THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) i AREjSl IM NAJBOLJ PRILJUBLJEN .O VENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. --- L STEV. (No.) 240. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 12, 1929. LETNIK XXXVIII. Nemirimed stavkal - Nevaren položaj na Kitajskem FRAKCIJSKA PREMOGARSKA ORGANIZACIJA NAPOVEDALA STAVKO. — STAVKARJI GROZILI ČLANOM NASPROTNE UNIJ E, KI SO ŠLI NA DELO. — PO SMRTI SE VRNILI V DOMOVINO. GROZEČE NEMIRE PRE Taylorville, III. — Šeststo mož vojaštva, ojačenega z ka-valerijo in strojnicami, je prispelo semkaj iz Springfielda in Decatur in zadušilo nemire, za katere je že obstojala nevarnost, da postanejo skrajno resni. V soboto zvečer je napovedala stavko takozvana National Miners' Union. To je mlada organizacija, ki se je ustanovila vsled notranjih prepirov z United Mine Workers of America. Organizacija je maj-*hna, toda je pa tembolj bojevita. Člani United Mine Workers se stavki niso pridružili, ker sploh ne priznavajo te nove organizacije in jo smatrajo za boljševiško; poleg tega pa imajo tudi triletno pogodbo z delodajalci. Ko pa so zjutraj prihajali na delo, jih je pred rovom čakala velika množica stavkarjev, oboroženih s samokresi, palicami in noži, in jih s strahovanjem odvrnila, da ni:.o. šli na delo. Nato je masa štraj-karjev celi dan paradirala po mestu, a ob 4. uri popoldne se je zopet podala pred rov, da pričaka rudarje, ki so ob tej uri prihajali z dela. Ker je bila nevarnost, da jih štrajkarji dejansko ne napadejo, so rudarji ostali dve uri v ograji, med tem pa je šerif zbral v mestu zasilno pomoč in odpeljal delavce skozi množice stavkarjev, ki so obkladali delavce z nezaslišartimi kletvami in grožnjami. Šerif je nato obvestil državne oblasti v Springfieldu o nevarnem položaju, na kar je bila poslana vojaška pomoč. Delo zdaj v tem okrožju popolnoma počiva. Člani United Mine Workers namreč v torek niso šli na delo, in sicer zaradi tega, ker jim unijska načela ne dopuste, da bi delali pod vojaškim varstvom'. Stavkarji so se nameravali podati tudi pred sosednji premogovnik, Kircaid, a je njih pohod, ki ga je tvorilo več sto članov, razgnalo vojaštvo, ki je pred rovi postavilo strojne puške. V ostalem vlada mir v celem okrožju. REČILA VOJAŠKA POMOČ. ČEHOSLOVAŠKA ODLIKOVALA PRELATE Pariz, Francija. — Predsednik čehoslovaške republike, Masaryk, je ob priliki tisočlet-nice proslave sv. Vaclava podelil visoki red Belega leva dvema francoskima višjima duhovnikoma, Msgr. Baudri-lart in Msgr. Beaupin. V svojem' govoru se je izrazil, da podeljuje čehoslovaška vlada to odlikovanje v znak priznanja za važno in uspešno delo, ki sta ga omenjena duhovnika vršila v dosego prijateljske zveze med Francijo in Ceho-slovaško. — Oviedo, Španija. — V neki tukajšnji tovarni smodnika je nastala eksplozija, pri kateri je prišlo ob življenje pet, ženskih uslužbenk, dve drugi ste pa težko poškodovani. inozemcl na kitajskem v nevarnosti Uporniške čete skoraj na vseh bojiščih v premoči. — Tuje vlade poskrbele za varnost svojih državljanov. Shanghai, Kitajska. — Položaj nacijonalistične armade postaja dan za dnem opasnej-ši. Začasno se vrše ljuti boji za mesto Kanton,' ki pa se bo moralo najbrže v kratkem času podati upornikom", kajti sam predsednik Čiank Kai-šek smatra položaj skrajno resnim. Poleg tega je pa še moral iz tega mesta vzeti 7000 mož, da jih je poslal v Kianzi provinco,! kjer je že bila njegova armada na tem, da jo vržejo uporniki nazaj. Enako so pa tudi v provinci mesta Hankau Vstajniške čete v veliki premoči in kakor se vidi, bodo lahko mesta v njej zavzeli skoraj brez boja. Pri vseh teh vojnih zmešnjavah pa se nahajajo inozemci v veliki nevarnosti. Ameriškim državljanom prihaja s polno paro na pomoč parnik — kri-žarka "Pittsburgh". Na njem-se nahaja močna vojaška posadka, ki ima nalogo, ščititi A-merikance, kjer bi bili ogroženi. Poleg tega je tudi šest ameriških rušilcev na potu v to mesto. Tudi Anglija je poskrbela za svoje državljane. Poslala jim je na pomoč eno križarko in tri rušilce. Podobno je ukrenila tudi Japonska. V mestu Nanking samem so Francozi obdali svoja poslopja in zemljišča z bodečo žično ograjo. Angleži pa so poslali semkaj 560 mož broječo vojaško posadko. -o—— POŠLJITE DARILA PRAVOČASNO Glavni poštni urad v Chicago nas je naprosil, naj opomnimo svoje čitatelje, da se pozu-rijo s svojimi božičnimi poši-ljatvami, ako želijo, da bodo sigurno prišle v roke prejemnika pravočasno. Na božični dan, v sredo, se ne bo raznaša-la pošta. Enako tudi ne na nedeljo pred božičem. Navadno pa se nagromadi pošte neposredno pred božičnim dnem po cele tone, in nič ni čudnega, ako se te pošiijke zakasnijo. Da bo omogočena pravočasna dostava, priporoča poštni urad, da vse pošiljke, ki so namenjene za prejemnike v mestu, naj se odpošljejo najkasneje na 19. decembra .pošiljke izven mesta pa najkasneje na 15. decembra. — Kako ogromno delo ima pošta v božičnem času, je razvidno iz tega, ko je lansko leto neki dan pred božičem dospelo na chicaško pošto 13 milijonov pisem, 2,700 ton zavojev in 180 ton časopisov. Pošljite torej svoja darila nemudoma in Miklavž jih bo potem pravočasno dostavil. Posebna ameriška komisija je poiskala in odkopala grobove ameriških vojakov, ki so med vojno umrli v severni Rusiji, ter jih dala prepeljati v domovino. Na sliki vidimo delegacijo ameriških vojnih veteranov, zbrano okrog ene izmed 56 došlih krst. požar v filmskih delavnicah Ko je bilo vse osobje pripravljeno za izdelavo filma, je hipoma iskra povzročila požar. — 10 oseb mrtvih. —o— New York, N. Y. — Pretresljivi prizori so se odigravali v torek dopoldne, ko je v filmskem atelje Pathe Co. na 134 cesti nenadoma izbruhnil požar in v par minutah objel celo poslopje. Vse je bilo pripravljeno za izdelavo nekega filma; dirigent in godci so čakali na znamenje, da pričnejo; enako so tudi osebe, ki so imele nastopi ti v filmu, bile na svojem' me-6k v tedaj — ena iskra, in v hi pu je ogenj oplazil vse, kar se je nahajalo v bližini. Zaprl je vse vhode, in v strašni paniki, ki je nastala, so nekateri drveli j skozi ogenj proti vratom, drugi so poskakali skozi okna. Mnogi so se sicer rešili, a odnesli so težke poškodbe, bodisi od ognja, bodisi, da so si pri skoku polomili ude. 10 oseb pa se je v delavnici naravnost živih speklo. Njih imen še ne morejo dognati; ugotovili so le, da so i izmed njih ženske. Težko poškodovanih je 50 oseb. -o-- OPERIRAN NA SLEPIČU je bil pretekli petek organist pri cerkvi sv. Štefana v Chica-gi, Mr. Ivo Račič. Operacija se je srečno iztekla in bolniku se obrača na bolje. Nahaja se v Francis Willard bolnici. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja, da se kmalu zopet povrne med svoje zapuščene pevce. ŠIRITE AMER. SLOVENEC! viharji divjajo JUPREJ 163 človeških žrtev so do zdaj' našteli po viharju. — Položaj je bil, kakor bi se bližal sodni dan. London, Anglija. — Z nezmanjšano besnostjo divjajo viharji, ki so tekom.' zadnjih petih dni zahtevali 163 človeških žrtev, in uničili ali težko poškodovali celo število ladij, naprej proti severnemu delu Atlantskega oceana. Poleg nevarnosti, ki jo vihar povzroča ladjam na morju, je pa tudi povodenj v obrežnih krajih, ki dnevno narašča. Povodenj je izpodjedla železniško progo v bližini mesta Na-mur v Belgiji, kar je imelo za posledico, da je brzovlak iz Pariza skočil s tira, pri čemer je bilo ubitih 9 potnikov in ranjenih 49. Nalivi in viharji so bili tako strahoviti, da so prebivalci mislili, da se bliža sodni dan. "Že 96 ur nismo videli nad seboj nič drugega, kakor temno nebo," se je izrazil neki ribič. Razbfčano morje je povzročilo, da so se oprostile mine, ki so izza časa vojne ležale na dnu kanala med Anglijo in Francijo, in tako tvorijo veliko nevarnost za ploveče ladje. križemsveta — London, Anglija. — V zahvalo za srečno ozdravljenje kralja so v Angliji zbirali poseben sklad, ki je dosegel višino tri in pol milj. dolarjev. Ena sama oseba je darovala pol milijona. Sklad se bo porabil v dobrodelne namene. — Gorlovka, Rusija. — Število tukajšnjih premogarjev se je priključilo organizaciji za razširjanje brezboštva, in v znak, "da so se srečno otresli verskih spon in postali civilizirani", so znosili skupaj vse svete podobe iz svojih hiš in jih sežgali. — Zofija, Bolgarija. — Mladi kralj Boris se v kratkem1 napoti zopet v inozemstvo. Pravijo, da si gre iskat ženo. Ni znano še, kam jo namerava mahniti; domnevajo pa, da najbrž v Rim ali pa v Bukarešto. — Warsava, Poljska. — Ko je bil pregnan bivši afganistanski kralj Amanullah, se je tedaj nahajal njegov trgovinski komisar v Rusiji. Kljub vsem mednarodnim dogovo-rom pa so ga ruske oblasti zaprle, in ga šele po štirih mesecih po posredovanju poljske vlade zopet izpustile, a mu zaplenile ves denar in obleko. — Montreal, Que. — Mike Huletsky je bil že več časa brez dela in da bi si zadušil skrbi zaradi tega, se je upija-nil in je v tem stanju s kladivom ubil svojo ženo. Aretiran je bil ravno, ko je nameraval isto storiti s svojimi štirimi otroki. Iz Jugoslavije« ZOPET KRVAV PRETEP MED FANTI. — SKALA UBIJE LESNEGA DELAVCA. — DRUGE RAZNOTERE VESTI IZ RAZNIH KRAJEV DOMOVINE. ŽENSKE ZA UREDITEV DELOVNIH UR Baton Rouge, La. — Ženska federacija države Louisiana je na svojem letnem' zborovanju sklonila, da bo podpirala akcijo za 48 urno delo za ženske in otroke v industrijskih podjetjih. Dalje tudi, da se tao poučevala godba na vseh javnih šolah v tej državi. DOVTIP POVZROČIL SMRT DVEH Los Angeles, Cal. — G. Woodford je sedel na oknu v sedmem nadstropju nekega hotela in pripovedoval dovti-pe. Ko je pri dovtipu prispel do viška, je med splošnim smehom sunil s prstom poleg sebe sedečega J. A. Pursleya med rebra. Ta pa je izgubil ravnotežje, omahnil nazaj, pri tem se z nogo ujel v Woodfordovo hlačnico ter še tega potegnil seboj, in oba sta padla vznak skozi okno na cesto ter bila na mestu mrtva. -o- UČITELJI SPADAJO V DELOVNI RAZRED Butte, Mont. — Sodnik W. E. Carroll je v neki sodnijski razpravi odločil, da se izraz "delavec" ne nahaša samo na tiste, ki opravljajo telesna dela, ampak tudi na tiste, ki delajo z umom in se s tem preživljajo. Do te razprave je prišlo, ko je neki učitelj vložil tožbo za plačo, in sicer na podlagi državnega zakona o zaščiti plač delavcev. — To je prvi podobni sodnijski odlok v državi Montani, in najbrž tudi prvi v celi Uniji. -o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — V okrajni bolnišnici je umrla naša roja-kina Fany Paulich z 1838 West 21st Pl., v starosti okrog 50 let. Doma je bila nekje od Domžal. Tukaj zapušča 3 otroke. R. I. P. Krvav pretep. Maribor, 19. nov. -— V nedeljo zvečer so se zbrali pri gostilničarju J. Pliberšku nad Framom vaški fantje in dekleta. Vino jim je kmalu stopilo v glavo, začeli so se prerekati in 'izzivati, beseda je dala besedo, psovka je sledila psovki in končno je nastal splošen pretep, v katerem je bilo sedem oseb ranjenih. Kolovdje pretepa sta bila menda logar Anton Kukovec, ki je prišel z nabito vojaško puško v gostilno ter opekarni-ški delavec Ludvik Lešnik iz Slivnice, ki je imel pri sebi bodalo. Oba sta imela s sodiščem, policijo in orožniki že ponovno opravka. Pijani fantje so izgubili vso razsodnost. Med pretepom je nenadoma počil strel iz Kukovčeve puške, obenem pa so se zabliskali noži, po zraku so frčali stoli' in kozarei. Ženske, zaradi katerih je prepir najbrže nastal, so se prestrašene razbežale iz gostilne, tupatarn je dobila kakšna tudi mimogrede udarec po glavi. Gostilničar