch die Vergrosserung unserer schonen Kirche, die neue priichtige Orgel und den gegenwartigen Bau unseres 20 Klaffter hohen Tburmes zu verdanken haben.
Den 8. friih um 7 Uhr geschah unter Assistirung der hochwiirdigen Herrn Domherrn die feyerliche Ein-segnung des Hr. Daniel Fayenz zur priesterlichen Wiirde in Beiseyn seines Oheims des Hochwiirdigen Herrn Dechants, dann der von Wonne durchdrungenen Eltern und Anverwadten des neugeweihten Priesters, worunter sich auch sein Oheim Herr Karl Fayenz, In-haber der priviligirten k. k. Papierfabrigen von Haiden-schalt samt seinem Reisegefahrten Herrn Coloman Friedrich, Praefect des Gorzer-Gymnasiums befand, und
mehreren Tausend von Menschen. Nach geendigter Or-dination ertheilten Seine hochfiirstlichen Gnaden un-zahligen Menschen von verschiedenen Alter und Ge-schlechte das hi. Sacrament der Firmung, worauf um 10 Uhr durch die Secunditz des Hochwiirdigen und jubi-lirten Priester und Pfarrers Herrn Ignatz Ramutba, eines Oheims des Neugeweithen die Feyerlichkeiten dieses Tages noch mehr verherrlichet wurden; nach welcher hi. Handlung unser Hochwiirdigster Herr Erzbischof abermals, so wie auch Nacbmittag dem herbeistromenden Volke das Sacrament der Firmung ertheilte, auch am 9 ten confirmirten Seine Hochfiirstlichen Gnaden.
Den 11 ten September war endlich der uns un-vergessliche Tag des hochsten Entziickens und der unaussprechlichen Wohne; schon um 8. Uhr Morgens hielt Herr Martin Rankel seine erste feierliche hi. Messe in Gegenwart seiner Hochfiirstlichen Gnaden unsers angebetteten Herrn Erzbischoffes; hierauf ertheilten Hochdieselben abermal dem herbeistromenden Landvolke die hi. Conlirmation; aus dem aus den eingesammelten Firmbandern erhellet, dass beinahe 2000 Menschen wahrend dieser 3 Tage konfirmirt wurden. Um halb 11 hielt der Ilochwiirdige Herr Leonard Prenner Pfarrer zu Riegg eine schon passende Rede von der Wiirde un den Pilichten eines Priester, wodurch er sich den lauten allgemeinen Beifall der hochsten Giiste erwarb. Endlich hielt um 11 Uhr Herr Daniel Fayenz Neveu unsers innigst verehrten Herrn Dechants, dessen all-gemein bekannte unendlichen Verdienste zu ehren Seine Ilochfiirstliche Gnaden uns soviele Tage der unaus-sprechlichsten Wohne machten. unter Assistirung des hochw. Herrn Stadtpfarrers von Laibach Herrn Canonicus von Schluderbach das feyerliche erste heilige Messopfer unter einer trefflichen Vocal und Instrumentalmusik und unter mehrmals wiederhohlten Donner der Kanonen. Diese frohe Feyerlichkeit einzig in ihrer Art, wurde durch die hohe Gegenwart des Hochwiirdigsten Herrn Fiirsten und Erzbischofs sowohl als durch jene seiner Durchlaucht des Herrn Fiirsten Wilchelm von Auersperg erstgebornen Herrn Sohnes unsers gnadigst re-gierenden Herzogs noch mehr verherrlicht. Zu Mittag beehrten auch Hochdieselben beiden Herrn Fiirsten unsern verehrtesten Herrn Dechant mit Ihrer hohen Gegenwart, wo an einer Tafel von 50 Gedecken und einer wohlbesetzten Musik unter Leitung des wiirdigen Herrn Stadtlehrers Krohnholz gespeiset wurde. Endlich den 12 friih reisten Seine hochfiirstlichen Gnaden unser innigstgeliebter Herr Erzbischof unter den heissesten Segnungen und Thranen des Dankes eines unziihligen Volkes von Gottschee ab; dessen Andenken in den dankbaren Herzen der Gottscheer nie ausloschen wird.
31*
Den 25. September erneuerten sich in unserm Herzogthume die in der Stadt Gottschee gefeyerten Feste abermal, indem in der Pfarr Riegg Ilerr Mathias Krische, und in der Pfarr Mitterdorf Ilerr Georg Jonke ihr erstes heil. Messopfer darbringen werden.
