Inserati je sprejemajoin velji triaiopna vrstk:
J kr., če »e tisku lkrat,
^ n n n i* - ii
15 ), „ i, 3 •)
■»rt večkratnem tiskanji »e ieDk primemo »nanjša.
Rokopisi
.e ne vračajo, neirankovana pisma se ue Bprejtitnajo
Naročnino prejema ooravništve, administraeiiai in ekšpedicija ua Starem trga ti. it. 16
Polilitei lisi n slovenski aaroi.
Po pošti	preieman velia:
Z,a eeic ieto	. 10 gi.	»r.
la poi leta	.	i .. —	.,
ta četrt leta . '.' ,, 6<i	,,
V administraciji velia:
/.a eelo ieto . . 8 gi. 40 h r. ta pol leta	4 ,, 'JO ,,
ta četrt leta .	- ,, iU
V Ljubljani ua lioin Doaijpiif^l velja 60 ur. več na ieto.
j - •. •« «
VredniStvo je ua Bregu nlena'-štev. 190.	\".SjT
Izhaja po trikrat na teden iu sieer "
v toreK , četrtek iu loaOto.
Kaj bi bilo, ('o bi Turki zmagali?
Na to vprašanje nam daje odgovor bivši turški poslanik na Dunaji, Aleko paša, ki je pa zdaj odstavljen; ta je telegrafiral sultanu pri svojem odhodu iz Dunaja bizo takole: „Nemam veselja, niti poguma, vrniti se v Carigrad nazaj, ker se ne smem nadejati pravične sodbe. Žalost me obhaja, ker sprevidim, da vse zmage Turkom ne bodo nič koristile, ker vse naše (turško) gospodarstvo je tako, da nikjer ni pravice, ne reda; zopet in zopet se bodo vzdignile vstaje, in dajale sovražnikom opravičene povode, vtikati se v naše zadeve."
Tako tedaj sodi Turek sam o turškem gospodstvu, ter je prepričan, da vse zmage Turkom ne bodo nič koristile. Ali hočemo iskati boljše priče kakor je ta turški državnik sam? O kouečni turški zmagi se sicer še nikakor govoriti ne more, ker zmirom imajo Rusi še več upanja do zmage, nego Turki, in vpitje nemških časnikov, da je Rusija že zgubljena, je — smešno. Vendar v vojski odločuje mnogokrat tudi sreča, in ta ni nikomur zvesta ; tedaj nikakor ni izključen slučaj, da bi Rusi vojsko zgubili. Kaj pa potem? Krščanske evropejske vlade, če imajo le količkaj časti in vesti v sebi, ne morejo pripustiti, da bi vse pri starem ostalo, da bi Turek svoje kristjane davil in mučil, kakor bi se mu zlju- ■ bilo. Še turkoljubni listi n. pr. ,,Pester Lloyd" priznavajo, da se morajo vpeljati reforme v Turčiji, in da se mora kristjanom ravuoprav-nost dati. Andrassyeve predloge glede zboljšanja stanja kristjanov ua Turškem so pod-
li sale vse velevlasti, in berolinsko spomenico rudi vse razun Angleške. Ali zamorejo te vlade tako slabotne iu brezvestne biti, da bi te svoje podpise zatajile ali v nemar pustile? Evropejske države — vsaj toliko poštenja jim še pripisujemo, bodo skupno tirjale od Turčije, da naj vsaj Andrassyeve predloge sprejme, ter tudi vestuo izvršuje. Kaj bo pa odgovorila Turčija, če v tej vojski zmaga? Turek zaničuje vse kristjane, in če bi Turčija zmagala, potem Osmani zmage pijani, ne bodo hoteli nič slišati od nikakoršnih prememb. Vrgli se bodo na Rumunijo , Srbijo in Črnogoro, ter bodo podjarmili te dežele z ognjem in mečem, in jih podvrgli neposredno svoji oblasti. Saj že zdaj govore, da hočejo iz Rumunije in Srbije napraviti eno kronovino , kteri bi iz hvaležnosti za sobratovske Madjare dali kakega Madjara za guvernerja ; o premembah v Bul-gariji in Bosni pa ue bo smel nihče besedice. črhniti. Ni dvomiti, da se cele Evrope ne bodo vstrašili, temveč jo ošabno zasmehovali po svoji stari navadi. Kaj družeča bi potem evropejskim vladarjem ostalo, kakor vojoko napovedati Turkom. Kar se tedaj Rusom ni brezpogojno dovolilo, namreč eksekucija Turčije, to bodo morali potem storili sami. Kaj bodo tedaj Turkom vse. zmage pomagale? To, da se bodo imeli boriti še z večjo močjo, namreč s celo Evropo. Čudeži bi se morali goditi, da bi se Turčija takej sili ubranila!
Moralna zmaga je na strani vstajnikov, to je njih najsilnejša moč, in ravno zato vzdi-govale se bodo vse sile tako dolgo zoper Turka,
da bode upehan, ouemogel in konečno premagan. Da bi velik kos Evrope zdiboval pod jarmom azijatskih barbarov , tega Evropa ne Miie in ne bode dalje trpela, iztočno vprašanje je zrelo, rešiti se mora, in kakorkoli se reši, ne more se rešiti na korist Turkom. Ne ljubezen do Slovanov in do krščanstva, ampak strah pred ošabnostjo in divjaštvom turških barbarov, ki se jih Evropa še iz prejšnjih časov spominja, ta strah bo prisilil krščanske, vladarje v zvezo zoper Turka, od katerega bi se Evropa ne imela nadejati nič dobrega, če bi po novih zmagah zadobil nov pomnožen pogum!
Z bojišča.