Pliberšek je hotel razgrajače pomiriti, pa je slabo naletel.) Med splošnim pretepom je dobil 14 sunkov z nožem, oplazil pa ga je tudi strel po glavi. Hudo ranjen je bil nadalje 211etni posestnikov sin Jože Napast iz Ranč, ki ga je nekdo z nožem sunil v levo roko, katero ima tudi prestreljeno. V pretepu je bilo, kakor rečeno, vsega skupaj ranjenih sedem oseb, ki pa so se raz.be-žale. Samo Napasta in Pliber-ška so z rešilnim avtom prepeljali v splošno bolnico v Mariboru. Gostilničarjevo stanje je zelo kritično. Orožniki so aretirali Ludvika Lešnika in ga prepeljali v zapor1, včeraj pa so izsledili tudi Antona Ku-kovca* ki je med prepirom streljal. Izročili so ju sodišču. -o- Skala ga je ubila. Dovje, 19. nov. — Neizprosna usoda je zopet ugrabila mlado življenje in zapustila za seboj vrzel med dovškimi fanti. Pretekli pondeljek so se odpravili Pavel Lotrič, Ivan Jamar in Miha Košir, vsi iz Dov-jega, spravljat les iz gorskega potoka Mlince. Pod visoko in krušljivo steno Vrhico so vlačili hlode iz potoka. Zaradi padlega snega in obilnega dežja je bilo bivanje pod steno tem opasnejše, ker se je pričelo kamenje usipati. Omenjeni trije so baš vlekli večji hlod iz vode, ko je priletela raz steno skala, težka kakih 10 kg, ter padla Mihaelu Koširju z vso silo na glavo. Udarec je bil strahovit. Kakor posekan se je zgrudil ponesrečenec z razbito glavo na zemljo ter obležal na mestu mrtev. Udarec skale mu je prebil lobanjo, da so mu izstopili možgani in je bila vsaka pomoč zaman. Nesreče, pretepi in nezgode. V splošni bolnico v Ljubljani so pripeljali te dni več žrtev raznih nesrečnih prilik z dežele. Stanko Pugelj iz Ribnice je bil zaposlen na žagi posestnika lica. Med delom je postal nepreviden in ga je žaga pograbila ter mu odrezala prste na levi roki. — V Stari Loki pri Kočevju so se v neki gostil-' ni stepli fantje. Med pretepom je nekdo udaril 281etnega Franceta Schneiderja s tako silo po roki, da mu jo je zlomil. — Žrtev neznanih napadalcev je bil tudi 361etni tesarski'moj-ster France Bartol iz Dan pri Kočevju. Nekdo ga je udaril s kolom po levi nogi ter mu jo zlomil. — V nedeljo ponoči se je vračal delavec Janez Ma-rinšek iz Mekinj proti domu. Med potoma ga je srečal neki neznanec ter ga brez pravega povoda sunil z nožem v trebuh. Prizad^ ;a! mu je veliko rano in je njegov« stanje zelo nevarno. V neznanem napadalcu so pozneje epoznali nekega Franceta K., ki so ga o-rožniki že p-i-jeli in izročili sodišču. -o- Povodnji, volkovi in medvedi. Neretva tudi letos ni prizanesla s svojo povodnijo v okolici Čapljine. Vasi Vršiče in Čeljevo sta pod vodo. Pri vasi Grabovice je Neretva odnesla leseni most. — V mostarski o-kolici so se pojavili volkovi in medvedi, ki hodijo ponoči okoli koč in staj in povzročajo strah med ljudmi in živino. Tudi to utegnejo biti znanilci hude zime. Smrtna žrtev prepira. O prepiru na Mirni je Amer. Slovenec poročal, da je bil Fr. Rugelj ustreljen in prepeljan v kandijsko bolnišnico pri Novem mestu. Poznejše poročilo pa poroča, da je Rugelj naslednji dan podlegel težki rani, ki jo je dobil od strela v prepiru. -o- Pretep v Celju. V nedeljo, 17. novembra, je v gostilni g. Alojza Štiblerja sedelo nekaj obrtnikov in kmetov. Iz pogovora se je menda pod vplivom novega vina razvil prepir, ki se je končal s pretepom. Pri tem je posestnik Ivan Rudolf iz Cezar-jevcev dobil s stolom tako krepak udarec po glavi, da mu je počila lobanja. Udaril ga je čevljarski mojster Alojz Kova-čič, ki ga je orožništvo z njegovim bratom Martinom vred odvedlo v zapore celjskega sodišča. Ranjenec je bil najprej v domači oskrbi, ker pa se je njegovo stanje poslabšalo, so ga v torek, 19. nov., prepeljali v bolnico. -o- "Amerikanski Slovenec" je največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list v A« nueriki. Naročajte f Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 12. decembra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. L Telefon: CANAL 0098 r Za celo leto Za pol leta Naročnina: ____$5.00 ______2.50 Ža Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_________________$6.00 Za pol leta ______________________________ 3.00 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ........—.....................»,..$5.00 For half a year ................................ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ................................—$6.00 For half a year ................................ 3.00 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, yJo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker tem veliko pomagate listu. •M • ---- DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-hištvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at [Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. tJ. M. Trunk: Na Balkan! sicer z rezervo prinesel vest o nekih italijanskih naklepih do Balkana. Ni treba nobene rezerve. Posameznosti se lahko dnevno izpremenijo, ampak bistvo .ie resnično in ostaja. Italijanski fašizem in imperijski šovinizem sili na Balkan, o tem ni dvoma. Ali se mu kdaj naklep posreči? Javnost na Balkanu bi zgrešila pravo pot, ako bi to stremljenje podcenjevala. Sicer je neko narodno in šovinistično norenje, ampak vsaj narodne sile je znal italijanski fašizem čudovito izrabiti in izvežbati za svoje namene. Nemci so enako delali. Razlika je le ta, da so Nemci imeli tudi materielne moči na razpolago in jih silno razvili. Tu je pri Italijanih kočljiva -točka, ker Italija ni nobena Nemčija. Sicer pa se Balkan ne sme morda zanašati na to slabo točko, ker makia-velistični Italijan je še vedno zmagal s pomočjo drugih. Stališče jugoslovanske politike se lahko različno presoja, a bilo je vedno in je še danes zelo okorno, težko, ko na znotraj mlada država še nikakor ni konsolidirana. Slovenci lažje umevajo ta položaj, ker njim preti pri laškem stremljenju na Balkan — smrt, Hrvatje pa so naravnost očarani, ko se jim vsaj na steni kaže — kralja, in sta pri tem zainteresirana dva močna elementa, židovstvo in staro, a še krepko mažaronstvo v višjih krogih. Ako bodo v Jugoslaviji enako močne sile na stalnem delu, kakršne so v Italiji, bo Italijanom spodletelo, drugače ne. Na Balkancih je, da se ubranijo italijanskega imperija, ali pa pridejo pod njegov jarem. Ko so Nemci leta 1870 malo nepričakovano porazili Francoze, jim je nenadna zmaga šla v glave. Na zmago niso bili prav pripravljeni, prehitro in prelahko je prišla, a prišla je, dasi je sami niso prav pričakovali, ker ves svet je bil prepričan ob izbruhu sovražnosti, da zmagajo Francozi. Posledica je bila, da so Nemci narodno nekako začeli noreti. Razvil se je v vseh nemških krogih strahovit šovinizem na znotraj in na zunaj. Protestantizem je začel divjati proti katolicizmu, posledica je bil notranji kulturni boj, izraz prešernega protestantskega liberalizma. V zadevah do drugih narodov je nastala pri Nemcih prava narodna megalomanija, šovinistično poudarjanje nedosegljivega nemštva. Polagoma se je med Nemci začel razvijati takoimenovani "Drang nach Osten", stremljenje namreč, da se nemštvo razširi tja do Sibirije in tja prav do Indije. Nemci so divjali. Svetovna vojna je storila temu konec, in konec je moral priti, ker je bilo tako naduto stremljenje na vzhod pač — norenje. Ampak nekaj se mora Nemcem priznati. Niso samole noreli, tudi dejali so, trdo delali in razumno delali. S tem delom je narasla narodna moč v taki meri, da je bil ves svet komaj kos tej nemški narodni moči. Bilo je sicer norenje, a zelo nevarno norenje. Nekaj prav sličntga se opazuje zdaj pri Italijanih. Smešno je, ako se govori o kaki italijanski zmagi v svetovni vojni, a zmagali so, ker so se pač postavili na stran zmagovalcev. Vidijo pa pred seboj edinole zmago, in zmaga jim je vse. Ko je bilo prej batin le preveč, je pač naravno, da je zmaga "velika", kakor jo Lahi sami pri vsaki priliki imenujejo. Bolj ko leta 1870 Nemcem nad Francozi je prišla ta zmaga nepričakovano za Italijane. Čisto naravno je toraj tudi, da so se začele pojavljati prav enake posledice, namreč italijanska narodna megalomanija in naravnost smešen naroden šovinizem. Sedanji italijanski fašizem se lahko presoja od različnega stališča, a v svojem političnem udejstvovanju vsaj na zunaj je fašizem le neka zunanja oblika notranjega razpoloženja laškega naroda po nepričakovani zmagi. Ko bi ne bilo ravno fašizma, bi se bila pokazala druga oblika italijanskega — no-nenja. Kakor pri Nemcih, se je tudi pri Italijanih začelo pojavljati stremljenje po razširjanju, in to tembolj, ker je z narodnim norenjem vstajal obenem tudi spomin na nekdanji rimski imperij, in Italijani se smatrajo za dediče tega imperija. Ker pa za ta imperij ni upanja proti zapadu, niti ne proti Egiptu ali Aziji, ko je Kemal odločno pokazal na — grobove, se je vsa sila imperijskega stremljenja obrnila na — Balkan. Nekaj so Italijani dosegli neposredno po — zmagi, a to je bore malo in vrlo malo vredno, ker Trst in Reka nazadujeta brez zadostnega zaledja. Dalmacija pa se je zaenkrat še izmuznila. Nepričakovano pa je na Balkanu nastala nova država, Jugoslavija, in dasi so v Rimu dan na dan pričakovali, da se )»o razsula, kakor je nastala, se dozdaj ni razsula. Treba je bilo ugrizniti v kislo jabolko in začeti s to državo obravnavati. Italijani so delali kisle obraze, ampak ni šlo drugače 'n niti danes ne gre. Umevno je, da je tudi Jugoslavija delala zelo kisle obrate, ker pač enako ni šlo drugače. Nedavno od tega je list "Vossische Zeitung" v Berolinu "NAMIŠLJEN BOLNIK" V MILWAUKEE. Milwaukee, Wis. Veliko stvar nam obeta, organizacija Slovenskega Doma za nedeljo, 15. dec. v S. S. Turn dvorani. Popoldne je na programu ob 2:30 g. Banovec, operni pevec iz bele Ljubljane, ki nam bo prepeval krasne pesmi in n^m tako razvedril srca. Slišal sem od takih, ki so ga že slišali, ko je tukaj prvič nastopil, tla bi ga šli poslušat vsaki pot, pa magari naj bi še petkrat nastopil, zato je tudi mene "firbic" prejel, da bom šel tega dne prav gotovo v dvorano. Vidim tudi, da imajo na programu za večer ob 7 :30 igro šaljivko "Namišljeni bolnik". Te tudi ne smem zamuditi. Enkrat me je že zabavala, ko sem jo pred več leti videl vprizorjeno v stari domovini v ljubljanskem gledališču. Je vredna, da jo človek vidi še enkrat. Opazoval sem tudi, kako se vadijo igralci te igre, to me je napotilo, da nekoliko opišem vsebino te zanimive tride-janke. Cela igra se vrši v Parizu v 17. stoletju in sicer v hiši g. Argana, precej imovitega moža. Vsega ima zadosti; nič mu ne manjka razen razsodnosti. Ta bedak se namreč domišlju-je, da je grozno bolan; rabi vsa mogoča zdravila in troši lep denar zanje. Živi v samih receptih. V resnici je pa ta možina čvrst, krepak in zdrav kot riba. Mož je tudi oženjen in sicer v drugič. Iz prvega zakona ima dve hčerki, in sicer za možitev doraslo Angeliko in še mladoletno Louison; obe deklici sta mirni in poslušni in zelo nesrečni, kajti druga mati jih črti ter se jih skuša na vsak način iznebiti s tem, da bi jih spravila v samostan, da postaneti tako obe nuni in bi se tako ona sama mastila z moževim denarjem in premoženjem. To vam je pravi tip mačehe, ta druga mati z imenom Belina. Hinavka, ki ga ji skoro ni dobiti para, in obenem zvita kot lisica. No, bo mogoče marsikdo vprašal, ali se ji je pa to tudi vse posrečilo? Stvar bi se ji najbrže iztekla po volji, da ni bilo pri hiši še neke druge osebe, in sicer je to Toinetta, služkinja pri Arganu. To ti je punčka, ki prav zares lahko rečemo o njej, da