Stadtpfarr Gottschee am 30 ten 7ber 803.
Franz Seraph Fayens, Stadtpfarrer, Dechant.
Ali ni ta spis pravi otrok svoje dobe? Opomniti bi bilo, da ni bil posvečen takrat le Daniel Fayenz, ampak tudi Martin Rankel, Matija Krische in Jurij Jonke- kar se izpozna iz dekanatskega zapisnika 1. 1828.
V	francoski dobi so spisa vali tudi meri ali župani matice. Tako matico je poslal vsako leto mirilni sodnik meru. Matica je imela pritisnjen pečat na vsaki lihi strani. Na levi je Ilirija z napisom : »Ilyrie 75 c.« na desni orel z napisom: »K. k. Cont. Stempel Illyrien F. 1.«
Rojstvo so tako-le vpisavali: Im Jahre achtzelin Hundert vierzehn den ersten des Monaths Janner um neun Uhr Vormittag ist vor mir Johann Rothi Maire und Beamten des Personenstandes der Gemeinde Mal-gern im Departement Krain Martin Konig fiinf und dreissig Jahre alt, Bauer, wohnt in Altlaag IINr. 30 erschienen, welcher mir ein Kind des weiblichen Ge-schlechtes vorwies, das von ihm Declaranten erzeuget und von Uršula geborene Eppichin dessen Gattin den ersten des Monaths Janner um vier Uhr in der Friihe gebohren wurde, mit der Erklarung, dass er diesem Kinde den Vornahmen Maria geben wolle.
Nachdem die besagten Erklarungen und Vorzei-gungen in Gegenwart des Joseph Kikel, fiinf und vierzig Jahr alt, Bauer, und Michl. Morscher fiinf und dreissig Jahr alt, Bauer, beide aus dem Dorfe Altlaag geschehen sind, haben der Vater und die Zeugen die gegenwartige Geburtsurkunde nach vorhergegangener Vorlesung derselben, da Niemand von den amvesenden zu schreiben verstand, oder sich zu unterschreiben im Stande warn, so habe ich in ihrer Gegenwart die doppelten Exemplarien der Urkunde ausgefertiget und unterzeichnet.	Der	Maire
Poroke je vpisaval mer. Tak vpis je dvojni oklic in spričevanje, da sta se dotičnika vzela. Oklici so se navadno vršili ob dvanajstih opoludne pred županovo hišo, potem se je oklic nabil na vrata, da ga je vsak lahko bral. Med prvim in drugim oklicem je moral minuti teden in do poroke zopet	teden.	Poroka	se je
vršila: Ženin, nevesta in priče (družinski	svet	=	Fami-
lienrath) pridejo pred župana in ga prosijo, naj ju poroči. Ker se po dvojnem oklicu	pred	vrati	ni	nihče
proti zakonu oglasil, prebere mer	vse listine	in	šesto
poglavje petega titula, in vpraša ženina in nevesto, če se vzameta. Ko potrdita, pove jima, da sta mož in žena
(im Nahmen des Gesetzes den Auspruch that, dass--------------
durch die Ehe verbunden sind). Potem je mer spisal poročni list in ga dal pričam podpisati, če so znale pisati.
Smrt so zapisavali: Im Jahre 1814 den 10. Janner sind vor mir Johann Rothi Maire und Beamten des Personenstandes der Gemeinde Malgern im Canton Gottschee District Neustadtl und im Departement Krain, die 2 Zeugen nahmentlich Joseph Schleimer und Anton Haferle von Windischdorf erschienen und haben er-klart, dass den 10. Janner die Maria Krobatbin 2 J. alt von Windischdorf Haus Nr. 14 gestorben ist, nach ge-schehener Erklarung und Vorlesung die Urkunde aus-gefertigt und sie nach Vorlesung derselben. da niemand von den amvesenden Partheyen zu schreiben verstand, so habe ich in Ihrer Gegenwart die doppelten Exemplarien der Urkunde unterzeichnet.	per	Majre
4.
Vseh duhovnikov, ki so službovali v Kočevju, ne bo mogoče nikdar našteti. Navesti hočem one, ki jih je bilo možno zaslediti. Od 1. 1G69 bo vrsta precej polna, ker so imena izpisana iz matic. Pridejane številke kažejo, da je ono leto duhovnik ondi pastiroval. S tem seveda ne trdim, da bi preje ali pozneje ne bil ondi v službi.