Bitva pri 13jeli 21. t. m., o kteri se je Mehmed Ali ponašal, da je potolkel Ruse in jih 4000 pobil, 8000 pa ranil, bila je zopet le ardahanska laž. Vsi celo nemško-turški listi, enoglasno poročajo, da te bitve ni bilo, in da so se le pri ogledovanju sprijemale posamezne čete, da so pa Turkom vsi napadi spodleteli in da je njihova zguba jako velika. Kakor piše iz Šumle neki dopisnik, ki je ta boj sani videl, hotel je Mehmed Ali le zdatno rekognoscirati (ogledovati) in je 10 batalijonov egiptovskih poslal proti Verboki, na zahodu od Banicka-Loma. Sprva sprijelo se je bilo le topničarstvo, popoludne pa so pritisnili še pešci. Proti večeru dobili so turški batalijoni povelje, da se morajo umakniti nazaj v svoje vtrjene kraje. Pa generali so jih komaj k temu pripravili, pravi turški dopisnik, in na-
Bog jo pravičen.
(Iz nemškega po K. Bolanden u.)
(Dalje.)
„To je zanimivo; to je bila naključba", reče Napoleon.
„0 ne, to ni bila naključba, gospod! Če zgodovinske povesti vseh stoletij tako neover-gljivo pričajo, da je Bog vedni branitelj svojih namestnikov na zemlji, ne smemo biti neverni".
„Mi je žal, da ne morem na kaj tacega verovati, kakor Vi, ljubi grof!•' „Tudi Vaš veliki stric v EoDtainebleau ni tega veroval, — na otoku St. Helenskem pa je že veroval. Vam li smem povedati, kaj je on govoril v pregnanstvu?''
,,Le povejte, vsaj veste kako čislam jaz vsako besedo neuinrjočega cesarja, reče Bona-parte".
„Mnogokrat ponavljal je visoki pregnanec te Je besede: „0j, ko bi jaz mogel vsem, kteri imajo oblast na zemlji, zaklicati: Spoštujte namestnika Kristusovega. Ne žalite, ne stiskajte in ne preganjajte papeža, da tudi vas ne bo zmlela pravična roka vsegamogočnega, pokrovitelja Petrovega stola! „Tako je govoril in Opominjal cesar na Št. Ilelenskem otoku. In
jaz, Veličanstvo, imam to srečo v teh nevarnih časih te besede bistroumnega cesarja ponavljati".
„Trpljenje, ki ga je cesar v pregnanstvu prestati moral, je bilo njegovi um oslabilo, da je imel tako slabe razsodke", zavrne Napoleon. ,,Vaš stric je ravno nasprotno trdil in rekel, da ravno nesreče so njegov razum izbistrile."
„Vsaj se njegovi nazori ne strinjajo s tekom reči", zavrne cesar. „Glejte, Rusija že mnogo let preganja cerkev in papeža in vendar jo božja roka ne vdari".
„Odpustite, Gospod! Rusija ni nikdar papeža pregnala, vjela ali njegovim sovražnikom izdala. Razun tega še pomislite razloček med neolikano in nekatoliško Rusijo in olikano, katoliško Francijo. Rusija ne spozna papeža za svojega cerkvenega poglavarja, tedaj ni sposobna cerkve varovati. A Francoska, ktere spoznanje je na višji stopinji, ima s tem tudi večji dolžnosti in je tudi toliko bolj odgovorna. Sploh pa upam, da tudi Vašej bistroumnosti ni odšlo, da bi ne bili vidili, da tudi čez Rusijo se bliža božja roka, ako se ne zedini z resnico in trdovratno sovraži učenika vseh ljudstev".
,.Jaz se z Vami o tem ne bom prepiral, ljdbi grof."
„Ne samo Vaš veliki stric, tudi neki bistroumen knez novejših časov svaril je pred sovraštvom proti cerkvi ter je trdil, da vsako preganjanje papeža je za lastno deželo zelo nevarno", govori goreče Retel dalje. „Oni knez bil je slavljeni Friderik, pruski kralj, kojega mnogi „Velikega" zovejo. Kakor Vam je znano, je Friderik II. ljubil pesništvo, in kar je posebno živo svojim naslednikom hotel na srce položiti, zložil je v pesem. V njegovi oporoki pa je bila med drugim ta le kitica:
Pustite v miru jezuite,
Ki splošno so veliko zla prestali;
In sploh duhovne v mir' pustite, Ki hudo z dobrim so povračevali.
In papežu ne žugaj t« z orožjem, In ne nasprotvajte napravam božjim,
Oe nočete, da bodo slabi,
Prav slabi časi za vas vse nastali.
,,Oporoka pruskega kralja za nas ni me-rodajna, reče Napoleon mrzlo. Pustimo zdaj to reč. Lepa hvala za Vašo dobro voljo".
„Veličanstvo, zarotim Vas, ta resnobni čas spoznati!" vsklikne grof še enkrat vneto. „Pogodba, s ktero papeža njegovim sovražni-
posled je moral Sali paša sam priti, da so se podali nazaj v Cerkovno. Drugih natančnejih poročil o tej nevažni praski ni od nobene strani, in celo Mehmed Ali molči, ki bi bil poročilo za poročilom razpošiljal po svetu, če bi bil le količkaj vspeha imel.
Ruski službeni telegram o dogodkih pri Cerkveni in Plevni iz Gorenjega Studena 24. t. m. se glasi: Turški napad na cerkovno 21. t. m. bil je popolnoma odbit. Turki drugi dau niso ponovili napada in so se umaknili nazaj. Rusi so zgubili 20 častnikov in 400 vojakov, Turki pa okoli 1000 ljudi. Ruski konjiški kor, ki stoji na cesti med Plevno in Sofijo, rekognosciral je dvakrat, da pozve, kako močne so čete, ki Osman paši hite na pomoč. 20. t. m. uničil je grof Staekel-berg pri Rabiti tri turške švadrone, pa se jc umaknil, ko je zadel na pešce. Rusi imeli so 5 mrtvih, major Andrikajev in Ivanov pa U vojakov bilo je ranjenih. Polkovnik Tutolmin pregnavši turško konjištvo našel je 10 zašan-canih batalijonov s topništvom in dva polka konjikov. Tutolmin je s svojimi topovi ustavil Turke, ter ostal na mestu, da jih še dalje opazuje.