ima precej soli v glavi. Nikdo ne bi mislil na prvi pogled, da ima ta deklič toliko razsodnosti. Ona vse vidi, kako gre pri hiši vse narobe, boli jo v srcu in skuša na vse načine napraviti mir in red v družini. No, in nazadnje se ji res posreči najti pravo pot in njej edini se imamo zahvaliti, da je povrnila mir, zadovoljstvo in veselje v hišo. Kako je vse to dosegla, vam ne bom pravil, kajti najbolje je, da pride vsak sam pogledat, za kar mu ne bo žal. Nadalje imamo v igri še nekaj drugih oseb, ki vas je treba seznaniti z njimi, in sicer je to v prvi vrsti brat g. Argana, po imenu Beralde. Ta Beralde je sicer pameten mož, toda v gotovih slučajih gre tudi predaleč in to posebno kar se tiče zdravilstva; toda njemu je za brata, ki bi ga rad rešil predsodkov, in pa za nečakinjo Angeliko, ki jo na vsak način hočejo po sili omožiti s sinom zdravnika, katerega pa uboga deklica niti ne pozna, toda oče hoče tako, da bo zdravnik v družini. Nadalje srečamo v igri tudi zdravnika Diaphoirusa in njegovega sina Tomaža, ki je namišljeni ženin Angelike. Spoznamo se z njima, ko prideta snubit Angeliko. To sta vam možakarja, ki vam bodeta s svojim preti- ranim, viaokoletečim in nerodnim vedenjem zbudila mnogo smeha. Končno se srečamo še z g. Purgonom, hišnim zdravnikom pri Ai'ganu, lekarnai--jem Fleurantom in notarjem Bonefoi-em, ki imajo manjše uloge, a vendar zanimive. Glej ga spaka! Kmalu bi bil na nekoga pozabil, in to je naš dobri mladenič Oleante, Ange-likin ljubček, ki mora s težkim srcem gledati, kaj vse hočejo napraviti z njegovo ljubljeno Angeliko. Ali končno se le vse srečno izteče in to po zaslugi služkinje Toinette, kakor sem že preje omenil. Toraj to bi bila na kratko vsebina te igre. Seveda bi bilo treba še marsikaj omeniti, ali kakor sem že rekel, najbolje napravite, ako pridete sami pogledat, kako se vse v igri razVija. Toliko vam še lahko rečem, da igra je polna dovti-pov in šale in da se ji bote gotovo od srca nasmejali. Prepričan sem tudi, da so uloge posameznih oseb v igri prav dobro razdeljene, in so v prav dobrih rokah in upati je na najboljši uspeh. Na svidenje torej v nedeljo, 15. decembra, v S. S. Turn Hall-i! S spoštovanjem vaš Rodoljub z dežele. -o- RAZNE VESTI IZ PUEBLE. Pueblo, Colo Nič kaj lepo vreme nimamo pri nas. Menda je v Pueblo črnilo zmrznilo, poleti se pa posuši. To zato, ker naši dopisniki tako molče. Pa je vedno dosti novic. Ni še dolgo tega, kar je nas za vedno zapustil Joe Somrak. Preminul je na State Farm. Pokojni ni bil pri nobenem društvu. Poprej, ko je bil zdrav in močan, se ni brigal, ali ko pa pride bolezen, je seveda pa prepozno. Tako smo morali trkati na dobra srca, da smo ga dostojno pokopali. Vsi tisti, ki ste kaj darovali v ta namen, vam bodi prisrčna hvala. Ne bom imena naštevala, bi preveč prostora vzelo. Še enkrat Bog plačaj! Umrlemu pa naj sveti večna luč. Doma je bil z Dolenjskega. V Corvin bolnici se nahaja precej naših bolnikov. S farme je prišla zdravja iskat Mrs. Joe Purkat in se nahaja v Corvin bolnici: Potem že eno leto se nahaja naš rojak Frank Slak, ki je bil te dni operiran in mu gre na boljše'. Potem Mrs. Francis Roitz, ki je tudi že nad eno leto bolna. Ko bi Bog dal, da bi še dočakala en srečen dan, ki je že blizu, ko bo njen sin prihodnje leto bral novo mašo,. Louis Germ se tudi nahaja v Corvin bolnici, kjer ga muči revmatizem. Aleks Prelesnik se je poškodoval na nogo, a je sedaj že boljši. Frank Kočevar se tudi nahaja v bolnišnici, ravno tako Margaret Novak je še precej bolna. Dal ljubi Bog vsem bolnikom ljubo zdravje! Bog Vas živi vse in Vam vrni zdravje! Šolski otroci se tukaj pri- pravljajo na lepo igro, ravno tako tudi dr. Kršč. $ena in mater, na 22. dec. Pridite v polnem številu, ker bo prav lepo in zabavno v korist naše fare. H koncu mojega dopisa želim vesele in zadovoljne božične praznike vsem naročnikom tukaj in po Ameriki! J. Meglen. -o- KAJ JE NOVEGA NA WIL-LARDU? Willard, Wis. V društveni dvorani bo postavljeno na božični večer le-Ipo božično drevesce. Vabljeni ste vsi, mladi in stari. Pridite na ta večer vsi v dvorano, ker razdelila se bodo božična darila in to vsem, ker za vse bo dovolj. Očetje in matere pripeljite svoje male k Santa Clausu, bo tudi tem prinesel lepa božična darila. Bolan je Mr. Jos. Ule. Rojaki v Willardu in okolici, kateri nameravate postaviti božično drevesce, pazite, kam greste po isto. Kakor sem iz zanesljive strani čul, so West od Tioge postavljeni zato posebni pazniki. ^ Govorica je, da v kratkem, začne zopet voziti vlak od Fairchilda na Greenwood. Pa to ni nič res, to so same izmiš* ljotine. Vesel Božič kakor tudi srečno novo leto želi vsem čitate-ljem tega lista Ludvik Perušek, zast. IZ URADA DR. KRŠČ. ŽENA IN MATER. Indianapolis, Ind. Naznanjam vsem članicam, da bomo imele dne 14. dec. sv. spoved, in v nedeljo, dne 15. dec. pa skupno sv. obhajilo. Pridite vse. To je zadnje letno skupno . obhajilo našega društva letos. Vse članice so prošene, da to naznanilo vzamejo na znanje in gotovo vse pridejo, kakor so povabljene, v nedeljo h skupnemu sv. obhajilu. Zvečer po večernicah pa bo letno zborovanje, ki bo zelo važno in ste enako vse članice prošene, da se istega udeležite. S sesterskim pozdravom, Mary Savinek, preds. -o- IZ URADA PODR. SŽZ. ŠT. 3. Pueblo, Colo. Vse članice naše podružnice št. 3 S.Ž.Z. so prošene, da se gotovo udeleže seje, ki se bo vršila dne 16. dec. popoldne ob 1. uri v navadni dvorani, 1220 Eiler Ave. Zelo važne stvari so na dnevnem redu, zato potreba, da se vse članice seje udeleže. Pripeljite seboj kaj novih kandidatinj. Vsake članice je tudi dolžnost, da ob koncu leta poravna svoj ases-ment. Znano vam je gotovo, da v Grove pobira asesment Marija Papež na 313 Moffat Street. Vsem članicam se tudi priporoča, "da si nabavijo znake, ki stanejo samo 65c in so jako lepi. Katere še niste dobile certifikat, si ga tudi vzemite, stane le 25c. Prosim vse, da to naznanilo vpoštevajo. Vesele in zadovoljne božične praznike vsem članicam š.ž.zV Margareta Kozjan, tajnica. -o- KAKO JE IZPADEL BAZAR CERKVE SV. DRUŽINE V KANSAS CITY? Kansas City, Kans. Bazar cerkve sv. Družine, ki se je vršil 28. in 30. novembra, je izpadel prav uspešno in zadovoljivo. Oba večera sta bila dobro obiskana in ljudstvo je imelo dovolj zabave in veselja. Marsikateri si je na svoj dom odnesel lepe dobitke za malo ceno. Razni štanti, ki so bili lepo okrašeni in obloženi z lepimi dobitki, so bili zastopani od naših vrlih deklet in fantov, kakor tudi od naših mož, ki so pridno prodajali in tako pomagali k lepemu uspehu. Igra Bingo se je tudi vršila, katero so imeli v oskrbi naši mladeniči. Večerja, ki so jo oskrbele vrle in dobre ženske na prvi večer, je bila prav okusna in dobra, kakoršno znajo le naše pridne Slovenke pripravit. Bilo je dovolj vsega, čeravno je bilo nad 250 oseb na večerji. Naša šolska mladina se je pa na poseben način odlikovala v pridnem razpečavanju ti-ketov. Noben faran se jim ni smel niti mogel ubraniti, ko so videli, kako je mladina prosila za blagor svoje cerkve. Tekma za demantni prstan med našimi dekleti je bila zanimiva. Josephine Drčar, Anna Knaus in Mary Novak so pridno zbirale v tekmi. Josephine Drčar je zbrala $550.30 ter dobila prvo nagrado: demantni prstan; Anna Knaus $512.00 in dobila drugo nagrado, tudi prstan. Marija Novak pa je dobila tretjo nagrado, prstan, ki je nabrala $276.00. Lepa hvala in čast tem dekletom, ki so zbrale tako vsoto skupaj! Tekmo za zapeštno uro je dobila deklica Kristina Petrič, ki je nabrala $65.10; Frančiška Kovač, deklica, je nabrala $52.65 in dobila drugo nagrado. Med dečki, ki so imeli tekmo za bicikel, je dobil Anton Švab, ki je nabral $60.09; Ch. Bajuk je nabral čez $46.70 in je dobil tudi nagrado, kakor tudi vsi drugi dečki, ki so nabrali po manjše vsote denarja. Cast in hvala tej naši mladini! Celotni dobiček^tega bazarja znaša čez $2500.00. — Bog plačaj stotero vsem darovalcem in za vsako pomoč, ki se je dala, da je ta cerkveni bazar tako srečno izpadel v moralnem in gmotnem oziru. Ob tej priliki se je zopet pokazalo, da naša vrla mladina ima svojo cerkev pri srcu in je vselej pripravljena sodelovati za njen prospeh. -o-- Sejajte, pa boste tudi želi; mnogi bi pa radi le želi, pa nič sejali. * >1: :J= * Mnogo avtomobilistov ko se na vožnjo poda, doma glave pusti. * PODLISTEK * vf? Dr. Ožbolt llaunig: KAPELŠKI PUNT "No, da, ti moraš vedno prav imeti, toda drugače pa se le rad pomešaš niecl gospodo!" "Naša gospoda me pozna in dobro je, da se z njo razumem." ' Nt« vem, kako dolgo bi se ta dva zakonca še prepirala, ko bi n^ prišel med tem Hauslaib ter hitro zasedel konja. Rezko je bilo povelje za vojake, naj mu sledijo. Jezdil .je naprej, ne da bi pogledal na levo ali na desno. Bil je silno resen, zakaj niti sanjalo se mu ni, da bi on mogel v Kapli doživeti kaj takega. Mnogobrojna množica je sledila vojakom. Ljudje so se smejali, zbijali šale, drugi so bili resni, ker še vedno niso verjeli, da bi vojaki res odšli. Toda ko je jezdil Hauslaib že čez most proti Boštejevi pristavi in se niti enkrat ni obrnil, obstali so šele Kapelčani, videč, da so zapustili vojaki trg za vselej. Se so gledali nekaj časa, nato pa se obrnili, vriskali in prepevali, da jo glasno odmevalo skozi Tabre. Resnejši možje pa so stopili skupaj in rekli: "Nič nam niso mogli; Devica Marija nas je ščitila, ona ostane tudi zanaprej naša zaščitnica!" In še s tem večjim zaupanjem so gledali na cerkvico in bili v srcu veseli, da so srečno prestali vse dosedanje boje. VII. Božja kazen. Nihče ne praša: kod in kam. Po svetu hodim čisto sam, i od praga pa do praga, z nevoljo vsak pomaga. Gregorčič, Komisar Pauer je bil v zadnjem času kaj slabe volje. Ničesar mu ni bilo prav. Rohnel je nad podrejenimi uradniki, najhujše pa je trpel sluga Damijan, ki je moral biti kakor ura natančen in ni imel niti trenutka časa, da bi smuknil k zlatemu medvedu in si poplaknil vedno suho grlo. Komisar je bil ves iz sebe, ko je izvedel, da se Kapelčanom ni moglo do živega, in da so vendarle zmagali. Zato piše dolgo pismo ženeškemu flegarju ter mu naroči, da se naj obrne do dobrolskega prosta, s katerim bi naj poskusil spraviti Kapelča-ne do lega, da se udajo z lepim in pustijo odvzeti oblačilo. Komisar Pauer je našel v ženeškem flegarju pravega pomočnika, zakaj temu samemu je mrzelo, da Kapelčani toliko visijo na ti podobi; poleg tega pa so napadli še njegovega sina, in to so bile ženske. Te sramote ni mogel prenesti. "Čakajte, beraški tržani in bedasti kmetje, vam že še pokažem, kdo je gospod!" In razburjeno je hodil po sobi gor in dol. "Jutri grem k^proštu Melhiorju in mu povem komisarjeve želje. On mi gotovo pojde na roko, saj je tudi zavzet za cesarjeve reforme!" Rečeno, storjeno. Drugi dan je takoj po opravljenih jutranjih poslih velel za-preči voz, da se popelje v Dobrlo vas. Hitro je tekel voziček po ravnini. Bilo je že precej po veliki noči; ljudje so hodili na polje in marljivo obdelovali od zimskega spanja spočito zemljo. Prijetna sapica je pihljala nasproti, pomlad se je pokazala v vsej svoji bujni lepoti, le bela odeja, ki ie pokrivala še staro Peco in sivi Obir, ,ie pričala, da se huda. zima lq težko umika zuiagujočemu solncu in še vedno preži na priliko, da .plane v ravnino in. uniči nežni cvet.. . Prošt Melhior je sedel v svoji sobi v pj'-vem nadstropju in pregledoval debelo knjigo. Bil je mož visoke postave, častitljivega obraza; izpod čunih obrvi je gledalo dvoje temnomodrih oči resno v svet. Bil je naslednik prosta IJieronima barona Rehbach, ki je umrl leta 1786. Po svojem mišljenju je bil prevzet istega du)ia kakor njegov prednik, ki je bil zvest pristaš, jože-finizma. Zato je bil vladi všeč, ker je ra-. bila take može, da prodre s »svojimi novo-tarljami. K proštu Melhiorju >e je podal tedaj t'legar Reitrer; saj je vedel, da najde pri njem pravo razumevanje. Po prisrčnem sprejemu je razložil flegar vse, kar želi komisar Pauer. Proštu je bilo že samemu mučno, da se župljuni kftpelšUe"župhiJe~ ne morejo pomiriti. Zato mu je bilo všeč, ko je predlagal flegar, da se porasta na praznik Kristusovega vnebohoda v Kaplo in "skušata vplivati še enkrat na ljudstvo, da se ukloni cesarski naredbi. Kapelčani so se po odhodu vojakov pomirili in nastalo je ^opet. vsakdanje življenje. Župnik Prunner je prišel ves vesel k trškemu sodniku, c|a se je končala cela zadeva kolikor.toliko, ugodno. Mučno je bilo le, da so napadli poveljnika Hauslaiba, zakaj kaj tiikega komisar Pauer ne pozab;. Tako so mislili vsi. Toda priti je morala še enkrat preskušnja, preden je bil v posta v-Ijen prejšnji rpd- Župnik Frujiner J° dobil osem dni pred praznikom Kristusovega vnebohoda od prošta v Dobrlivasi pisnjo, v katerem mu naznani, da pride ta dan na izredno vizi-taci.jp.in naj okliče, da pridejo vsi župlja-11 i v farno cerkev. Župnik je prečita! to pismo nekoliko presenečen. Ni pa se mu zdelo to sumljivo, zakaj vizitacije je. že itak pričakoval. O-znan.il je tedaj, kakor mu je bilo ukazano. Kdor ogl&iuje, ta napreduje! Četrtek, 12. decembra 1929. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran s. govor general konzula jugoslavije o priliki proslave 11-letnice jugoslov. ujedi-njenja, v morrison hotelu v chicagi, dne 1. decembra 1929. govoril dr. d. kolomba-tovič. / —-- hišo vlečejo iz vode. Bratje in sestre:— Zdaj, ko so vsi moji predgo-vorniki vsestransko prikazali značaj tega velikega dneva za naš narod, mi bote gotovo dovolili, da tudi jaz, ako tudi je že kratek čas, na kratko prikazom tukaj nekaj važnih momentov, ki so minuli pred tem velikim dnevom za naš narod. Pred enajstimi leti na- ta zgodovinski dan, je Narodno veče v Zagrebu, kot zakoniti predstavnik vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v Avstro-Ogrski, objavil svečano pro-klamacijo, s katero so se prekinile vse zveze in odnošaji z Avstro-Ogrsko in habsburško dinastijo ter poslalo svojo de-putacijo v Belgrad Njegovemu Visočanstvu, tedanjemu regentu Aleksandru, kateri je nato proglasil ujedinjenje teh krajev bivše Avstro-Ogrske s kraljevino Srbijo in kraljevino Črno goro, v novo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je, bratje in sestre, največji drugih vplivov duhovno razje-dinili, tako da se nismo dovolj med seboj, spoznavali v skupni hiši, pod enim krovom, v naši narodni državi. To nepoznavanje in predsodki niso dali, da se. otresemo naših plemenskih lastnosti, katere so iskale v bratu samo slabe strani, a dobre' strani pa pozabljale, in niso hotele, da jih vidijo. Treba je bilo 10 let skupnega življenja, deset let tipanja in iskanja, kar je s svojimi škodljivimi posledicami skoro ogrožalo obstanek naše narodne države, katera je s tolikimi napori in s toliko krvjo bila zgrajena. Osebne mržnje, plemenske strasti, poostrene strankarske ambicije,,katere so tako daleč zašle, da niso vodile več računov o obstanku države same, dovedle so bile domovino do roba propasti. V tem usodnem času, ko so naši najboljši sinovi začeli o-bupovati, ker izhoda ni bilo iz življenja priseljenca dan v naši zajedniški histori.fi, na vidiku, prišel je na pozoi ki ga je naš narod proizval — ali mi kot priče tega velikega dneva, ne moremo, da ga dovolj precenimo, niti ne more dovolj globoko pojmovati njegovo pravo važnost, tega velikega dogodka, katerega bodo naši potomci in poznejše generacije slavili kot datum nove dobe, kot pokret naše preteklosti, ko je naš zedinjeni narod zdrobil stoletne verige robstva, ki so ga uklepale in je prvi pot v svoji zgodovini stvoril skupno državo, v kateri so se ujedinili domale-ga vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, ujedinjeni pod junaško in slavno narodno dinastijo Kara-djordjevičev. Dokler nismo prišli do tega velikega dneva, naš narod je doprinašal nešte-vilne žrtve, prelil je potoke krvi, najbolji sinovi vseh naših treh plemen polagali so svoje glave za ta vzvišeni ideal svobode in ujedinjenja, pač zato, bratje in sestre, sem uverjen, da je potrebno, da sedaj tu na tem mestu, daleč od svoje domovine, slavimo ta dan, da se spominjamo vseh teh mučeni-kov in junakov, kateri so skozi zgodovino svojega življenja, s svojo krvjo pečatili in spremljali ono veliko zgradbo naše svobode in edinstva, našo veliko današnjo kraljevino Jugoslavijo in da jim ob tej priliki izkažemo svojo globoko hvaležnost .spoštovanje in priznanje; kajti narod, kateri ne u-pošteva svojih mrtvih in svojih mučenikov, tak narod ni njih vreden ne njihove svobode, katero so mu priborili s svojimi življenji. Bratje in sestre! Dne 1. decembra 1918 smo se osvobodili in ujedinili formalno, ali na žalost nismo še bili spremljivi ne! pripravljeni, da , primemo 'to veliko dedščino, tak dar božji, tako divno in bogato zemljo, od Triglava do Djev-delije, s tako junaškim in ponosnim narodom našim, kajti v vekovnem robstvu smo izgubili mnogo naše skupnosti in skupnega značaja, in smo se pod uplivom raznih kultur in nico Veličanstvo kralj Aleksander I., kateri je drugi pot rešil narod od propasti in državo pred razsulom. v katerega so ga vodili strankarski nemiri in plemenski šovinizem. Prvi pot za časa svetovne vojne je Nj. Vel. kralj Aleksander I. na čelu s slavo o-venčanih naših armad, delil sam s svojim narodom dobro in slabo, dokler ga ni potem z. nepopisljivimi žrtvami in sa-mozatajevaniem dovel do svobode in ujedinjenja v 1.' 1918. Možati nastop dne 6. januarja je moral prekiniti stare metode življenja v naši državi. Moralo se je poslužiti energične operacije na narodnem telesu, da se reši organizem propasti — a ta operacija, dragi bratje in sestre, izvanredno je uspela, kajti v že samo 11 mesecih novega režima, uvedenega v tem datumu, osvobodila se je naša domovina mnogih predsodkov, napak in pogre-škov prošlosti in storjeni so koraki za napredek in boljšo bodočnost naše narodne države. Kakor rešilni in prehodni režim gre svojim naravnim potom naprej do dneva 3. oktobra, ko z novim imenom države Jugoslavije, z novim administrativnim porazdelom domovine v banovine, zadovoljeno je domovini in potrebam naroda, kateri si je želel reda, ravnopravnosti in zakonitosti za vse enako. Bratje in sestre, ako danes na tem mestu slavimo ujedinjeni prvi pot vsi Srbi, Hrvati in Slovenci na enem in istem mestu v Chicagi in to v številu 2000 duš, sem siguren in nadejam se, da bomo ob letu slavili taisti dan z 10,000 dušami, da dokažemo, da razumemo globoko važne promene v starem kraju in da damo duška našim čutilom in ljubezni do naše domovine, kateri stoji na čelu naš viteški kralj Aleksander I. Živijo! -o- Vseh ljudi še Bog ne zadovolji — pa jih boš ti? V Novi Fundlandiji so ob zadnjem potresu morski valovi tako narastli, da so odnesli več hiš na obrežju. Slika nam kaže prizor, ko neka ribiška ladja vleče "domov" neko tako hišo, ki je "pobegnila" pet milj daleč od obrežja v morje. ^?IJHEIIItlimiUIIHII UTIttlfElUlIlll ■llllllUlIlftllllltlll HUIU1 111 Eltlll tISlIIlll lliltEUtllTIItlilllllllllHIl ^DUftlBI CliTlTCCf 1IU VOIllllllllBIIItlHXHUUIIlljllB^HIlCIIIUIIIHIlf IlllinillllllltlXlllUIIUllCIIllfl II Ul ■IlllilUllUtllHtlltlllUUIIlVflllHll IlllUIUfllllf 11)1 llllllUUIIlt^^^ 11 ka[ se suš[ po svetul ^ j ^SlUlIiUtUHlHEBEUll) EEllllUEltElll f DUlElUlIHVimHHlllHUnHIll )UEUHHEll)BUIIIIItniHn)a IHUniHIlUHIU)))"))))■)*■»»))»)■) IH)H)l)iiIUiEHi)II)H)llU))l lUHlHl IIUEUUSIIIEIIEEIIEIUEHII1IUHI HHtUHlIDllIl EDIEDEEIDDUUU Ell^niUHim IIE1U) U)U)1IIU)IU)»11^3 "prijatelji fašizma." Tako se glasi nova organizacija, ki se je ustanovila nedavno z odobrenjem vlade. Člani postanejo lahko osebe neitalijanske narodnosti, to se pravi inozemci, ki kažejo simpatije za fašistovsko gibanje. Njih bivališče je lahko v inozemstvu ali pa v Italiji. Poleg fašistov bomo imeli torej odslej tudi "prijatelje fašizma". --o- nadporočniki. Italijanska vojska je poznala doslej čin podporočnika in poročnika, nakar je sledil takoj stotnik. Nadporočnikov v italijanski armadi ni bilo. Sedaj je pa vlada sklenila, da dobe vsi poročniki, . ki imajo 12 let službe,' naslov nadporočnikov in plačo, ki je skoro enaka stotnikovi. --o-- šaljivi volivec. Pri zadnjih volitvah v češkoslovaški državni zbor je neki volivec v severnočc^kem mestu Jablonecu vrgel v žaro listek z besedo: ',Izaija 41. 24." Šli so pogledat v sv. pismo in tam brali na označenem mestu: "Glejte, vi ste iz niča in vaše delo je iz niča in vas voliti je strahota." -o- človeški radio-valovi. Znani francoski fiziolog dr. je naravnost blazno ljubosumen in jo je dr.žal zaprto kakor jetnico. Končno ga je stari Mancoli naznanil policiji. Se preden pa so ga utegnili pozvati na odgovor, je pobegnil v Napolj in prisilil ženo, da ie šla ž njim. Tam pa jo je v nekem hotelu umoril in stlačil v velik kovčeg. Nato se je vrnil v Rim, vdrl v stanovanje starega Mancoli j a. in ga zavra tno ubil. Tudi neko. 161etno sorod-nico, ki je bila slučajno tam, je usmrtil. Porotniki so ga obsodili na dosmrtno ječo. -o- vredno posnemanja. Pariški policijski . ravnatelj je stražnike opozoril na nared-bo 20. avgusta t. 1. .Šoferji ne smejo z blatom obrizgavati hiš ali pešce. Stražnik mora na zahtevo pešca v sličnih prime-1 pravi j ali upor v veroneškem okrožju ter organizirali oborožene napade na sovjetske u-radnike in zbirali prebivalstvo pod zastavo "Bože carja hrani". Pričakujejo, da bodo vsi obtoženci obsojeni na smrt. -o- blazen delavec napadel policijo. Kakor javljajo iz Splita, je tamkaj blazni delavec Jure Kuzmanovič, star 21 let, oborožen z dolgo pilo, vdrl v policijsko čuvajnico ter napadel policijsko osobje. Stražnika Spira Čašiča in Božo Vukma-na je težko ranil, nadstražni-ka Stepana Kuprešanina pa je s pilo zabodel v srce, tako da se je ta mrtev zgrudil na tla. Krvavi zločin je izvršil v veliki naglici. Potem je pohitel na ulico, kjer so ga le s težavo rih ustaviti vsak avtomobil in sestaviti zapisnik, da se omogoči poznejša tožba za odškodnino. vesten železničar. V današnjih časih, ko je v zasebnem in javnem življenju tako redek čut dolžnosti, je razveseljivo, če čujemo o slučaju zgledne uslužbenske vestnosti, čeprav gre pri tem samo za preprostega železničarja. V Baslu so pri železnici nastavili novega pomožnega delav- obvladali. V borbi je bil blazni zločinec obstreljen n., desni roki. -o-- nesreča v mlinu. V mlinu Slavka Stijiča v Gal-dovu pri Sisku se je pripetila nenavadna nesreča. Stijič je kupil nove mlinske stroje, ki so jih te dni preizkušali. Med drugimi je stal tam zraven tudi Stijičev hlapec Gjuro Gre-gorič. Nenadoma je zahrešča-lo: veliki novi mlinski kamen se je razletel na sto kosov. Ka- Stal je sredi gnječe pred dolgo mizo v naturalizacij-skem uradu. "Hitro podpišite!' zadri se je nad njim nestrpni pisar. Podpisal je. Sedaj pa so našli, da njegov državljanski papir ne velja. Odrekel se je vernosti napačni deželi. Sedaj treba začeti vse znova — isto kišževo pot prošenj, izpitov, prič in priseg. In tako čakati še morda leto dni. Družina v starem kraju pa med tem željno čaka, da bi mogli priti k možu, k očetu. Drug dogodek: "Nezakonito prišel