Prvi znani duhovnik je Herman iz 1. 1393 (Mitth. 18G0 in 1862.; Par. 1874.)
14.	junija 1476 se bere vikar Daniel (Izv. 1891. str. 10.)
24. januvarja 1482 in 29. januvarja 1486 vicarius ad s. Barthol. Lucas (Izv. 1892, 54.)
13. decembra 1495 sta bila sledeča Kočevca posvečena v čevdadu v mašnika: Baltazar, sin Jurija Rennerja in Leonard Grueber (de Chotze).
25. marca 1495 postane Kristijan, sin pok. krojača Ahaca (de Chocze) v. oglejski cerkvi subdijakon na titul metliškega glavarja Žige Piersa in 20. maja 1497 v Čevdadu dijakon; tonzuro in manjše redove dobi 25. marca 1497 v Ogleju Koloman Franck; Gašpar, sin Jurija Rennerja (de Gotscze) prejme 25. dec. 1497 v čevdadu dijakonat in 10. marca 1498 mašništvo; 20. avgusta 1497 dobi tonzuro in manjše redove novomeški kanonik Michael Valler (de Choczei in 10 marca 1498 br. Frančišek (de Gottsche), bivajoč v ljubljanskem frančiškanskem samostanu; 18. marca 1499 pa dobi subdijakonat v čevdadu Pavel, sin pok. črevljarja Gašparja (de Gocze) na mizni titul Žige Piersa, cesarskega glavarja metliške grofije, in 30. marca 1499 dijakonat (Izv. 1893. str. 23, 24.)
24. dec. 1497 dobi vikar cerkve sv. Jerneja (in Gottschee) Leonard Wiirfel, od patrijarha dovoljenje, da sme odvezovati od vseh pridržkov, razun od uboja. Kočevski župnik Luka Sichel (Parapat ima po Mitth. 1862 Lichtl) da 7. marca 1498 svojo faro zopet v najem vikarju L. Wiirfelnu. (Izv. 1893, str. 24 )
20.	junija 1504 je bil koč. vikar Gašpar Valar (Waller) od generalnega vikarja postavljen za sodnika v pravdi med ribniškim župnikom in naddijakonom Danielom in nekim Tomažem Eckerjem.
13. dec. 1505 je bil kočevski subdijakon Skolipeta od ribniškega naddijakona poslan v Videm. (Izv 1892 str. 55.)
1524 Michael Waller (Mitth. 1862).
L. 1582 je bil kočevski župnik od patrijarha izobčen ; odvezal ga je izobčenja vizitator Polidor pl. Montagnana in ga naredil začasnega komisarja nad ribniški naddijakonat. (Izv. 1892, str. 55.)
L. 1598 je župnikoval Krištof Plankl (Koblar bere Plank). Bil je sicer katoličan, a cerkev je zanemaril in premehek je bil, ker očitnih grešnikov ni kaznoval javno, ampak je rajši od njih jemal globo (Izv. 1892, str. 55). Najbrže je postal potem župnik Koprivniški (Nesselthal), dokler ni bil vmeščen za kanonika novomeškega 1. 1604 21. marca. 7. marca 1619 je bil potrjen za župnika kamniškega in mesec pozneje za naddijakona gorenjskega, kakor je bil preje ribniški od leta 1614 nadalje, ko je dobil tudi beneficij sv. Andreja v Dobre-poljah. Iz Kamnika je odšel, zakaj 5. marca je dobil to župnijo Mihael Valič. Ko je ta resignoval, dobil jo je zopet Krištof Plankl, ki je bil protonotarij apost., cesarski svetnik, naddijakon gorenjski, kanonik novomeški. V Ribnici ga je hotel umoriti neki Mat. Zadnik.