Ševket paša, ki stoji med Plevno in Sofijo, naznanja 22. t. m., da je Ahmet lluci paša z živežem in streljivom došel v Deutk (l)ubnik), ki leži 2 uri od Plevne. ter tam naletel na 15 batalijonov Rusov. Pričel se je boj med topničarstvom, po kterem so se morali Rusi boje umakniti. Ahtned lluci je Osmanu naznanil, da bode drugi dan marširal naprej proti Plevni.
Drug telegram poroča,da je 24. t. m. 20 batalijonov pešcev in 1 polk konjikov, ki so spremljali transport živeža in streljiva, na potu potolklo!,?) Ruse in dospelo v Plevno.
Na Šipkinem klancu Sulejman iz 14 mož-narjev strelja na Nikolajevo brdo, kterega pa ltusi niso zapustili, kakor je bilo slišati, ampak ga hrabro branijo pred napadi turškimi. 17 t. m. ponoči priplazili so se Turki skrivaj k desnemu krilu. Podpolkovnik Sandeeki ukazal je vojakom, da naj se pripravijo in počakajo. Poveljnik prve kompanije strelcev je pustil, da so se Turki približali na 50 korakov, potem pa so jih s strelom pregnali. To se je godilo okoli 5. ure zjutraj. Pozneje napali so Turki brdo še dvakrat, pa okoli 0. ure so se umaknili nazaj. V središči bili so napadi
slabeji in so ponehali okoli 8. ure zjutraj. Najsilnejši je bil ob treh zjutraj pričeti boj na Nikolajevi skali. Turki so plezali po skali na kviško, so pregnali 2 kompaniji ruski, ter granate metali med Ruse in skušali iz spletenega vejovja napraviti bližavnice. Dasi so Rusi hudo streljali nanje, so vendar prihajali čedalje bližje in so bili okoli šestih nataknili belo zastavo z rudečim polumescem na skali. Boj je potem nekoliko potihnil, okoli polu-dneva pa so 3 kompanije ruske Turke vrgle čez skalovje nazaj in jih skoraj popolnoma uničile. Po skalovji ležalo je okoli 3000 mrtvih. Ruse je najprvo vodil polkovnik Tiašelnikov, ko je bil ta ranjen, knez Ililkov. Topničarstvo se je jako odlikovalo, zlasti 4. baterija polkovnika Iloffmanna in 1. baterija padlege kneza Mečerskega. Po njegovi smrti prevzel je poveljniŠtvo lajtenant Sidorin, ki je bil pa tudi ranjen. Rusi so v tem ljutem boji zgubili 31 častnikov in okoli 1000 vojakov, ranjenih iu ubitih. Med ranjenimi je tudi polkovnik generalnega štaba Rennerfeldt. Odboj napada 17. t. in. vodil je general Radecki sam. — Sulejman 23. t. m. poroča, da je 23. t. m. oddelek njegove vojne pregnal Ruse iz Jantre, dve uri od Gabrove.
Že zadnjič smo opomnili, kako lehkoverni so nekteri ljudje, ki vse verjamejo, kar jim nemško-turški listi lažejo, ne da bi sami kaj prevdarili in razsodili. In kaj zvedo v teh časnikih? nič druzega ne kot sramoto svojo, sramoto slovanskega plemena, ktera se pa tem lahkovrnežem brez pomisleka dozdeva istinita. Oni nemškim listom verjamejo, da Črnogorci nosove režejo, čeravno vse vjetnike z orožjem vred domu izpuščajo, kar se prej še nikoli ni bilo zgodilo. Verjamejo, da ruski generali nič ne znajo, in so popolnem nesposobni za vojsko, in da Rusija z nobeno evropsko vlado ne sme pričeti boja, ker bi bila od vsake tepena. Vsi drugi vojskovodje in generali so izvrstni, če so tudi še vsako vojsko zgubili: francozki so sama modrost, Angleži so pamet v najem vzeli, da o slavnih Nemcih ne govorimo, katerim ga tako na svetu ni para! Samo ruski generali so nevedneži, tako da drugod vsak feldvebel več \e, ko pa kak ruski general, in zakaj? No, zato, ker je pri Plevni palo 20.000 Rusov. Tako se argumentira, obrekuje in zasramuje ruska armada. Ali zamorejo pametno misleči ljudje to sodbo potrditi ? Poglejmo vendar !
kam izdaste, bo Francosko zopet v nesrečo sunila. Jaz sem trdno prepričan o resu ci tega, kar je papež Pij VII. v Fontainebleau govoril, in je Vaš stric pozneje tudi spoznal. Francoska je bila za svojo pregreho nad papežem hudo tepena s tem, da so tuje ljudstva pridrla v njo. Ker je pa Bog nespremenljiv, bodo tukaj enaki vzroki enake hude nasledke za seboj pripeljali, če Francoska dopusti, da bo Pij IX. popolno oropan, brez varstva pu-ščen, vjet ali celo umorjen, kar se brez Va-Šaga dopuščenja, Veličanstvo, ne morezgodti, potem bodo". — Tu mu beseda zastane, da obmolkne.
„No, — potem bodo?'' vpraša cesar.
„Zopet tuji narod: pokončevaje Francosko obsuli in Vašemu Veličanstvu se bo tako zgodilo, kakor Vašemu stricu".
Tu Napoleon zopet zatniži, njegovo obličje postane zopet bledo ko zid.
..Vi položaja sedanjega sveta ne poznate", grof Retel, reče cesar mrzlo. Francoska je gospodovalka celi Evropi".