in podvržen deporta-ciji". Tako stoji v pismu, ki ga je dobil. Vendarle bi lahko svečano prisegel, da je bilo vse v redu z njegovim prihodom v to deželo. Sledijo tedni strašnih skrbi in noči brez spanja. Kajti gre za — obstoj, bodočnost, delo, družino. — Končno je bila stvar razjasnjena in poravnana. Kaj je bila vsa homatija? Le velika črka L, ki se je priseljeniškemu pisarju zdela kot S. Lahko je zabresti v debelih knjigah priseljeniških zapiskov. * ta * Ta dva dogodka sta povzeta slučajno izmed neštevila sličnih dogodkov, iz zapiska FLIS-a (Foreign Language Information Service). Značilna sta za razne zanjke, ki pretijo nedolžnemu človeku, ki skuša zavzeti svoje mesto na novih, ameriških tleh. Odkar je FLIS začel delovati, približno stotisoč ljudi se je nanj obrnilo za pomoč, nasvet in informacijo. Kako dolgo procesijo bi ti tvorili. Prihaja starejši človek, z glavo vso obvezano. Hoče nasvet o kompenzaciji radi nezgode. Žene z otroci v naročju . . ., mož je v. stiskah, morda bo deportiran. Vrste mladih korenjakov s tatuiranimi prsmi in ramami — mornarji, ki hočejo urediti svoj "status". Drugi hočejo izvedeti, s kakim par-nikom in kedaj so prišli, kake naj dobijo dolžno jim mezdo, pravdno pomoč itd. Mnogi izmed teh problemov so splošnega zanimanja. FLIS jih priobčuje v časopisih v obliki vprašanj in odgovorov. Morda ste čitali te odgovore in našli poduk v njih. Morda ste pa čitali druge članke, spisane od FLIS-a in iz njih izčrpali Moineaux je ugotovil, da ima človeško telo vse lastnosti ra-dio-postaje, ker pošilja in sprejema vedno enako dolge valove. Dolžina je vedno strogo osebna in znaša od 22 do 45 mm. Dr. Moineaux nadaljuje eksperimente, ki hočejo u-gotoviti vzroke te razlike v zvezi z osebno nadarjenostjo, in značajem. -o- žensko truplo v kov-čegu. Po večtedenski razpravi so izrekli v Rimu sodbo nad mladim Napolitancem Ernestom de Vita, ki ima tri strašne u-more na vesti. De Vita, sin bo- ca. Njegov predstojnik mu je ponovno zabičeval, da mora biti predvsem zelo vesten. — Vestnost je glavna stvar v železniški službi. Nekega dne so mu dali v roko posodo olja in ga poučili: "Pojdite po tračnicah in vlijte na vsaki krivulji kapljico olja!" Mož je odšel, vlival olje in se ni več prikazal. Po treh tednih je njegov predstojnik prejel sledečo brzojavko: "Sem v Bellinzoni, pošljite olje!" -o- smrtne obsodbe v ru-^ siji' V Voronežu je bila končana razprava proti pristašem sek- gatih staršev, se je pred tremi i te tako zvanih Fjodorovcev. leti poročil z 211etno Marijo! Obsodba bo razglašena v krat- Mancolijevo. Mlada žena je bila v zakonu prava mučenic i, ker se ni mož strašil niti najbolj surovega trpinčenja. Bil kem. Zanimivo je, da ni v te ku tega procesa spregovoril niti en obtoženec ene same besede. Obtoženi so, da so pri- menje je zadelo Gregorča in ga dobesedno razneslo. Težko ranjen je obležal tudi mlinar Deželenčič, lastnik mlina Stijič je pa ostal nepoškodovan. -o- faraonovo maščevanje. Londonski listi se bavijo ponovno s tajnimi Tutankamno-vega groba in poročajo, da je umrla deveta oseba, ki se je bila udeležila izkopavanj v Dolini ki-aljev. To je bivši tajnik Carterjeve ekspedicije Richard Bethell. nekaj koristnega, članke o a-meriških zakonih, navadah, zgodovini, priložnostih, gospodarskih razmerah. FLIS se nikdar ne obotavlja boriti se za pošteno in pravično ravnanje s tujerodci. Pred letom se je FLIS boril za uzakonitev postave, ki olajšuje združitev družin. Letos se je združil v borbi, da se omogoči legalizacija prihoda onih, ki ne morejo pokazati, da so zakonito prišli. Pred dvema mesecema je bil FLIS vsled pomanjkanja zadostnih sredstev primoran odvrniti mnogo ljudi, ki so se nanj obrnili za pomoč. Upati je, da ta kriza je le začasna. Mnogo je odvisno od tujerod-cev v Ameriki, in tako tudi od Slovencev. Ako želite, da jugoslovanski urad FLIS-a in posebej njegov slovenski oddelek nadalje obstoji po koncu tega leta, naznanite nam. — Glasujte "da". Glasovanje vam ne povzroči veliko truda. Le odtrgajte svoj naslov, ki je nalepljen na tem časopisu oziroma na ovitku, v katerem dobivate ta časopis, in pošljite ga Jugoslovanskemu uradu (Slovenski oddelek) FLIS, 222 Fourth Ave.. New York City. Lahko tudi napišete mesto tega svoje ime na košček papirja in pošljite ga na isti nasloAr, ali ne pozabljajte pisati "SLOVENE", kajti enaki naslovi prihajajo od vseh skupin. Ako premorete in ako mislite, da je toliko vredna pomoč, ki ste jo dobili od FLIS-a, priložite tudi en ali dva dolarja. To bo pomagalo nabrati $1500, potrebnih za nadaljevanje slovenskega dela v prihodnjem letu. Ostalo bodo prispeli A-merikanci. Na vsak način pa pošljite svoj glas — z denarjem ali brez njega. "Mr. Flis." oropali bolniško bla-gajničarko Chicago, 111. — Tin mladi banditi so preteklo nedeljo vdrli v urad Lutheran Memorial Hospital. Dva izmed njih sta z orožjem v roki strahova-la navzočo blagajničarko, Z. Palmiter, dočim je tretji pograbil denar . v znesku $200. Kakor je bilo videti, so mu morale biti razmere dobro znane. suhači so "kampelici" Peoria, 111. — Suhaški agenti so tako "korajžni", da se v cem mestu niso ustrašili niti spoštovane županove osebe, ampak so jo z osmimi drugimi "zločinci" vred vtaknili v luknjo. Vse "zaradi šnopsa volje". DO YOU KNOW WHY — An Honest Man Can't Tell The Truth Under Cross Examination? Drawn for litis paper By Fisher [ THE. Cette&- !" wen wh1« oid l^src^minct— f Hou saw • zt c^vt Wfw,»asit / teu r«s THCwirNtSi) ..... W CUtNT^STEfiL ,„,, I NOV SftV HE ! , NOT MlS FIN«*.^ £WftT HlS HftHO "33^TrTiTvou LtMOH " \ c~7 c~7 ISTOLE THEM'EK THfs-r TOOio_j c—^ TOOK, THEM^ou C, i-— Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! mi računamo: Za ameriške dolarje: Za dinarje: 5.00 ...... 6.15 200 Din ..... 4.45 10.00 ..... .. 11.25 500 Din ..... 9.80 15.00 ..... 16.35 1000 Din ..... . 18.90 20.00 ..... .. 21.45 1500 Din ..... . 28.00 25.00 ..... ... 26.55 2000 Din ..... . 37.00 85.00 ..... .. 36.70 3000 Din ..... . 55.40 50.00 ..... 51.90 4000 Din ..... 73.50 75.00 ..... .. 77.50 5000 Din ..... . 91.60 100.00 ..... .. 103.00 10000 Din . 182.00 200.00 ..... ... 204.00 15000 Din ..... . 273.00 300.00 ..... ... 306.00 20000 Din ..... . 363.00 400.00 ..... ... 407.50 30000 Din ..... . 543.00 500.00 ..... ... 509.00 40000 Din ..... . 724.00 600.00 ..... .. 610.50 50000 Din ..... . 902.00 700.00 ..... .. 712.00 60000 Din ..... . 1082.00 800.00 ..... „ 813.00 70000 Din ..... . 1260.00 900.00 ..... .. 914.00 80000 Din ..... . 1441.00 1000.00 ..... .. 1015.00 90000 Din . 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money •Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov t Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradujemo: Dnevno od 9:00 t jutra j do 4:00 popolhoe. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITL in PREBITEK........$.. 300,000.00 PROMET IN VIRI NAD ......$3,500,000.00 kanadski vestn1k Urejuje Rev. A. Mlinar, Eston, Sask., Canada. Prispevki in dopisi za Kanadski Vestnik se naj pošiljajo na njegov naslov. Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912. ZALOGA POHIŠTVA IN RADIJEV za gotovino ali na lahke obroke Govorimo tujezemske jezike. 2105-11 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Da nam bo mogoče nuditi našim cenj. odje malcem Čim najboljšo postrežbo, smo znatno povečali naše trgovske lokale,, ki bodo v najkrajšem času otvorjeni. PAZITE NA OTVORITVENI DAN. Kupci bodo dobili lepa darila. J> pv. || » ^cjgp^ Jeweler ' s On the Cor. 8th Str. and New York Ave., Sheboygan, Wis. J ooooO<)<>O<><>OOOO<>OO<>OO^>0(>OOOOOOO^^Q^Q^^^ Velika izbira "Zof in stolov" za vaše parlorje. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imaruo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080-W. Vseh vrst, najlepše sestave za parlorje kot na sliki prodajo v tej razprodaji od $79.50 NAPREJ listerine k THROAT \ TABLETS Velika in raznolična izbira najmodernejših peči. Krasni izdelki. <* $29.50 • MI izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. Antiseptic Prevent & Relieve Hoarseness Sore Throat Coughs SPALNIČNA OPREMA obstoječa iz treh kosov, oreho-vina, okusni okraski. Pridite pogledat in prepričajte se, kako vrednost nudimo za OTVORITVENI DAN. w $98.00 SUadt 6; Ljmbeu Fh).-:aacal Co., Sain: Louis, V. $ A. i /r p/i I Delicious | t^food ^ A food for pro* tein; a food for (mineral salts; for calcium $md phosphorus;" all 1 the essential elements for health and strength are found in good 1 cheese. And all the essential elc- (ments of good cheese are found i in Kraft Cheese. TUBBY see tkat Gig red Boildim' over there?-that's the hospital where mv umcle george* had his operatiom, he s aid a wasterrisjol I VUOULDNJT W A IOTA \ be iw twere EMEM ip t^etle vj/vi a'ioot A HONRitO MORSES -to voavt dm woo , .all the -time / v) h adda voj 1 kwovj aboot hospitals ? vou vajas NEVER. . to owe > A\w. HOSPITALS AlWT SO BAD THEY'RE ALL right / vjhat was Vou THERE For* 7 . like fun \ wasn'T to see fav n aumt hary vjwek1 she vjas v SICK / yf^CHEESE KRAFT-PHENIX CHEESE COMPANY Stran 4. AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 12. decembra 1929. KA KO SEM POMAGAL OGENJ V GOZDU GASITI. Needles, B. C. (Dalje.) Ko smo sedeli na obrežju Ponderell River, kakor nekdaj Judje ob Tigrisu, seve nismo le gledali v potok, ampak se pomenkovali, koliko korajže bi tak potok bil vreden in zahteval, če ga kdo preplava. Bil je nam vsem tuj potok in zategadelj ne posebno privlačen, čeravno je voda izgledala zelo vabljivo. Nazadnje jaz pravim, da si upam čez vodo, če gre še eden z menoj. Pa ga ni bilo. Ostal sem sam. Kaj hočem sedaj ? Ali bom ostal zvest besedi, ali pa naj se mi smejejo? Poiskal sem skalo, od katere se mi je zdelo najboljše se podati v vodo. Poznal pa nisem zahrbnosti te reke in sem prišel na to šele, ko sem bil že na sredi. Po sredi pa voda teče s silo in hitro, mogoče kakih dvanajst milj na uro, ali pa več. Tako me je kar hitro neslo navzdol, meni se je pa zdelo, da se le svet ob strani pomika navzgor, in pri tem me je prevzela neka utrujenost. (Ta utrujenost pride nad človeka, ko se zavede nepričakovane resne nevarnosti in se pri ženskah navadno konča z omedlevico. Toraj Francelj, Bogu -e zahvali, da nisi omedlel edi vode, inače bi šel z ribami.