V	to dobo spadata tudi župnika Lenard in Jernej Zigelfest. Lenard pl. Zigelfest je namreč popustil katoliško vero in se poluteranil. Odstavljen je pridigoval v svoji hiši »nel luogo de Ilozevia«, pravi ovadili list. Nadvojvoda ga ukaže zapreti, a prišel je 1. 1613 sam pred vicedoma v Ljubljano in zastavil s sinom svojim Janezom, ki je bil tajnik pri deželnem glavarstvu, vse svoje in sinovo imovino, da se bode postavil pred sodbo, kadarkoli ga pokliče, ako mu za sedaj prizanese ječo in izpusti domov. Vlada ni privolila, toda vicedom Jožef Panizoll je bil Zigelfesta oprostil proti reverzu. Vicedom trdi, da je Zigelfest bil pred 20imi leti odstavljen, da je pa zopet dober katoličan in se je izkazal s spovednim listom. Zato seje 10. marcija 1. 1615 vlada v Gradcu pritožila, da omenjeni odpadnik v Kočevju pohujšuje ljudi in odvrača od prave vere; vicedom naj ga prime in od sodišča do sodišča pošlje v Gradec. Sodnik, ki ga je vicedom skrivaj poslal v Kočevje, vrnil
se je sam z naznanilom, da je Lenart Zigelfest odpotoval, kam pa, nihče ne ve. Izid te obravnave ni znan. Bržkone je imenovani gospod umrl kot dober katoličan, ker 1. 1638 je njemu in Jerneju Zigelfestu, ki sta bila oba župnika kočevska, v cerkvi grobne napise napravil Janez Albert Erberg, doktor sv. pisma in modroslovja. (Parap. Let. 1874. str. 87, 88. Dimitz III. 345.)
26.	maja 1622 je dobil faro (Gotzheuie) Štefan Zurentio. (Izv. 1893, 24.) Ribniški župnik Frančišek Vaccano se imenuje nadijakon ribniški in kočevski župnik. L. 1641 je postal vesoljni vikar v Ljubljani. Sicer pa nahajamo 1. 1638 župnika Janeza Alberta Er-berga. 23. maja 1639 je bil na cesarski predlog potrjen za župnika Ivan Herler. (Par. str 100, Izv. 1893, str. 24.) Parapat poroča, da je bil Andrej Fyssenhwett (?) župnik do 1. 1669, ko je z dekretom dne 25. aprila 1669 Vuk Engelbert Turjaški tamquam legitimus Dominus ac patronus mestno faro podelil Jeronimu pl. Stembergu. V reverzu je moral novo izvoljeni župnik obljubiti, da bo skrbel za spretnega učitelja in Cerkvenika in za godbo. Dolgo ni župnikoval, zakaj že istega leta je umrl. 22. oktobra 1669 je prezentoval turjaški grof Jurija Oplaniča (Opplanitsch), dotlej župnika v Crmošnjicah. Ta je prvi župnik kočevski, ki je podpisan že v maticah. L. 1695 mu je nasledoval baron Franc Daniel Moshkon, ki je župnikoval 40 let, do -j-14. apr. 1735. Ta je bil doktor modroslovja in je dobil 21. febr. 1700 naddijakonsko ča-st, ker stari ribniški župnik Tomaž Renner za to ni bil več sposoben. T. Renner je umrl 1. nov. 1708. Njegov naslednik je bil zopet naddijakon ribniški. L 1731 je bil posvečen v mašnika Jurij Sladkorna iz Kočevja. Po IVIoshkonovi smrti je bil župnik Frančišek Jakob Kossler (sacerdos ac parochus iubilatus) od 1. 1735—1764.
Naslednik mu je bil Janez Matija Khern »A. A. L. L. et Pliilosophie nec non Theologiae Doctor, Pronotarius Apostolicus, consiliarius Archi-Episcopalis, Archiparochus et Decanus«. Parapat piše o njem, da je veroval v čarovnice, potrjeval in z veliko gorečnostjo zagovarjal še 1. 1760 njih sežiganje v nalašč zato sezidanem stclpu, imenovanem »Zauberthurm«. Imel je dva brata, prvi je bil kapelan pri njem, drugi turjaški oskrbnik v mestu Na sv. Ignacija dan je hodil neki v Ljubljano pridigat, ker je bil menda (?) jezuit, o sv. Jerneju pa so očetje Jezusovega reda opravljali božjo službo v Kočevju. — Kernov naslednik do 17. jan. 1788 je bil Frančišek Karol Loy, ki je za ubožce in cerkvene potrebe naložil 5000 gld. Umrl je 71 let star na št. 16. — Za njim je prišel Frančišek Ser. Fayenz, ki je župnikoval do 18. apr. 1812, ko je v župnišču št. 50 umrl 75 let in 7 mesecev star.