„Gospod ne pozabite, da položaj sveta je spremenljiv, in je le Bog, ki vodi našo osodo".
,.Zadosti I Sem že povedal; lepa hvala".
„0j, Veličanstvo, — tudi ko bi s tem ob Vašo milost prišel, ponavljam svojo prošnjo: Ne prepustite svetega Očeta njegovim sovražnikom! Stari Bog še živi! Spominjajte se besedi svojega strica, ki je rekel: Ne žalite in ne stiskajte papeža, da vas ne zmelje težka roka vseganiogočuega Boga, pokrovitelja stola sv. Petra!"
Cesar vstane. Nevoljno z roko in glavo mignivši odpravi grofa iz dvorane.
,,Stari neumnež!1' govori Napoleon jezno pred se. [Če se vsled raznih oviralnih vzrokov mojemu stricu njegovo veliko delo ni posrečilo, se li meni tudi ne more posrečiti? Jaz ne morem več varovati trohnelega prestola papeževega, svojim nameram na škodo. Naka, ne bora ga. Čas hiti naprej, — tudi nar častitlji vejša reč iz minulosti obledi, ovene in pade, m noben previden umirajočega ne bo oživljal". Tako in enako seboj govoreč sedi nekaj časa, potem vzame pero in piše zopet dalje.
(Dalje sledi.)
Pri Plevni so Rusi naskakovali šance in trdnjave , in pri takih priložnostih jih navadno mnogo pade. Od Lome se umikajo proti Bjeli, iz strategičnih ozirov. Velike bitke na planem polji v Bulgariji pa še ni bilo. Kje so tedaj tiste turške zmage ? Sulejman paša je na Šip. kinem klancu dan za dnem tepen, in je zgubil že vefc ko polovico svoje armade brez kacega vspeha in če pojde tako naprej, bodo Mulio-medove nebesa kmalo premajhne za pale turške vojake.
Osman paša je v Plevni obkoljen od vseli strani, in se bo moral prej ali pozneje s celo vojsko vdati. Mehmet Ali pa mora še le pokazati , kaj zna; dozdaj ni imel še nobene veče bitke. Muktar paša ni mogel Ardahana nazaj vzeti, niti v rusko zemljo prodreti, on tudi še nobene velike bitke ni dobil; Rusi so se sami umaknili do svoje meje, ker je bila njihova moč prema,hna, da bi bili zasedli prostorno Armenijo, in razna vtrjena mesta, ob enem pa si ohranili še dovolj močno vojno za boj z mnogoštevilnimi Turki in kurdskimi četami. Kavkažka vojska je še cela in ne-upognjena. Posebnih turških zmag tedaj nikjer ni videti ; Rusi pa se zamorejo ponašati, da so vzeli Ardahan in Nikopolje , da so uničili turško podonavsko brodovje, da so srečno prekoračili Donavo, in sicer na takem kraji, da so turško moč razcepili na dva kosa, da so zaseli balkanske prelaze, ter jih dozdaj srečno branili. Zakaj tedaj nemški časniki toliko grdijo in obrekujejo ruske generale? To se lahko vgane: zato, da bi mi Slovani sami nad seboj obupali, da bi od Slovanov nikoli nobene podpore ne pričakovali , da bi sami spoznali, da nismo vredni , da bi zas solnee obsijalo, ter se sami sebe sramovali in ponižno se vklanjali mogočnemu nemškemu duhu. Rusija, pravijo, je uničena, je izbrisana iz vrste velevlastij, in če že Turkov ne more premagati , koliko menj še le kako drugo državo. Misliti nas silijo, da bi sami Madjari Ruse natepli, ko bi do vojske prišlo! In najdejo se ljudje, ki vse to verjamejo , ker drugih časnikov ue čitajo, kakor same nemško-turške, astne sodbe pa nemajo nobene ; ne premislijo, Ia država, ki je iz majhnih začetkov narastla na 80 miljonov duš, ter osvojila si zemljo za zemljo okoli sebe na zapadu, jugu iu iztoku, država, ki je uničevala prvega Napoleona, pred katerim se je tresla vsa Evropa razun Rusije, da država, ki se je leta 1854 branila proti peterim sovražnikom z veliko hrabrostjo, da taka država ne more biti v vojnih zadevah na tako slabih nogah, in njeni generali ne ravno najneumnejši na svetu. Med vsemi ruskimi generali našli so pri teh časnikih milost le Totleben in Kauffmann, Ziinmermann in Krvidener. A tudi v tem kaže se nemška eno-stranost. Ti generali so namreč rodom Nemci, in zato upijejo, naj se Totlebnu ali Kaufl'mauuu da. vrhovno poveljništvo čez rusko armado, ker bi nam radi dokazali, da Slovan za gospoda ni, ampak samo za hlapca, da nima duševnih zmožnosti za komandanta, in da Slovan nit ne opravi, Če ga ne vodi nemški general!
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 2(>. septembra.
V južnih TJroliili imeli so 22. t. m.
volitve za državni zbor namesto tistih lahou-skih poslancev, ki so se poslanstvu odpovedali, ker Pratov predlog o samostalnosti južnih Tirolov ui bil sprejet. V kmečkih srenjah so
izvoljeni zanesljivi katoliški in konservativni možje, namreč baron Luigi Ilippoliti, dekan Luigi Geutiliui in duhovnik Negrelli. Bivši vstavoverni poslanci, dr. Dordi, Marcbetti in dr. Venturi, ki so hoteli zopet izvoljeni biti, 60 sijajno propali.
Vnanje držav«-.