—Op. ur. K. V.) Tedaj sem se spomnil besed svoje matere: "Francelj, ne podajaj se po nepotrebnem v nevarnost!" Po nekaj napornih u-darcih sem vendar srečno dospel na ono stran. (Jaz vem, da je- naš Francelj dober, pla-vač ir ga nočem poduceyati v tej stroki; vseeno pa bo mogoče drage čitatelje zanimalo, da če hoče kdo "čez" reke plavati, mora "proti" reki plavati, toraj navzgor, ker tako ga voda sama rine na onkraj, ravno kakor rine privezan čoln sama od sebe. — Op. ur.) Kaj pa sedaj? Jaz sem bil na enem kra-iu, obleka pa n; onem! Polotil se me je neka: strah'; raje bi šel ti i milje ]* gor ali dol, če bi vedel za kak most. Poiskati sem si moral boljši prostor, kar se mi je po dolgem trudu tudi posrečilo in drevo, ki je ležalo v vodi od one strani, mi je dosti pomagalo, d A sem se tešil. Fantje so me sicer burno pozdravljali, ampak jaz sem se njim zahvalil z besedami, da nikdar več kaj takega. Med tem je prišel čas za vrnitev na večerjo in night patrol. Šli smo gor po hribu, od- koder se nam je nudil lep pogled na okolico in tam sem videl, kake slape ima ta reka komaj pol milje dalje, odkjer sem jo jaz preplaval. Tedaj sem vse to premislil in sprevidel, kako velika neumnost je, kaj takega tvegati. Kako lahko bi bil utonil; moja draga mamica pa bi si oči izjokala, ko bi zvedela, kaj se je zgodilo. Spomnil sem se pri tem njenih bridkih solz, katere sem ji jaz zakrivil. Bil sem "baby" v družini in zategadelj tudi ljubljenec staršev. — Skoro, da sem imel vse po svoji volji.. Nič mi niso odrekli. Za to je vedel moj malo starejši brat. Tedaj sem bil sedem let star. Bil je topli poletni popoldan. Brat bi se šel rad kopat, pa si ni upal očeta vprašati za dovoljenje, ker je Žila nevarna. Ob straneh se je že za kopati, pa sredina je deroča. Kopali smo se dokedi pod varstvom odraslih. Brat me je nagovoril, naj jaz vprašam očeta, da naju pusti v reko. Storil 'sem to in oče je naju pustil iti I v nesrečo, ki sem jo jaz zakri-! vil. Brat je stopil malo predaleč v sredino in reka ga je potegnila s seboj. Vrnil«sem se domov brez brata . . ., drugi dan so ga našli . . . Po sedmih dneh so nam dali "time" in sem se veselil, da grem zopet nazaj v Trail. Pa ni hotelo tako priti. Truck je zavil in nas je peljal v smer Nelson, kjer smo večerjali in potem pa zopet dalje v Kaslo, pot^m z motorboat v Lardo. dokler zadnjič pridemo drugi dan s speederjem in pa 5 milj hoda do Johns Creek. Tam sem se seznanil z nekimi Nemci in smo se malo "pošprehali'. Čudil sem se njim dobrim ma-niram in prijaznosti. Videl sem, da se tudi med Nemci najdejo fajn fantje. (Nemci bi bili že fajn fantje, če bi jih njih politikarji v miru pustili in se za vedno odkrižali oslove domišljije, da so najbolji narod na svetu. Kakor ima vsak človek nekaj posebnega zase, katerega njegov sosed nikdar ne bo dosegel, tako i vsak narod /Toraj vsak narod je spoštovanja vreden po svojem. Celo Mussolini pripozna to dejstvo, če se ga tudi ne drži. Nek magazin je omenil, da je bil eden vziok za svetovno vojno ta, da se je Nemčija bala "mental preponderance", Rusije, toraj ruske brihtnosti.' Temu so Judje opomogli s tem, da so vso rusko inteligenco po-strelili. Hic Rhodus sedanje Rusije. Z inteligenti bi ta Rusija šla davno kaput. Kar Rusija hoče, je: popolno moralno in fizično omahljivost ruskega naroda, tako da bi ne bili več zmožni z Nemci konkurirati.— op. ured. K. V.) Nekaj dni sem delal tam. Ker je pa ravno tedaj bilo obilo jagod, smo bolj po jagodah delali kot pa ogenj dušili. En Nemec se je celo zgubil pri tem in ostal čez noč v tej jun-gli. Drugi dan je boss poslal mene in pa nekaj mož z vso o-pravo, da ga v vsakem slučaju prinesemo domov. Jaz sem ga prvi zagledal in je prestrašeno gledal okoli sebe in rekel: "Hast Du dich vielleicht auch ' verloren wie ich?" Povedal sem mu, da smo ga prišli rešit. In rešitev je bila potrebna. Medved in jagode! Kdo ne ve, kaj so medvedu jagode? Toraj ta ubogi fant je sedel celo noč v neki votli cedri; zjutraj pa ie priromal mimfl velik medved ter pil vodo iz potoka kakih deset čevljev oddaljeno. Fant je rekel, da tega medveda celo življenje ne bo pozabil. Po desetih dneh so nam dali naš zaslužek v čekih in pa še vozni list. Prebil sem skoro mesec dni v kanadskih junglih brez strehe. Mnenja pa sem, da ogenj ne nastane sam. Delavec bi ga gotovo ne podtaknil in potem delal za 25 centov na uro. Bolj sumljivi se mi zdijo oni bossi, ki imajo pri tem po $5 do $6 na dan in zraven še hrano, pravi "holiday". Zategadelj tudi ljudi le navidezno priganjajo k delu. Namesto da bi gasili, smo po cele kvadratne milje lesa požgali čisto po neumnem. Mislim, da se s tem samo vlada izsesava. Tako smo tudi te bosse imeno- vali "vladne izsesovalce". Lep pozdrav vsem čitate-ljem, kakor tudi posebej CSC. Vedenov Francelj. iz domovine. Cigan cigana ociganil. Ciganske solze niso krokodilove solze, toda skoraj take ie točil na moščanski stražnici i cigo Peter Nikolič, iz hrvatskega Zagorja baje doma, če ima cigan sploh kje svoj dom. Zgodilo se mu je nekaj strašnega- in človek kmalu ne bi verjel; ukradli so mu konja lepega rdečega prama, "šest hiljadi vrednega". Cigan je mislil namreč 6000 kron ali 1500 Din. Ukradla pa da sta mu ga dva ciganska fanta, e-den iz slovita ciganske farnili-je Levakovičev. drugi pa iz še slavnejše družine Hudorovič. Prijazno sta se grela prejšnji večer 'ob ciganskem ognju blizu vojaškega vežbališča pri D. M. v Polju. Ponoči sta izginila in z njima tudi konj cigana Petra. Ali ni to hudo. če cigan ocigani cigana? Na policiji so ciganu obljubili, da mu bodo preskrbeli njegovo pravico, če bo le mogoče. Zakaj pravica veljaj tudi za cigana! -o- Nevarne opekline. V celjsko javno bolnico je prišel iskat zdravniško pomoč 401etni Alojz Senica iz Zagorja, okraj Kozje, ki ima pc vsem obrazu in po zgornjem delu telesa občutne opekline. Senica je pred dnevi neko noč spal v svoji izbi, v katero se' pride samo skozi kuhinjo, v kateri se je baš tedaj kuhala hrana za svinje. Na neznan način se je vnel kup drv in del pohištva v kuhinji ter je nastal velik ogenj. Senica se ni mogel rešiti drugače, kakor skozi plamen v kuhinji. Pri tem je dobil hude opekline. -o- Stepli so se. V Majcenovem hlevu ob Ižanski cesti je bilo ob priliki sejma žejo živahno. V hlevu so se še okrog i1 ponoči zbirali razni mešetarji, ki so baran- > tali za konje. Med njimi so bili I tudi hlapec -Jože -ovekar, njegov tovariš Alojzij Brezar in gonjača France Bivic iz Št. Vida na Dolenjskem ter Anton Erlah iz Pristave. Ti so se pri- čeli ob omenjeni uri prepirati j in. sta se slednjič Govekar ter < Brezar umaknila na dvorišče. Komaj pa sta bila zunaj, je že eden izmed njiju šnel z nekega voza trikelj in ga z vso silo vrgel proti vratom hleva. To pa baš v trenotku, ko je hotel Bivic pogledati ven in je vrata odprl. Trikelj je priletel Bi-vicu v glavo, mu izbil več prednjih zob ter mu razklal gornjo čeljust. Ranjenec je moral takoj iskati zdravniške pomoči, dočim bosta imela Govekar ter Brezar opravka pred sodiščem. i ' -o-- Nesreča ne počiva. Požar je uničil dne 20. nov. v Bernardovcu, občina Šmartno pri Litiji zidanico in stanovanje last Matije Tomažiča. Zgorelo je vse do tal, nekaj ži- ta in obleke in 10 hI letošnjega vina. -o-- Če bi bili ljudje prisiljeni pokopavati svoje napake,, bi pogrebniki imeli dela čez glavo. NASLOVI jugoslovanskega poslaništva in konzularnih uradov v Ameriki: Legation of the Kingdom of Jugoslavia, 1520 Sixteenth St., Washington, D. C. Consulate General of Jugoslavia, 840 X. Michigan Ave., Chicago, 111. Consulate General of Jugoslavia, 1819 Broadway, New York, N. Y. Consulate of Jugoslavia. 2413 Ru.ss Bldg., San Francisco, Cal. Emmigration Commissioner of Jugoslavia, 1819 Broadway, New York N. Y. Consulate General of Jugoslavia, Keefer Bldg., Montreal. Quebec, Canada. Consulate General du Royaume des Jugoslavia, 1-153 Victoria, Buenos Aires,' Republica Argentina. .v •■WHMilW'WJII—I III«1. Dll'imi ■Miami— MRUBt .a H S3 JHHIMaaWWWIIIIIWWi'i'jg Slovenska cvetličarna] KoW Flofjal Co. [JLKolar j Izdelujemo umetne križe s cvetlic, srca in vse vrste vence, za h krstam, za na po- "S tflfcC^ n f| -m ™ kopališče, kakor tudi druge slučaje, po zmernih cenah od.......cila za premog' — drva 111 prev» anje pohištva ob času »elitve. Po kliči t« Telefon: ROOSEVELT 8221 Louis Stritar /018 W 21», Place Chicago, fit uspehi Vam zagotavljajo-mesto med velikimi vojskovodji svetovne zgodovine. Ampak kot ministrski predsednik in vojni minister, torej kot ustavni vrhovni glavar francoske armade, bom vendar tudi jaz smel reči kako besedo o nezadostni uporabi ameriških čet. Torej, ponavljam: Vzrok tega zla sta svojeglavnost generala Pershinga in Vaša neodpust-ljiva popustljivost. Zahtevam tedaj, da se nemudoma obrnete na predsednika Wilsona." Foch pa ni niti koraka zavil s poti, o kateri je bil prepričan, da je prava. V svojem odgovoru je razložil ministrskemu predsedniku, kako so razpostavljene ameriške divizije. Od trideset za boj sposobnih divizij jih je deset razdeljenih med zavezniške čete, me'dtem ko dvajset divizij tvori posebno armado pod poveljstvom generala Pershinga. Upam, da to razdelitev lahko pustim, računam pa tudi na to, da se po potrebi prvih deset divizij lahko pomnoži ali pa drugih dvajset zniža. S tako odredbo lipam pomanjkljivost ameriškega poveljnika mnogo bolj izravnati kakor z neftepeljivimi povelji. Za izvedbo takih odredb je potreboval Pershing zelo preizkušene zborne poveljnike, divizijonarje in gene-ralštabne častnike. Ameriška armada preživlja le krizo, ki jo morajo preživeti vse v naglici zbrane čete — krizo, ki navadno znatno škoduje za- PRIPOROČILO IN NAZNA NILO. Podpisani sem zastopnik lista "Amerikanski Slove-venec" za Chicago in okolico. Sprejemam, naročnino za list, oglase, knjige, plošče in vse kar je v zvezi s podjetjem A. S.v— Dalje imam v zalogi vse vrste zlatnino, lire, verižice, prstane, dam-ske zapestne ure lin sploh vse, kar spada v zlatarsko področje. Prodajam Viktro-le, radijo in vse slovenske plošče. Pokličite me na telefon "Commodore 0693" in prišel bom z vzorci na Vaš dom. Se priporočam v naklonjenost. FRANK GABRIEL 12230 — So. Green street Chicago, 111. * 41 * 4! PALACZEV POGREBNIŠKI DOM Naša postrežba je brezplačna, kar sc tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. FRANK E. PALACZ Registrovani embalmer 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 48S2 četnemu uspehu. Sicer se pa n3 da tajiti, da je ameriška armr,-da dosegla že znatne uspehe. Dne 12. septembra je napadla pri St. Mihielu, dne 26. v Ar-gonih. Od tega dne pa do 20. oktobra je na ozki fronti, pa na zelo težavnem ozemlju in po trdovratni obrambi sovražnika izgubila 51,158 mož." Foch je smatral ta svoj odgovor za dovolj prepričevalen. V svojih spominih namreč piše: "Po tako bistri in odloči zavrnitvi od burne Clemer-ceaujeve zahteve ni več dos';' ostalo. Ameriška armada je bila mlada in neizkušena, in f tem je bilo treba računati". Ai kakršna je bila, je dosegla že velike uspehe in pričakova i je bilo od nje še več." -o-- Spomin prikliče mnogo stvari pred oči, le tistega, komur denar posodiš, pa nikoli. Srečen je tisti, ki dosti v napovedano srečo ne veruje. ŽRTVOVATI MORA 2 AKRA Prodam malo hišo, skalnata podlaga, dobra voda, priprav-no za rediti kokoši ali saditi zelenjavo. Leži ob Burlington R. R., 45 minut vožnje v mesto; v bližini prodajalne, šole in cerkve. Samo $300 v gotovini, $30 na mesec. E. D. Bagby, 126 Burlington St., Westmont, Ills. (2992) DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 163, K. S. K. T. CLEVELAND. O. Odbor za tekoče leto 1928: Predsednic^, Helena Mally, 1105 E, 63rd St. Podpredsednica: Antonia Zupan. Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E 74th St. Blagajničarka: Alojzija Pikš, 1176 E. 71st St. Zapisnikarca: Julija Brezovar. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: I. Genevieve Supan. II. Mary Škulj, III. Cecilija Znidar-šič. Duhovni vodja: Rev. B. J. Pomkvar. Zdravniki: Dr. M. F. Oman, Dr. fames Seliškar in Dr. L. J. Perme. Redna seja se vrši vsaki prvi pon-deljek v mesecu v stari dvorani šole sv. Vida. Asesmeut se pobira na seji samo od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne. rfr DNI NA OCEANU na Cherbourg — 6 dni na Bremen POTUJTE Z NAJHITREJŠIM PAROBRODOM na VODI BREMEN S. S. EUROPA, ki se zdaj gradi, se bo postavila v promet v MARCU 1930. 