Za njegovega župnikovanja so zapustili cerkev sv. Jerneja in se preselili v mesto. V »Pro aeterna memoria« beremo o njem : »dem \vir auch die Vergrosserung unserer schonen Kirche. die neue prachtige Orgel uncl den gegenwiirtigenBau unseres 20Klaffter hohenThurmes zu verdanken haben«. Bd je prvi dekan kočevski pod ljubljansko nadškofijo. Nasledoval mu je Janez Tschinkl, rojen v Schalkendorfu od 1. 1812 do 19. avg. 1826. Dne 4. junija 1826 je slavil svojo zlato mašo; slavnostni govornik je bil škof Anton Alojzij Wolf sam.
Med Fayenzem in Tschinkl-om je bil administrator Martin Rankl, ki je moral oddati meru cerkvene matice. — Matija Rothi je župnikoval od 1. 1827 do 18. sept. 1836. Dekan je bil od 1. 1829 Martin Rankl, župnik v Stari Cerkvi, ki je to službo opravljal do svoje smrti 16. avg. 1845. Janez Recher je bil župnik od 1. 1836 do 13. jan. 1848, torej niti tri leta dekan; Michael Wolf od 1. 1848 do 26. jan. 1860, Jožef Boner do leta 1864, Matej Kožuh od 28. sept. 1864 — 1868. Matija Strucel do 1. 1869 in Jožef Novak do 11. nov. 1883. Sedanji dekan je Jožef Krese od 24. aprila 1884.
K ape lan i v Kočevski fari: Mat. Peer 1673 — 1676 ; Janez K. Grabner 1673—1676; M. Christaniz 1674; Mihael Samide 1675—1676 ; Andrej Schneller (m. Schnol-ler) 1675; Mihael Walisch 1677; Egher (?) 1679; Matija Sturm 1683—1684, pozneje župnik reški ; Matija Ramor 1683—1686, pozneje župnik koprivniški; Janez Cusoltig 1683 — 1687; Jožef Jurij Peer 1684—1704, ko je umrl
21.	sept. v Kočevju; Andrej Egger 1693—1695; Janez K. Berko 1690—1695; Jernej Egger 1695—1728 (curatus loci); Jan. Tschinkel 1698—1700; Mat. Štraus 1702—1704; Jožef Schober 1703—1704; Janez Schusteritsch 1704; Jurij Jaklitsch 1705 —1711; Janez Fux 1705—1715; Janez Oslonitsch 1711—1712; Jožef Khren 1714; Janez Loy od 1714—1715; Matija Verderber 1715 — 1727 [najprej vikar potem kapelan (cooperator)]; Janez Kikhel 1722 — 1723; Mihael Voischakh 1728— 1735; Janez Stariha 1728; Matija Rankel 1733—1744; Jožef Frančišek Copriva 1735 — 1754 ; Frančišek Jožef Torta 1735—1739; Matija Fux 1740—1743 ; Antonij Premier 1746—1767; Jan. Stemberg 1747—1752 (primmissarius); J. Moraviz 1751, samo enkrat vpisan; Janez Frid. Cern (Khern in Kern) 1755—1765; Janez Renilovitsch, primmissarius 1756. L. 1747 sta mu sodnik Matija Jauth instarej-šinstvo zagotovila kot absolv. rhetorju titulum mensae iz dohodkov kočevskega mesta. Pravilno bi se moral pisati Ranilovitsch; Mih.Vidosch 1757 ; Jan. Coprival758—1770; Damian Mertschun 1762 - 1784; bil je zaporedoma katehet, beneficijat in kapelan; Matija Jac. Ramor 1762—-1787, manemissarius, potem vicarius; Fr.Fayenz 1766—1788, vikar, potem kapelan; Pavel Sturm 1764 — 1773 mane-
missarius , potem vicarius; Nicolaus de Knesenhoff 1769—1780, vikar, kapelan, potem postal parochus in Termis; Anton Jurij Walisch 1770—1786; Fortunat Paulitsch 1774—1794; Jurij Paulitsch 1774; Jurij Lo-retitsch 1775—1780; Jožef Ranilovitsch 1775; Anton Peerz, 12. febr. presbyter cum facult. Rmi Dni Archidiac. 1779—1780 curatus. Ignacij Kreuzmeyer 1781—1805, beneficijat; vikar in kurat; Matija Rothel 1782—1788; Jan. Nep. Tschinkel 1783; Lenard Prenner 1785—1800; Jožef Weiss 1788; Janez Creuzmeyer 1785; Tomaž Oberman 1796; Anton Kraschabitz 1798—1801; Matija Osterman 1799 — 1803; Michael Jonke 1801 —1807; Martin Rankl 1804—1812; Daniel Fayenz (= Fajenzi) 1805—1813, 1. 1823 capell. loc. v Borovcu iMorobitz), 1 1828 na Topli Rebri; Matija Krische 1813—1814 ; Jurij Verderber 1816; Andrej Luscher 1816 —1827; Janez Petroutschitsch, katehet 1819—1820; Mihael Wolf, 1820—1827, pozneje dekan od 1. 1848—1860; Janez Mu-nini, katehet 1821 —1822; Jožef Antontschitsch 1824 do 29. marca 1829; Franč. Dolicel 1830.