Francoski socijalisti so se vdeležili socijalistiČnega shoda v Gentu, ki jasno kaže, kaj bi se bilo nadejati, če bi Gambettovci prišli na državno krmilo. Itobin n. pr. požiralce in morilce, ki so se odlikovali pri zadnji pariški vstaji pa so jih sodnije poslale v novo Kaledonijo, imenuje junake, ki se morajo vrniti ter se vsesti k mizi življenja in vživati pa pomagati ljudstvu, da razodene svoje maščevanje. Ne sme se prezreti, da je bii tudi Gambetta v Belleville-u obljubil delati na to, da se ti ljudje pomilostijo, ki so za take može, kakoršen je Gambetta, najboljši zavezniki. Robin je dalje rekel, da z ljudmi, ki kaj imajo in vladajo, ni mogoče shajati; ti ljudje so nesposobui za svobodo in se morajo pokiati, da ne bodo popolnoma sprideli prave repu blike. Te besede so dovolj jasne, in pričajo, da se bode zopet pričela doba klanja in požiganja na Francoskem, če bi skrajna Gam-bettova stranka pri volitvah zmagala in spod-rinila zmerne republikance stranke Mac Ma-houove.
Na Italijanskem čedalje bolj gine javna varnost in v Neapeljnu sta dva plašarja v lastnem stanovanji napela nekega duhovnika in ga hudo ranila ter popolnoma oropala. General Medici, kraljev adjutant, pa je dobil pismo, v kterem je neki človek od njega zahteval 800 lir, ter mu žugal, da bode sicer v posebni brošuri razodel krivičnosti, ki so se od njega iu ministra Lanza godile pri oskrbovanji Sicilije in so njemu popolnoma znane General mu denarjev ni poslal, ampak je reč naznanil sodniji, ki je omenjenega človeka prijela. Vse radovedno pričakuje, kaj da bode sodnijska preiskava spravila na dan, — Vlada je Turčiji poslala pismo, v kterem podpira pritožbo vlade grške, da se ladijam prepove duje ponoči prihajati v Artski zaliv.
Na Btiiskcni se bo vršila sodnijska preiskava proti neki skrivni družbi plemenitih gospa, ki so neki po raznih mestih uganjale prekanjene goljufije ter ljudem napravile škode za več milijonov rubeljev. Ta družba med svojimi udi šteje kneginje, grofinje in žene visokih vradnikov in bogatinov.
Izvirni dopisi,
Iz, HompoMi 20.septembra. (Opra vičenje.) Neki dopisnik, kateri je bil seveda kot tujec slabo podučen, je v »Slovencu • kun ceni meseca avgusta t. m. poročal o požaru ki jo 22. avgusta vpepelil celo vas, rekši, da sem jaz z lnmpo neprevidno ravnal, ko sem nov skedenj pregledoval, katerega so mi bili ravni tisti dan dodelali in tako lampo razbil in prouzročil požar. To je bilo napačno nutolce vanje in neopravičeno sumničenje hudobnih jezikov, katerih je žalibog povsod jako obilo ker pred sodnijo je dokazano, da sem v tej zadevi nedolžen. Prosim toraj, blagorodni spod vrednik, blagovolite to opravičenje obrambo moje osebe sprejeti , da bode svet znal, da sem nedolžen in po krivem obdolžen Janez Adamič, posestnik v Kompoljali.
'M Dunaja, 24. sept. (Katolišk časnikarstvo. „V a t er 1 a n d.") Odkar je nedavno nehal izhajati ,,Volksfreund ', imamo na Dunaji edini „Vaterland", ki neprestrašeno
zagovarja katoliška uačela in svetovne dogodke pretresa po pravilih vere in nravnosti katoliške. Mnogo dosedanjih naročnikov „Volksfreunda" naročilo si je „Vaterland," ki res tudi zasluži , da se ga poprimejo vsi katoličani, ki hočejo čitati večji v glavni stoliei izhajajoč list. „Volksfreund" poslovivši se od svojih bralcev, je prav dobro opomnil, da so si naši nasprotniki velikanski vpliv, kterega sedaj skoraj nihče uničiti ue more, pridobil, po svojim časnikarstvu, za ktero jim nobene žrtve niso previsoke, noben trud ne prevelik. Katoličani smo v tem oziru še daleč za njimi in treba bo še mnogo poduka, prigovarjanja in priporočevanja, in pred vsem še britkih skušenj, preden se bomo popolnoma zdramili iu spo-m&vfei veliko v&iftOftt,	taanikaistsa
ga po zaslužeuji podpirali. Prav dobro in ob nem kratko o tej važnosti piše ,,Vaterland" svojem vabilu ua naročbo: ,,Najvišji in nezmotljivi učenik vseh vernih, naš občeljubljeni sveti Oče Pij IX., kakor tudi prečastiti škofje so že tako dostikrat in tako živo povdarjali visoko važnost iu potrebo katoliškega časnikarstva v naših časih ter njegovo marljivo podporo vsem katoličanom priporočali kot posebno dobro delo, in elo kot sveto dolžnost, in skoraj tudi vsa katoliška društva in shodi so se čedalje bolj pogostoma in čedalje bolj živo o tej reči razgovarjali in primerne sklepe delali, da bi bilo pač odveč, še le obširno razkladati potrebo, da mora vsak zvest katoličan katoliško časnikarstvo zvesto in na vso moč podpirati z uaročevanjem, pridobitvijo inseratov, neposredno podporo, priporočevanjem in raz-širjevaujem v svojem krogu, kakor tudi z dopisi in naznanili.