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Friročna in najkrajša železniška zveza za vse dele Evrope. Redna tedenska plovba s priljubljenimi Lloydovimi parniki. Za povratpa dovoljenja in za druge podrobnosti se posvetujte s svojim lokalnim zastopnikom ali NCETU GERMAN LLOYD 130 W. Randolph St., Chicago £5 Poštna hranilnica kraljevine JUGOSLAVIJE sprejema hranilne vloge z 6% obresti ZA VLOGE JAMČI DRŽAVA. Denar se pošilja z poštno nakaznico "money order". Ravno tako se more po pošti poslati denar tudi svoji rodbini v stari kraj. Dolarji se zamenjajo po uradnem borznem tečaju brez kakoršnega koli odbitka. Pišite po brezplačna navodila. Cirkularji s podrobnimi informacijami se dobe v upravništvu Am. Slovenca brezplačno. poštna hranilnica, Beograd, Jugoslavija, Europa. ^-^ S RADIO PREDAVANJE 0 IZSELJEVANJU Predaval Rev. K. Zakrajšek, bivši slov. misijonar v Ameriki. Izseljeništvo je pa tudi izguba narodnih sil. Francija na pr. noče otrok. Zato pa mora vabiti v deželo izseljence, da delajo za njo. Toda gotovo je, da to brez posledic za njo ne bo. Preje ali pozneje bo drago plačala te tuje sile. Enako bo pa tudi pri nas, ako se bo naš narod tako selil v tujino, kakor se je zadnjih 40 let — opešal bo! Naši lastni ljudje ven, — tujci pa notri. In vendar, ali naj pustimo ta lepi košček božje zefnlje, katerega nam je previdnost božja dala kot našo domovino, la zemeljski raj, tujcem — nii pa i») svetu? Ves svet ga nam zavida, mi ga naj pa pustimo? Nikakor! Narod moramo o-zdraviti izseljeniškega bacila; predočiti in prepričati ga moramo, du si bo začel iskati svo- (Dalje.) je sreče ne po kanadskih pra-gozdih, ne po kavinih plantažah južne Amerike, ne po francoskih plavžih, ne po nemških rudnikih,- temveč tu doma, na lastnih tleh, na materinem srcu in naročju. Da bomo pa narod ozdravili tega bacila, np bo dovolj samo kak padar, tudi ne samo par zdravnikov voščakov. Tu se mora združiti cel narod. Začeti moramo izseljeniško vprašanje proučevati s srcem in ra« zumom vsi. Preiskati bo treba ta bacil s povečevalnim steklom, ga izolirati in potem iskati z vso resnostjo sredstev, da ga bomo ubili. Na splitski izšel j eniški konferenci, katero je sklical minister za socijalno politiko meseca avgusta, in katere so se udeležili tudi naj« odličntj-šu-naši socijologi, se je veliko, govorilo o tej točki izseljeniškega vprašanja. Videlo se je pa iz vseh teh govorov in predlogov, da bo treba še veliko študija in proučevanja, predno ga bomo, poznali popolnoma, toliko, da ga bomo lahko začeli zdraviti. pokažemo v prav teh zadnjih njegovih trenutkih bivanja doma vso svojo ljubezen in skrb. Družba sv. Rafaela ima zp svojega patrona angelja Rafaela. Znana je njegova zgodba iz knjige Tobijeve. Tu čitamo, s koliko skrbjo in ljubeznijo šli pravo pot k uspehu v tujini Naši izseljenci so iz večine iz vrst našega kmetskega in delavskega stanu. Torej iz moralen. Tujina ni taica. Tujina je grda, nekatera prav grda. Potem pride pijača in moralen padec je v 60' J gotov. Zato tudi iz tega stališča po-; je stari oče Tobija pripravlja] živa družba sv. Rafaela vse slovenske uaroclove voditelje, cerkvene in svetne, vse rodoljube in domoljube, vsa naša narodna društva, vse naše slovensko časopisje, da posveča teiyiu vprašanju kolikor največ mogoče, veliko pažnje in skrbi, pred vsem pa, da se nam pridružijo kot člani. Le če (jomc vSi šli na delo, delali z združenimi močmi, bomo uspeli- Tako sedajle prosim vse, ki čuje-te te moje besede, da napišete pismo in prijavite svoj pristop k družbi sv. Rafuela. Naslov je: Družba sv. Rafaela, Delavska zbornica, Ljubljana. 2. Dolžnost naša je dalje, da pomagamo izseljencu pri odhodu iz.domovine, da mu vse potrebno za sinovo potovanje v tujino. Kako ga je skrbelo, kako se mu bo godilo najpreprostejših vrst naroda Zato bi se jim moral dati na pot kolikor mogoče dober poduk o tuji državi, v katero gredo, o jeziku dežele, o postavah in razmerah tam. Navodilo bi se jim moralo dati, kako naj se i ravnajo v sili, ako se jih izko- v tujini, ali bo dosegel namen, radi katerega gre v tujino? Ali se bo vrnil zdrav in vesel na očetovo srce. Kar ginljivo je to popisovanje. Prav enako dolžnost nam nalaga tudi naša ljubezen do izseljencev, ki odhajajo iz domovine v tujino. Pred oddhodom poskrbimo vse, kolikor je v naši moči,' da jih pripravimo na njih težko življenje v tujini, da ne bodo prišli v vrtinec težkega boja za kruh in življenje v tujino nepripravljeni, temveč da se bodo takoj orientirali, našli sebe tudi v tujini in se rešili iz nevarnosti prvih let, takoj na- rišča, na koga naj se obrnejo, kje naj pomoči iščejo, glede pošiljanja denarja itd. Versko bi se jih moralo podučiti, kako naj tam poskrbe za svoje verske potrebe, za sprejemanje sv. zakramentov tudi tam, kjer ni slovenskega duhovnika. ; Opozarjati bi se jih moralo na nevarnosti nemoralnega življenja v tujini in na posledice moralnih zablod. Le malo ali nič ne vedo naši kmečki Koliko naših žena objokuje tu doma morda v revščini in pomanjkanju, morda pri številni družini, izgubo moža. Odšel je v tujino z namenom, da jim pomaga, da jim zasluži in jih reši bede in pomanjkanja. Toda v tujini ga "je zgrabil vrtinec pokvarjenosti, slabega življenja, prišel je v nove razmere, za katere ni bil pripravljen, udal se je pijači in slabemu življenju in družina tu za man željno pričakuje poročila od očeta. Koliko mater objo kuje tu svoje izgubljene sinove, za katerimi ni več sledu. Šli so tja, da si opomorejo, da pomagajo doma starišem. Pa se jim je zgodilo enako. Izgubili so vse; In pri teh preža-.lostnih slučajih, katerih je to- fantje o strašnih posledicah liko med našimi izseljenci, ve- nemoralnega življenja. O tem se t i ne piše in ne govori, ker ni potreba, ker je narod dojnq lika večina bi se bila rešila, ko bi bili prišli v te nove razmere bolje pripravljeni, ko bi bili « že naprej opozorjeni na te nevarnosti. Dobro podučen in pripravljen izseljenec bi bil podoben vojaku, ki gre dobro oborožen na fronto, da se sreča s sovražnikom. Tako pa, komu je padlo na misel med nami, c[a bi se bilo kedaj dajalo izseljencem kakega poduka? Vse to delo smo prepustili samo raznim agentom, katerih nekateri pred leti so bili celo izkoriščevalci. Mi pri družbi sv. Rafaela smo poskusili s tem podukom, ko je šla večja skupina naših delavcev v Francijo. Koliko jim bo ta poduk pomagal, ne vemo. Vemo pa, tla so bili vsi hvaležni zanj in so vsi prosili, da bi se jim dal natisnjen seboj. In to je dalo povod, da smo izdali tak poduk vsaj v glavnih stvareh v obliki prve brošure Družbe sv, Rafaela, ki se dobiva pri družbi sv. Rafaela v Delavski zbornici. Želeti bi bilo, da bi si jo poskrbeli vsi, ki imate svoje ljudi v tujini in jim poslali pq en izvod. (Dalje prili.), Stran 6. AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 12. decembra 1920. OOOOOOOOOOOOO i ■OOOOOOOOOOOOO ( ► OOOOOOOOOOOOO ( ' OOOOOOOOOOOOO I [ OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO ( OOOOOOOOOOOOO- ( OOOOOOOOOOOOO-< OOOOOOOOOOOOO < OOOOOOOOOOOOO ( T. C. Bridges: Na pomoč ROMAN. OOOOOOOOOOOOO i OOOOOOOOOOOOO j » OOOOOOOOOOOOO < » OOOOOOOOOOOOO 1 | OOOOOOOOOOOOO j • JOOOOOOOOOOOOC < [ >0000000000<>oc < J OOOOOOOOOOOOO! ! [ OOOOOOOOOOOOO* i 0000000000000(1 OOOOOOOOOOOOO- • [ ooooooooooooo-1 » OOOOOOOOOOOOO-, OOOOOOOOOOOOO«, ► OOOOOOOOOOOOO J * OOOOOOOOOOOOO I J OOOOOOOOOOOOOC J Zopet urno odkorakajo naprej, a kaj, ko so bili tovori tako težki in se je tako hitro danilo! Prvi žarki vzhajajočega solnca so že oblili visoko špico in jo pobarvali s krasnim škrlatom. Jim željno upira oči v visoke pečine in vpraša: "Sam, ali ti vidiš rov?" "Ne!" pravi Sam nejevoljno. "Pa bi ga rad." "Zakaj? Ali se je kaj zgodilo?" "Doslej še ne, vendar pa kar čutim-, da je nekaj narobe." Jim se ozre naokoli pa ne more nič takega odkriti. Vkljub temu pa postane nemiren, kajti vedel je, da ima kakor toliko ljudi s' Kornuelsa včasih tudi Sam čudovito zmožnost, ki ji pravimo drugi vid. Po sredi doline se je razprostiral gost les. cesta sama, vsekana v skalo, pa je bila skoraj ves čas nezara-ščena. Končno pridejo do mesta, kjer se je pot začela vzpenjati navkreber. Jim si globoko oddahne in pravi: "No, zdaj smo pa dobri." "Prehitro si rekel," ga zavrne Sam mrko. "So že tu!" S palcem sunt? v smeri proti drevju in Jim zagleda nage ljudi, ki na vso moč dirjajo proti njim. Andy se ustavi kot bi odrezal. "Naprej!" krikne Greg. "Le čemti ?" pravi Andy. "Če zmečemo vse od sebe, jim že še lahko uidemo; ako pa hočemo cijaziti svoje težke tovore po taki strmini, nas morajo .črnci gotovo zajeti!" "Kaj torej predlagate, Andrew?" vpraša profesor. "Imate kak načrt?" . "Imam! Le poglejte tjale, kjer se cesta med tistima-le skalama zoži! Vi in jaz vza-meva lovsko puško in risanico ter sotesko braniva, drugi naj pa neso našo šaro navkreber. Do vhoda v rov itak ni daleč, saj ga lahko razločno vidim." Profesor se brž ozre na mesto, ki ga je pokazal Andy, nato pa po Indijancih. "Kar dobro, Andrew," reče živahno. "Vi drugi nesite tovore po klancu do rova! Pa urno! Časa imamo presneto malo!" Tako je tudi bilo, kajti Indijanci so tekli jako hitro. Bili so videti divji ljudje čokoladne polti, srednje visoki in krepko rašeni ter oboroženi s kopji, loki in puščicami. Ko zapazijo, da belci bežijo — tako so si namreč, razlagali njihovo urno umikanje — zadoni iz njihovih grl strašen bojni krik in zdirjajo še hitreje. Ko je družba belcev dospela do obeh skal, ki ju je bil pokazal Andy, so bili Indijanci le še sto yardov oddaljeni. Tu pa skočita profesor in Andy v zasedo, vsak na eno stran pota, o-stali štirje pa sopihajo težko obloženi po strmem pobočju navkreber. Hip nato zasliši Jim tresk profesorjeve dvocevke, za njim pa odjekne And.vjeva puška, kakor da bi kdo z bičem počil. Kriki se razlegnejo pa Jim se ni smel ozreti. Tresk! tresk! zopet zagrmi iz nižave. Bilo je torej jasno, da se divjaki niso še dali ustavit' in Jima je kar streslo, če je pomislil, kakšna strašna usoda utegne zadeti oba strelca. Pogleda gor in zagleda ne več ko sto korakov daleč rov, ki zeva kakor temna usta v obličju gore. Streljanje tam spodaj je prtyiehalo in Jim vidi, da se je Greg ustavil in okrenil. "Zapodila sta te divje zveri," pravi Greg razjarjen. "Le poglej jih, Jim! Iztaknili so, kar so iskali." Jim res toliko pogleda, da vidi, kako se je glavna moč Indijancev umikala z bojišča, kako jih pa vsaj kakih dvanajst leži nepremično na tleh. Še eno minuto in vsi štirje nosači pridejo do mesta, kjer je cesta tonila v mračnem predoru, ki je vodil v goro. Jim je bil tako zdelan, da mu je kar migljalo pred očmi, vendar pa opazi dva moža bele*polti in svetlih las, oblečena v modre tunike (dolge srajce) in obuta v sandale. Boječe sta stopila iz teme in z jako visokim pa vendar nenavadno blagodone-čim glasom nekaj pripovedovala. Pa Jim ni imel časa, da bi ju poslušal, kaj imata povedati, ampak hitro odloži svoj tovor. "Nazaj moramo, Greg, da našim pomagamo." Toda Greg se je že obrnil in zdirjal po pobočju dol, Jim Sam in Zambo pa za njim. "Greg, ki je tekel spredaj, pride do nekega cestnega ovinka malo prej ko drugi in Jim vidi, kako obstane in obupno hrope: "Ujeli so ga!" kriči hripavo. "O Jim, Indijanci so ga ujeli !" 