Kapelan i od 1. 1830. Mihael Wolf 1821—1831; Frančišek Draschler 1827—1831; And. Saiz 1831—1832; Fr. Kaliger 1832—1834; Jožef Nachtigall 1833—1834; Blaž Leben 1835—1844; Jernej Medved 1835; Janez Olipič 1836—1840; Jakob Stresen 1841—1842; Martin Skubic 1843—1849 ; Peter Krištofič 1845—1852 ; Matija Marolt 1849—1851; Jožef Krombholz 1852; J. Kroškovic 1853—1855; Simon Pleničar 1853—1856; Peter Teran 1856—1857; Matija Kulavic 1857—1858; Franč. Svetlin 1858—1860; Janez Premerstein 1859 — 1860; Ignacij Gregorič 1861; Matija Kuhelj 1861—1862; Gustav Molj 1862—1863; Feliks Knific 1863—1864 ; Wiljem Gašperin 1864—1865 ; Matej Jereb 1865—1868; Franč. Schweiger 1869—1870; Franč. Petrovčič 1871—1875, Lovro Gantar 1. okt. 1875—1881; Jakob Lebar od 22. febr. 1876 do 23. apr. 1877; Franč. Kadunc 1882; Peter Berčič od 12. okt. 1882 do 10. jan. 1884; Janez Smrekar od 10. jan. 1884 do 12. okt. 1886; Janez Kunauer od 1. julija 1887 do 1889; Anton Krainer 1889 do 16. jan. 1891; Viktor Steska od 5. sept. 1891.
B en e fic ij a ti: Jurij Tomec 1831; Jurij Gornik 1832 — 1836; Andrej Škrabec 1838 — 1842; Lovro Pintar 1843; Daniel Terček 1843—1844; Stanislav Schranz 1844—1846 ; Žužek 1847; A. Wonča 1848-1849; Lovro Bernik 1850 — 1851; Frančišek Indihar 1852—1853; Franč. Svetlin 1854 - 1856 ; Janez Rozman 1857—1861; Primož Jan 1861—1864; Janez Ažman 1865—1868 ; Matija Prijatelj 1869 — 1871; Jurij Rozman od nov. 1872; od okt. 1873 Martin Molek; od okt. 1874 Jožef Rome; do 1. okt. 1875 Lovro Gantar. Od 1. 1881 do sept. 1884
prof. Janez Komljanec; Jožef Porubski od 1. sept. 1884 do 10. jan. 1887; Janez Kunauer od 4. jan. 1887 do
1.	jun. 1887 ; Janez Hromeč od 20. jul. 1887 do 1. avg. 1888; Anton Krainer od 1. avg. 1888—1889, Andrej
Plečnik od 1. 1889—1890; Franč. Birk od 9. sept. 1890 do 26. apr. 1892; Janez Lovšin od 9. maja 1892.*)
*) Od 1. 1800 dalje duhovnikov ne navajam po maticah, ampak po seznamu, ki se hrani v župnijskem arhivu.
(Nadaljevanje prih.)
Duhovniška bratovščina sv. Mihaela v Mengšu.
(Od leta 1667 do 1799.)
(Konec.)
Anno 1719.
Illma Dna, Dna Catharina Cordula ab E gg.
Illma Dna Maria Catharina a Wolwiz, obiit 21. Decembris 1721.
Illmus Dnus, Dnus Joannes Adamus Rasp Comes in Kreit-berg.
Anno 1721.
Honoratus Vir Simon Sabukowiz, p. t. aedituus Wodicii.
Illma ac Adm. Rda Dna, Dna Maria Cordnla a Liechtenberg, Seti Dominici Ordinis in Michelstetten Professa.