Če se pretresa mogočni in stanovitni vpliv, ki ga v dobrem , še bolj pa v slabem oziru vsakdanje prebiranje časnikov pri ljudstvuj zbuja; če se pomisli, da skoraj večna čita-teljev svoje sodbe in nazore in večidel tudi vso svojo tako zvano omiko zajema dandanes j časopisov in v svoji okolici razširja: sej
potegoval za polno resnico in za vsako p r a v o i n s i c e r z a p r a v o vsake dežele, vsakega stanu, vsake narodnosti in za pravo svobodo, t. j. za sarno-stalnost (avtonomijo) in samovlado vsih , ki imajo za to pravico, ob enem pa tudi za potrebno edinost in moč državno in za pravice visoke krone. Na ta način upa ^aterland'' zadostevati svoji nalogi in se prikupiti vsem previdnim katoličanom in rodoljubom. Če se bode število naročnikov še 'za enkrat toliko pomnožilo, obeta , da se bode tudi list še za enkrat toliko razširil, ne da bi se naročnina povikšala, ki znaša za celo leto 20 gld., za manj premožne pa samo IG gld. Naj tedaj ta opomin ne bo zastonj, in naj se vsi katoličani ^jHiiaeio ftuv<i'i'OvviftgA IvaU , da se botlemo mogli tudi v tem oziru že enkrat meriti z liberalnimi nasprotniki.
lahko ume silni in škodljivi vpliv, ki si ga je bogato podpirano in marljivo pospeševano i n razširjevano liberalno časnikarstvo pridobilo do tako imenovanega javnega mnenja, do mišljenja ljudstva,
|o volitev iu s tem do postavodajalstva in vladanja v Avstriji, ki je skoraj čisto katoliška 1 In če pogledamo samo na silno rnate-rijalno škodo, ki je vsemu ljudstvu nastala deloma vsled davkov in javnih dolgov, ki so se, odkar vlada liberalizem, strašansko pomnožili, deloma pa vsled zapeljevanja in vdeleževanja sleparskega vstanovljevanja (Griindungssclnvindel) m raznoterega oderuštva in špekulacij, ter pomislimo, da bi se bili vsega tega ognili, in da bi bilo to celo nemogoče, če bi bili katoličani I e m a j h e n del tega z g u b 1 j e n e g a d e-narja o pravem času obrnili v podporo katoliškega časnikarstva, da bi bilo prekosilo liberalno časopisje in njegovo razširjevanje zabranilo , ali ga celo zadušilo : si bode pač vsak previden in zvest katoličan vsaj odslej resno prizadeval, po svoji moči, po svojem premoženji m v svojih krogih katoliško časnikarstvo tako pospeševati, da mu bode kmalu mogoče prekositi in zopet spodriuiti liberalno časopisje in to teui bolj, ker se sicer ni nadejati boljših časov ne v duševno-nravuem in tudi ne v materijalnem oziru." Vabivši na naročbo dotičui oklic povdarja, da bo ,,Vater-laud" kot strogo katoliški in konservativen
Domače novice.
V Ljubljani 27. septembra.
(Deželni glavar vitez Kaltenegger) se je 25. t. m. z odpusta svojega zopet povrnil v Ljubljano.
(Dr. Razlag) dobil je od državnega zbora zopet odpust za G tednov.
(Ljudski učitelji) imajo danes svoja zborovanja.
(Hugo vitez Perger), bivši profesor na tukajšnji realki, in vsem še jako dobro v spominu po romanu, kterega je bil tukaj pro-vzročil, postal je učitelj na obrtnijski šoli v Brnu. Dandanes vrši se vse tako hitro kakor po hlapu ali telegrafu.
(Učiteljski izpiti) za ljudske in mestne šole se bodo pričele 22. oktobra; tisti učitelji in učiteljice, ki se j'h hočejo vdeležiti, naj se vsaj do 16. oktobra oglasijo.
(Mestni zbor) ima jutri ob 5. uri popoludne svojo navadno mesečno sejo. Na dnevnem redu so poročila o kanalu v Krakovem pa o vod-jnjakih na Št. Jakobskem trgu iu pred Kri-žanski. Tudi se bode rešilo več prošenj za sprejem v srenjsko zvezo in za podelitev meščanstva.
Razne reči.
—	Spremembe med v r a d n i k i. Gosp. Josip Gorjup, c. k. okrajni sodnik v Kanalu je premeščen v enaki lastnosti v Komun, na mesto g. Tomaža Grafa, kateri je postal svetovalec pri c. k. okrožni sodniji v Gorici. — C. k. okrožne sodnije tajnik g. Rechfeld v Gorici je po prav kratki bolezni 12. t. m. umrl. Imel je še le 52 let, in je bil sin znanega nekdanjega profesorja na Ljubljanski gimnaziji, pa zet rancega gimnazijskega prof. Milharčiča v Gorici.	„Soča."
—	Ras piši nčiteljskih služeb Na Štajarskem: Podučiteljska služba pri sv. Lenartu v slov. gor. (4razr.) s 520 (400) gld., podučiteljska pri sv. Jurju v slov. gor. 3razr.) s 480 (370) in učiteljska služba ravno tam s 550 gld. do 30. septembra na kr. š sv. Podučiteljska služba pri sv. Vidu pri Ptuju (Srazr.) s 440 (330) in stan. do 30 sept. na kr. š. sv.
Na Goriškem: Učiteljska služba v Se-gld. in stan.; služba uči-za Barko in Vat ovije s Učiteljske službe na eno-
žani (2razr.) s 500 telja (potovalnega) 500 gld. in stan.
razrednicah v Povirji, ščini vse po na kr. š. svet. gluhouemici s
v Skopuem in na Voj-in stan. do 8 oktobra Učiteljska služba na goriški slovenskim m laškim učnim
400 gld.
jezikom. Plače je 500 gld. stanovnine pa 100 časnik vselej odločno zagovarjal pravice, na-jgld.. Prošnje se izročuiejo deželnemu odboru redbe in koristi katoliške cerkve, da se bode'goriškemu do konca tega meseca.
— Hud vihar je 22. t. m. razsajal ' Skradinskem okraju v Dalmaciji, ter je po končal več živali in zelo poškodoval hiše, gozde in vinograde. Pri Gradeni prevrnilo se je 5 ladjic in je pri tej priliki 17 ljudi pogi nilo. 10 mrtvih trupelj so že našli.