64. Dobri strelci. Jim je samo pogledal, pa je takoj razumel, kaj se je zgodilo. Bakairi so se delali, kakor da se umikajo; obenem pa so odločili dva majhna oddelka svojih mož ter poslali enega na levo, drugega pa na desno. Liki mačke so se splazili med grmovjem in skalovjem, prišli profesorju in Andyju za hrbet ter planili nanju. Profesorja, ki je še vedno stražil ožino, so zgrabili nenadoma, dočim se je Andy baš tedaj, ko so divjaki planili po njem, obrnil ter enega ustrelil, drugega pa pobil s kopitom svoje puške. Seveda pa je premoč bila le prevelika, zato so ga trije ali štirje možje premagali in podrli na tla kot bi mignil in to s tako silo, da se je onesvestil. Greg začne teči na vso fnoč, ostali trije pa za njim. Indijanci so kajpada videli, da prihajajo proti njim; zato sta gruči, ki sta ujeli profesorja in Andyja, svoja jetnika pograbili ter zbežali, da se pridružita glavnemu krdelu tam spodaj. Fantje pa niso smeli streljati, ker so se bali, da ne bi zadevali svojih prijateljev. Glavno krdelo se pa tudi ni umikalo, ampak jeli so polagati puščice na tetive in jih prožiti. Dasi je bila razdalja velika, vendar so krilate strelice iskaje padale nad glavami fantov na tla. Zambo skoči naprej in zapre fantom pot. "Vsi obstati!" na kratko zapove. "Vi ne obstati, vas ubiti!" Dasi je bilo čisto jasno, da ima prav in da bi izvršili navaden samomor, če bi prodirali dalje, vendar Greg ni hotel obstati. "Če tem zverem očka ne morem izpuliti, hočem pa vsaj iti z njim!" pravi jezno. Zambo ga pograbi in trdo drži, toda Greg se ga otepa kakor da je pobesnel. "Stoj, Greg!" mu zakriči Jim. "Če te ubijejo, potem očetu ne boš mogel pomagati. Moramo vso stvar premisliti!" Naporno tekanje in zdaj še razburjanje jo Grega popolnoma izčrpalo. Zgrudi se torej na tla ter hlasta po sapi in ne more niti spregovoriti. (Dalje prih.) dve najnovejši plošči 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Šubelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubel j... 75c Narodne pesmi, pojejo trije operni pevci s spremljavo orkestra. 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo... 75c Na fej plošči moški kvartet Adrije posebno dobro zapoje in pogovori so zelo živahni. DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25081—Nemški valček Čemiška polka, godba ..............................................75c 25082—Boa' moja, bod' moja ooooooooooooooooooooo<>co>o-ooooooo<>ooooooo-o I PISANO POLJE oooo^oo^ooo J. M. Trunk >00000000000 JL Farška gonja. Taka gonja se prikaže od časa do časa, kakor pač raz- dotične liberalne skupine je prišel iz — socialističnih vrst, nikakor ne iz katoliških. Socia- nrnmmmmmmmmmimm^ Simon's Store 1902-1904 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. I i VELIKA RAZPRODAJA površnih sukenj za dekleta za polovično ceno? Velikost od'6 do 18 leta. CHINCHILAS PRODAJAMO od $3.75 do $5.75 FANCY COLORS FUR Trimane ovratnike in rokavne obšitke po $4.95, $6.75 in $8.75 Predsednik, 71st St Podpredsednik, DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25. K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1929. Anton Skull. 1099 E. Anton Strniša. Fortuna, 1093 E. Tajnik Anthony J, 64th St. Zapisnikar, John Skrabec. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: John Znidarsic, Stanley Zupan, Jos. Germ. Zastavonoša, John Modic. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph Ogrip, 9020 Parmelle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo clani(ice) od 16. do SS. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083-Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084-Nočni čuvaj Pevec na note ............................................................75c 25085-Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086-Se kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, peftje ............................75c 25088-F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . narodna, Ant. Šubelj..............75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ........................75c 25091-F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci, Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c 25092-F—Sveta noč, Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75c 25094-F—Fantje po polj' gredo, Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096-F—Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097-F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75c 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ...............................75c 25099-F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj......75c 25101-F—Bleski valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c 25102-Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ....................................75c 25103-Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................75c 25104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c 25105-F—Kak ribcam dobro gre, Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c 25106-F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 25107-Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108-Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c i 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na Štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c I 25110—Ljubca, kod si hodila, I Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c 125111—Leži, leži ravno polje, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše...................75c '5113—Iz dolenjskih goric, polka, 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah« Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Da jčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ..................................75c 25119—K oknu pridi, Zora Ropaš in A. Šubelj, S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovecin A. Šubelj.75c mere nanesejo, kakor jasno priča zgodovina raznih dob. Skoro bi se upal trditi, da je farška gonja prav —• katoliška posebnost, specialiteta, kakršna se ne najde v nekatoliških deželah, ali le v kaki zelo zabrisani obliki. Z vso izrazitostjo gonje, kakor se goni divjačina, se prikaže lako zaletavanje v duhovščino le v katoliških deželah. Nočem pri tej priliki zasledovati vzrokov, opozorim le na dejstvo take farške gonje. Ker se mi Slovenci opravičeno smemo ponašati z našim katoličanstvom, ki morda n'. najboljše vrste, a nekaj le re-prezentira, je pač ume. no, dr imamo tudi — farško gonjo, ker imamo pač katoličanstvo. "So mene, bodo tudi vas," v tem je ključ. Pravijo, da je politika kriva in krivo vmešavanje katoliške duhovščine v oolitiko, ako pride do farške gonje. He, be. Nočem navesti imen, niti časa, a dogodilo se je meni v teku mojega javnega udejstvova-nja, da so mene nekako potiskali v politiko i:> na politično ••reno taki. ki so uganjali farško gonjo proti duhovnikom radi politike: teh duh vnikov. Ose',ni spomini so ::elo značilni, a v javnosti ne mnogo. Večjega pomena za presojanje javnih pojavov so spisi, dela, spomini, nekako dokumenti, ki zadobijo izraz javnih prič za presojanje pojavov in zgodovinsko in pragmatično pretehtanje kulturnih pojavov raznih dob. Farška gonja je bila izredno izrazita na Kranjskem. V drugih slovenskih predvojnih pokrajinah se je sicer tudi pojavljala a manj izrazito, ker je narodno stremljenje in potreba narodne obrambe potisnila to gonjo bolj v ozadje. Ako bi kdo trdil, da Slovenci na bivšem Kranjskem niso bili narodno enako ogroženi, kakor drugi Slovenci, bi bil zelo na zmotnem potu, a vsaj na zunaj slovenski živel j na Kranjskem ni bil tako ogrožen in boj proti prodirajočemu nemštvu ne tako izrazit, da bi bil zahteval za obrambo več moči, ki so bile v narodu na razpolago. Zato pa so se te moči lahko raz- listi toraj, ki glede liberalnega naziranja celo prekašajo vse liberalce, se brijej6 norce iz nekdanje — liberalne farške gonje. To je en zelo važen dokaz, koliko je taka farška gonja vredna, ko stopi nekako v ocenjevanje kulturne stopnje dotičnega udejstvovanja. Še večje važnosti za precenjevanje take gonje so posamezni dogodki in javni spisi. Znano je, da je rajni dr. Ivan Tavčar stal pri farški gonji na Kranjskem v ospredju. Njegove osebnosti se nočem dotakniti, a on je bil vodja liberalne stranke, in ta stranka ie uprizarjala to gonjo. Vse cdže, da dr. Tavčar osebno ni odobraval te gonje. Znano .je, la je nekoč v kranjskem deželnem zbora, ko se je poka-zavalo na to gonjo v njegovem časopisju, odklonil to lastno časopisje z izrazom: "Kaj te cajtenge," in je hotel s tem reči, da bi on ne bil odgovoren, kaj časniki pišejo. Ali se je s, tem odgovornosti tudi odtegnil, je drugo vprašanje, z za-ničljivim izrazom o cajtengah je osebno hotel odkloniti tako gonjo. Še bolj pa je znano Tavčarjevo povsem izpreme-njeno stališče glede farške gonje zadnja njegova leta. Dr. izdajo i Tavčar je krenil na popolnoma nasprotno stran in je umrl kot katoliški mož. Drugi mož, ki je stal v o-spredju političnega vrvenja v dobi, ko je divjala na Kranjskem farška gonja, je prvi slovenski župan mesta Ljubljane, Ivan Hribar, ki je še med živimi. Tudi pri Ivanu Hribarju moramo osebnost ločiti od političnega njegovega stališča. Ivan Hribar je izdal svoje opomine. Od takega moža spomini nekaj veljajo. V teh spo-mfnih, se razume, govori Ivar. Hribar o dobi, ki je med Slovenci divjala farška gonja v "Slovenskem Narodu" in pod zaščito dr. Tavčarja in urednika Malovrha. Omenim mimogrede, da se Hribar in dr. Tavčar nikakor nista strinjala niti v golem političnem naziranju. Na strani 422. I. zvezka opi-3iije Ivan Hribar prav značilno to farško gonjo. "Z neverjetno slastjo," pravi. "je priobčeval (Malovrh) v Slovenskem Narodu vse,, kar cepile, ker ni bilo prave točke za zedinjenje, in razcepljene so bile med seboj prav na Kranjskem. Tam je\ teku političnih borb farška gonja zavzela velik obseg in se je kazala v javnosti v vsej izrazitosti, kakor se kaže ta pojav na vrhuncu razvitka in udej-stvovanja. Ta doba je zadaj za nami. S tem ne trdim, da morda ne pride več do kake farške go- Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plazmo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1840 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. več nje med Slovenci. Sava bi se morala posušiti, ko bi kdaj zmanjkalo povodov za tako gonjo. Za nami pa je vsaj doba, ki je spravila to gonjo do take izrazitosti, predvsem neposredno pred svetovno vojno in novimi političnimi izprememba-mi. Kako se ta farška gonja presoja, presoja zdaj, ko je nekako minula? Nedavno sem čital v ameri-kanskem časopisu zelo zafrk-ljivo opazko o stremljenju in udejstvovanju neke skupine prejšnjega liberalnega tabor-ja. Karakteristika se je nanašala na — farško gonjo, ko je nekoč dotična politična stranka stikala "po farovžih in posteljah farških kuharic in objavljala vso chronique scanda-leuse iz duh. krogov", kakor :>e je dotična notica nekako glasila. In ta očitek neke prav neumne farške gonje na račun | trdo sodbo. i mu je-poročal kdo, ki je more-jbiu iz osebnih razlogov ime1 , kako protivje do tega. ali onega duhovnika . . . Marsikomu ■se je to tako gabilo, da je z ne jevoljo-položil list iz rok ... .'" Tako značilno obsodbo najde pojav farške gonje že po taki kratki dobi in iz ust takih 'mož. i Pravijo, da je bila gonja le posledica političnega . udej-stvovanja duhovščine. Kako pa pri nas tu v Ameriki? Ali nimamo tudi farško gonjo? In kakšno vlogo igra naša duhovščina v politiki? Ali ni to jasen dokaz, da je politika le hinavski izgovor? V Ameriki ni politike, pa je vendar farška gonja. Še na eno stran je "treba o-pozoriti. Kakor zgoraj omenjeno, se zafrkljivo pokazuje v našem amerikanskem časopisju na farško gonjo liberalne skupine v starem kraju. — Ampak ravno ti zafrkljivci liberalnih petelinov uprizarjajo tako farško gonjo tu v Ameriki. To je prava kvadratna hi-navščina zafrkljivcev liberalnih farških gonjačev, ko so prav sami morda še hujši t«ki farški gonjači in "pfafenfre-sarji" comme il faut. Zgodovina utegne tudi-o teh izreči kdaj svojo dosledno in