Illma Domicella Rosina Theresia Comitissa a Liechtenberg.
Anno 1722.
Perillustris Dnus Laurentius Daniel a Wolwiz.
Perillustris Dna Susanna Felicitas a Wolwiz.
Honoratus Vir Andreas Illousohek, organista et aedituus Mons-purgi.
Anno 1723.
Illmus Dnus, Dnus Carolus Josephus Daniel Comes a Rei-sing etc.
Anno 1724.
Adm. Rda ac Religiosa Dna Maria Rosa Zezkherin, Ord. S. Dominici in Michelstetten Professa.
Adm. Rda ac Religiosa Dna Maria Constantia ab Erberg, Ord. S. Dominici in Michelstetten Professa.
Adm. Rda ac Religiosa Dna Maria Catharina Plauzhin, Ord. S. Dominici in Michelstetten Professa.
Nobilis Dnus Josephus Leopoldus Gappmayr, caes. telonii in Humez praefectus, eiusque Dna coniux Maria Anna Josepha Theresia, nata Baronissa Rambschisohlin.
Anno 1725.
Adm. Rda, Religiosa ac Illma Dna Ignatia Maria a Liechten-berg, S. Dominici Ord in Michelstetten Professa.
Adm. Rda, ac Religiosa Dna Anna Christiua a Sellenitsch,
S. Dominici Ordinis in Michelstetten Professa.
Nobilis Dnus Joannes Carolus Dietrioh, Scriba in Michelstetten.
Anno 1727.
Illmus et Excellmus D. D. Wolffgangus Waichardus Comes a Oallenberg, Capitaneus.
Illmus Dnus Sigefridus Balthasar Comes a Oallenberg.
Illmus Dnus Sigefridus ab Aiohelbnrg, cum Illma conjuge sua Maria Elisabetha nata ex L. Baronibus a Jebornik.
Anno 1728.
Sigismundus Conradus Skerpin de Oberfeldt.
Anno 1729.
Illmus Dnus Sigismundus Antonius Vrsini S. R. I. Comes a Blagay.
Anno 1743.
D. Valentinus Ootzl, chori regens Litopoli.
Anno 1748.
D. Jacobus Flaport, Magister postae ad S. Osvvaldum.
Anno 1751.
D. Ludovicus Jacobus Dietrich, Caesareus Telonarius Hyper-labaci.
D. Maria Anna, eiusdem uxor.
Anno 1753.
D. Josephus Carolus Khern, praefectus Comitatus Gottsche-viensis.
Anno 1754.
Perillustris Domicella M. Josepha de Prekerfeldt in Altenburg.
Anno 1756.
Jacobus Widiz ex inferiori Monspurg.
D. Josephus Gross, praefectus in Reuttenburg.
D. Hermanus Deu. praefectus in Sbur.
D. Leopoldus Alexander ab Hoohenwarth, Provincialis. Anno 1757.
Domicella Antonia ex L. B. ab Apfaltrern in Stein.
Anno 1759.
D. Anna Rosina Dletriohin, Hyperlabaci.
D. Franoisoa Frizhkin in Neustatl.
Anno 1760.
D. Donatus Dietrich, praefectus Seisenbergi.
D. Maria Cordula, ejusdem uxor.
D. Franciscus Xav. Dietrioh, officialis Michlstadii.
Honesta virgo Maria Anna Duskin in Neystatl.
Anno 1761.
D. Joannes Michael Shrom, praefectus Rudolfswerdae.
D. Daniel Kern, Praefectus Gottscheviae.
D. Maria Elisabetha ejusdem conjux.
Anno 1762.
D. Josephus Clemenz, Sacerdos.
U. Maria Anna Fabianin. vidua Seisenbergi.
D. Philippus Sketl, officialis Labaci.
Honestus Vir Joannes Crishe in Ruesbacb.
Anno 1763.
Perilustris Dna Maria Auna de Rastem.
Perilustris Domicela Rosalia de Rastem.
Perilustris Dnus Josephus Ernestus a Skerlichi et ejusdem Dna uxor Maria Anna.
Anno 1765.
Perilustris Domicella Maria Anna de Rastem.
Anno 1767.
lllmus Dnus Dnus Josephus L. B ab Apffaltrem, et Illma DD. ejus conjux Maria Rosalia.