-- „Deutscher Ilauss chatz", ki si je stavil častno nalogo iz katoliških družin spodriniti veri in nravnosti nevarne liberalne zabavnike in ki tudi vestno izvršuje to svojo hvale vredno nalogo, dovršil je svoj tretji letnik. Piavnokar razposlani 18. snopič obsega te le reči: ,,Die Tochter des Carlisten". Lebens-bilder aus Spanien von A. de Lamothe (Fort setzung u. Sehluss.) — .,Feiertag". Gedicht von Wyl. — ,,Die Wiege des Benediktiner-Ordens". Von dr. Hbhler. — ,,Die Belage rung von Brieg iu Sehlesien durch die Sclnve-den". Episode aus dem dreissigjiihrigen Kriege. Nach Urkunden aus dem Scloss-Archive zu Nachod in Bohmen von Arnold Frhr. von Weyhe-Eimke. — „Dichtergriiber", Gedicht von Baron August Odkolek. „Jakob Stainer, der Geigenmacher von Absam". Erziihluug von Franz von Seeburg. — „Dr. Eduard Ilais Ein untergegangenes Handvverk". Nachmit-tiigliche \Vanderstudie von Ludvvig Riegel. „Maria Regina". Mitgetheilt von Berthold Anton Egger. — „Eine russische Palast-Iie-volution". Von August Haack. — „Der Teufel eines Justizrathes". Von Dr. K . . . n — „Allerlei". — Kakor po zapopadku enako imenovani zabavnik odlikuje tudi po svojih ilustracijah, kterih v poslednjem snopiču na hajamo te-le: „Das Kloster Sari Benedetto in Subiaco". Nach einer Skizze von Dr. Ilohler.
—	„Subiaco in Italien". Von E. Kanoldt. — „Die heilige Grotte in Kloster San Benedetto zu Subiaco". Nach einer Skizze von Dr. Hobler. „Monte Cassino und San Germano in Italien". Von Lindemann-Frommel. — ,,Ein Blick auf das Rathhaus in Zug". Von G. Bauernteind.
—	,.Dr. Eduard Heis". — „Aus der Alpenthier-vvelt: Steinhiihner und Mauerspecbt. Von F. Specht. — „Der kleine Fliichtling". Ge-malt von R. Eisermann. — „Der Viervvald-stiitersee vom Schweizerhofquai in Luzern aus". Von Ernst IIeyn. — „Der Vierwaldstiittersee bei Waggis". Von Ernst IIeyn. Tudi sta temu snopiču pridejana lični načelni list in obširno kazalo posameznih spisov, črtic itd., kakor tudi vseh ilustracij ali podob celega letnika, ki obsega 832 strani, tedaj še več kakor enaki katoliški zabavnik „Alte und Neue Weltl, dasi mu je cena ravno tista, namreč 24 krajcarjev za snopič, kterih tudi na leto izide 18. S ponosom in zadovoljnostjo se sme vredni-štvo ozirati na svoje dosedanje delovanje ter v pozivu do svojih bralcev po vsej pravici reči, da ima svoje sodelavce med vsemi stanovi v štirih delih sveta, namreč skoraj v vsih deželah in glavnejšili mestih evropojskih, v Egiptu, Palestini in zaveznih državah ame-rikanskih. Dosedanja skušnja nas uči, da uredništvo in založništvo tudi v tem oziru ne pretirujeta, ker naročnikom svojim obetata v prihodnjem letniku prizadevati si za čedalje popolnost v obsegu in podobah ter se vredna skazaii čedalje večjega zaupanja nemškega jezika zmožnih katoličanov, kar priča že obseg I. snopiča prihodnjega letnika, v kterem med drugim nahajamo: „Die Deutsch-Amerikaner". Roman von Adolf Schirmer. — „Eiu Kiinigsmord durch Freimaurer". Von Dr. Kari Tornow.
—	„Katliolische Lebensbilder": .,Johann Bernard Brinkmann, Bischof von Miinster". — „Reiseskizzen aus dem heiligen Lande": „Auf dem Libanon". Von Johann Fahrngruber,
Rektor des bsterreichischen Pilgerhauses in Jerusalem. — „Aus der ewigen Stadt": „Das romische Forum". Von Dr. Auton de Waal.
—	„Aerztliche Buss- nnd Strafpredigten": I. „Ein Siindeuregister aus der Kiiche". Von Dr. J. A. Schilling. — „Chronik des russisch-tiirkischen Krieges". — „In schvverer Zeit". Iilustrirtes Gedicht von Georg Freihern von Dyherrn- — „Sagen aus Nassau": „Die Maid von Bergen". Von Dr. Franz Alfred Muth. -„Bilder aus Oesterreich": Salzburg. — „Die Schildkroten auf der Sandinsel". Von Dr. Kari Loffler. Med podobami pa: „Johann Bernard Brinkmann, Bischof von Miinster". — „Ein musikalischer Genuss". — „Eine amtliche Be-kanntmachung in Tirol". — Unsere Priimie: „Kindesschlummer am Sommertag". — „Ba-charah am lthein". -- „Das romische Forum".
—	„Heidnisches Spottbild auf den gekreuzigten Heiland". — „Salzburg". — ,,IIeimkehr eines oberbayrischen Ilolzfuhnverkes". — „Auf der Flucht". — „Der Todfeind des Coloradokiifers". Prav toplo tedaj ta zabavnik priporočamo vsim, zlasti pa družinam in zavodom katoliškim, kakor tudi posameznim ucmškegu jezika zmožuim ljudem, ki bodo v njem našli mnogo zabavnega in kratkočasnega, ob enem pa tudi jako podučljivega in koristnega berila. Ta izvrstni zabavnik izhaja v založbi slavnoznanega Fr, Pusteta v Ratisbonu in se zamore naročiti pri vsakem knjigotržcu, ter velja, kakor smo že opomnili, 24 krajcarjev snopič, kterih prvi izide že meseca oktobra tega leta. G. založnik naročnikom daje razun tega še prav lepo premijo, ktera navadno presega vse druge enake izdelke.
— Pripravnica za učiteljsko iz-obraževališče na Proseku začne s 1. oktobrom svoj četrti tečaj. Šola je, kakor piše „Edinost", namenjena v prvej vrsti za mladeniče, ki se hočejo posvetiti ti učiteljskemu stanu. Kedor to šolo z dobrim uspehom dovrši, se sprejme koj prihodnje leto po presta nem sprejemnem izpitu v prvi tečaj učiteljskega izobraževališča v Kopru. Da se ubogim pa pridnim učencem kolikor mogoče poduk polajša, podeluje vis. ministerstvo za uk in bogočastje štipendije, in sicer prejme na pripravnici 10 učencev po 50 gld. podpore. Vendar se pri podeljevanji štipendij posebno na to gleda, da je dotični učenec priden in talentiran. Lenuh, naj si bode še tako ubožen, se pač ne more podpirati. V drugej vrsti je pa tudi pripravnica namenjena onim mladeničem, ki ne mislijo študirati kake srednje šole, ampak želijo doma pri gospodarstvu ostati iu potrebujejo zato večje izobraženosti, nego jim jo more ljudska šola podeliti. Razume se pa, da nimajo mladenči, ki ne mislijo učitelji postati, do podpore nobene pravice. Pogoji za sprejem so: 1. Dovršeno 14. leto, ali saj do konca tek. leta; 2. fizična sposobnost in nravna nepokvarjeuost; 3. odpustuo spričevalo ljudske (ali meščanske) šole. Oglasiti se je čas ves ta mesec pri šolskem voditeljstvu pismeno ali ustno. V Gorici prihodnje leto po poročilu ,Soče", ne bo več pripravnice za učiteljsko izobraževališče.
Eksekutivne dražbe.
27. sept. 3 Kump iz Pogorelca, 3. Križe s Toplega vrha, 3. Sekula iz Jurne vasi, 3. Su-
3. v
štaršič iz Irce vasi,
Bojane Novem mestu, iz Petrine , 2.
3. Cimennančič iz Dolž, iz Šmihelc, 3. Petrie iz Prečine , vs
Marine iz Oskerta, 3. Banžcr Briško z Jesuuovega vrha , vsi v
28. sept. 3, Stonič iz Črnomlja , 3. ltom iz Maverla, oba v Črnomlji. 3. Krušič iz Št. Vida, 3. grof Lanthierovo, oba v Vipavi. 3. Kompare in 3. Sinerekar iz Metlike, 2. Mihelčič in Semiča, vsi v Metliki. 2. Anzelc iz Studenca, 2. Pupar iz Lešenjakov, 2. Zalar iz Lešnjakov, 2. Zakrajšek iz Blok, 2. Skerl iz Krušč , 2. Knaus iz Kaven, vsi v Ložu. 2. Skinder iz Čirja v Krškem. 2. Celhar iz St. Petra. 1. Žele iz Kodohovo vasi, oba v Postojni. 3. Šabec iz Zagorja, 1. Fatur iz Bač, oba v Bistrici.
Vabilo k naročevanju
»SLOVENCA".
„Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 'J gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejemali;
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;.
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta.....2 „ 10 „
„ en mesec.....— ,, 70 „
posamezne številke ... — „ 7 ,,
Po pošti:
Za celo leto.....10 gl.	— kr.;
„ pol leta.....5 „	- „
„ četrt leta.....2 „	50 „
„ en mesec.....— „	90 „
posamezne številke . . .	— „ 8 „
Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ Pf>l leta..... 3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 ,, List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da iji to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen)
opravništvu,
Stari trg , hiš. štev.
Trlritralirne dvimrn«« rrnr 26. septembra.
Papirna renu 03.70 — Hrebrna r-»nta 66.10 — ZUta renta 74 —. — 18601etno državno posojilo 111 50 Bankin" akeijeS48— Kreditne akcije 203.30 - London 117 'JO — 8r*i>ru 104 75. — Ces. kr cekini 5 65. — 20 franaov 9 45.
Kočevji. 3. Povše iz H rastja, v Mokronogu. 3. Jaklič iz Mulave, v Zatičini. 2. Nered iz Dcdnika in 2. Jakopič iz Poznikova oba v Lašičah.
V Št. Koncijann na Dolinskem,
prav v farni vasi, kjer je pošta in 4 sejmi, je
domačija na proda],
ali pa se da tudi za več 1(51 v najem (štant.) Hiša je, zidana, s prostorno bo-kano kuhinjo, zraven poslopje s zidanim keldram in strojarijo, katera tudi zdaj, iz domače, in sosednih fant, mnogo dela dobiva z vsim potrcbmm orodjem. Tudi je zidano poslopje, v katerem je prostorna vinska klet, prostoren živinski hlev, zraven še tudi l leseni, zgoraj škoden in 3 se-nice, kozole in 3 svinjaki. Ima boršt, pravico na srejnskem pašniku živino in kouje pasti, od 8 — 10 mernikov posetve. lastnih ti|iv, in J/2 ure od doma vinograd, v katerem se v dobri letni pridela po 50 veder prav dobrega vina. Poslopja so v dobrem stanu. — Tudi letošnje poljske pridelke s klajo vred lahko dobi kupec ali pa štantman. Pripravno je to posestvo tudi za kakega duhovna v pokoju, ker hiša ni daleč od cerkve.
Natančne pogoje naznani Fr. Jeršič, duhoven pod Št. Jurjem, pošta Loka pri Zagorji ob Savi.	(1)
)