D. Andreas Sovan, Praefectus in Mokriz, et Dna ejusdem conjux Anna Maria.
Virgo Maria Elisabetha Ostroshnikin.
Anno 1768.
Illma Domicella Maria Theresia Ex L. B. a Gali.
Perillustris Domicella Maria Catharina a Shemenitsh. Perillustris Dna Maria Anna Shrokingerin de Neldenberg. Perilustris Dna Anna Maria Elisabetha Wulovizhin.
Anno 1772.
Nobilis Dnus Joannes Ernestus Emerl, Praefectus in Ober-Roitsh.
Anno 1774.
Nobilis Domicella Maria Anna de Enzenberg.
Anno 1775.
D. Joannes Mihael Tshitsheg, Praefectas in Erlachstain.
Anno 1776.
Nobilis Dnus Joannes Bapt Zitteneg, dominus Arcis Mons-purg et
Dna ejusdem Conjux Maria Rosalia.
Anno 1778.
Honorabilis vir Bartholomaeus Detela, Caupo extra Gonobiz in Tepana.
Anno 1779.
Illmus D. D. Franoisous Salesius L. B. de Dienersperg D. D.
Poniculis in Styria.
Illustrissima et Reverendissima DD. Mater Maria ITepomuoena de Pettavar, Priorissa in Studeniz.
Anno 1782.
Nobilis Dominus Joannes Suetlin, praefectus in Radelstein. Anno 1785.
Nobilis Dnus Joannes Bapta Zitteneeg cum consorte sua Dna Rosalia Dni Arcis Monspurg, Insignis noster Benefactor.
Razven tega zapisnika imela je bratovščina tudi še posebno knjigo, v katero je zapisavala vse svoje dohodke, svoje glavnice in ustanove, sploh celo svoje premoženje. Posamezni odlomki te knjige, ki so se nam ohranili, kažejo nam le deloma gmotno stanje naše bratovščine. Iz teh zapiskov razvidimo, da je imela n. pr. 1763. leta 8225 gld. 17 kr. premoženja, ki je od tega časa naprej vsled vsakoletnega čistega preostanka naraščalo za okroglih 500 gld. Koliko je znašalo njeno premoženje tedaj, ko je posegla po njem roka cesarja Jožefa II., iz ohranjenih listin ni razvidno.
Njeno premoženje šlo je namreč v verski zaklad, ki je prevzel ob enem nalogo, skrbeti za izpolnjevanje ustanovnih dolžnostij, katere je imela duhovniška bratovščina. V ta namen izločila je vlada svoj čas glavnico 1183 gld. 20 kr., naloženo v posebni obligaciji. Prvotnih 142 sv. maš skrčil je verski zaklad — kedaj, s kako pravico in pod katerimi pogoji, nam ni znano — na 35 in sicer takole: 1. Za Aleša Wetzsteina bile so opraviti na leto 4 sv. maše, verski zaklad skrčil jih je na eno samo, katero opravlja duhovnik v Podstenjah;
2.	Za Josipa Bala, njegovo sorodstvo in njegove dobrotnike bilo je opraviti prvotno 50 sv. maš, verski zaklad je skrčil ustanovo tako, da se jih bere sedaj samo 13 in sicer jih opravlja ekspozit v Podstenjah 3, kapelan v Cerkljah na Dolenjskem 5, župnik na Preloki pa 5 ; 3. Za Frančiška L u d o v i k a S c h r e i b e r j a in njegove sorodnike bilo je opraviti 24 sv. maš, verski zaklad jih je skrčil samo na 6 ter jih naložil župniku na Preloki: 4. Za Katarino D i n z 1 i n opravljalo se je prvotno letnih 52 sv. maš, a skrčili so jih na 12 in tudi naložili župniku na Preloki; 5. Za Andreja Dollmeiner-ja (Tollmainer, gl. Zgod. Zbornik 383) opravljala je bratovščina 12 sv. maš, verski zaklad skrčil jih je na 3 in naložil župniku na Preloki. — To malo število svetih maš, ki se opravljajo na skrajnih mejah škoiije. je sedaj edini sled nekdaj sloveče duhovniške bratovščine sv. Mihaela v Mengšu.
TTnohinn Doneski k zgodovini kočevske fare. (Nadalje-f OUUlllui vanje.) — Duhovniška bratovščina sv. Mihaela v Mengša. (Konec.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Martin Pogačar. — Tiska »Katoliška Tiskarna* v Ljubljani.