Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROJ_ZP_2008/139 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z5-9422 Naslov projekta Komunikacijski in avtoritetni odnosi med starši in mladimi Vodja projekta 22286 Metka Kuhar Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3.400 Cenovni razred B Trajanje projekta 01.2007 - 12.2008 Nosilna raziskovalna organizacija 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalne organizacije -soizvajalke Družbenoekonomski cilj 11 Neusmerjene raziskave (temeljne) 2. Sofinancerjil 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Uvod Projekt se je ukvarjal z značilnostmi komuniciranja med starši in mladimi ter s pogajanjem pravic in dolžnosti oz. s procesi uveljavljanja starševske avtoritete. Izhajal je iz teze, da so se odnosi med starši in otroki v zadnjih desetletjih spremenili od osnovnega vzorca restriktivnega starševskega vodstva in poslušnosti otrok do nenehnih pogajanj med starši in otroki. Odnosi med starši in otroki sna sploh postajajo vse bolj demokratični; zanje so vse bolj značilni enakost, vzajemno spoštovanje, avtonomija, odločanje na osnovi komuniciranja. Ključna hipoteza je bila, da bolj kot je komuniciranje med starši in otroki dialoško, bolj učinkovit in zadovoljujoč je proces pogajanja Projekt Z5-9422 Stran 1 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta o pravicah in dolžnostih mladih v družinah. Teoretično je raziskava izhajala iz različnih obstoječih raziskovalnih ogrodij, ki proučujejo razvoj odnosa med starši in otroki, komunikacij med njimi in avtoritete: kulturna teorija pravic in dolžnosti (Finkel, Moghaddam), pristopu starševskih stilov (Baumrind), pristopu socialnih področjih (social-domains) (Turiel, Smetana), pristopu dimenzij starševanja (Steinberg, Barber) in pristopu družinskih komunikacijskih vzorcev (Ritchie, Fitzpatrick, Koerner). Metodologija V okviru raziskovalnega projekta sem izvedla naslednje študije: 1. Polstrukturirane intervjuje z 137 prvorojenimi postadolescenti/mladimi odraslimi in obema biološkima staršema (skupaj 411 respondentov). Respondenti so odgovarjali na vprašanja zaprtega in odprtega tipa, ki so se nanašala na značilnosti medosebne komunikacije in na štiri vinjete z opisom kontroverznih situacij. 2. Kvantitativno-kvalitativno študijo s 194 slovenskimi družinami s prvorojenimi 11- do 18-letnimi adolescenti, tj. skupaj 558 respondentov (194 adolescentov, 191 mater in 173 očetov). Metodološko sem uporabila dva redka pristopa k odnosom med starši in otroki – vinjetno študijo in semantični diferencial (slednje za merjenje kakovosti medsebojnih odnosov). Ta študija je obsegala tudi prilagojeno verzijo vprašalnika družinskega komunikacijskega okolja (Family Communication Environment Instrument) od Fitzpatrick in Ritchie (1994) (FCEI) in Barberjevo (1993) prilagojeno lestvico psihološkega nadzora (Psychological Control). Posamezne trditve sem testirala na pilotskem vzorcu 24 družin z 11- do 18-letnimi prvorojenimi adolescenti, živečimi v Sloveniji. Pri tem sem uporabila metodo kognitivnih intervjujev – tehniki retrospektivnega mišljenja naglas in definicije ključnih pojmov. Na podlagi te predhodne študije sem izbrala in oblikovala tudi vinjetne teme. Zbiranje podatkov je pri obeh študijah potekalo s pomočjo neverjetnostnega vzorčenja po metodi snežne kepe. Potekalo je na domovih respondentov. Intervjuji z družinskimi člani so sledili en drugemu. Z opisanimi metodami sem zaobjela različna razvojna obdobja v mladosti. 3. V teku izvajanja projekta se je pojavila še potreba po izvedbi poglobljenih intervjujev o starševski avtoriteti, zato je bilo dodatno izvedenih 46 intervjujev – 20 z otroki in 26 z enim ali z obema staršema. Rezultati 1) Za odnose med materami in postadolescenti (in v nekoliko manjši meri za odnose med očeti in postadolescenti) so značilne relativno pogoste, odprte in zaupne komunikacije. Rezultati poudarjajo posebno vlogo slovenskih mater, ki delujejo kot glavne tolažnice, svetovalke in asistentke svojih otrok, pa tudi kot pomembne pogovorne partnerice. Izkazalo se je, da so postadolescenti zelo odvisni od staršev na različnih področjih. Vendar pa so starši pripravljeni na pogajanja. Vzorci družinske komunikacije segajo od tradicionalnih ukazovalnih, kjer morajo otroci brezprizivno ubogat (toda manj kot 10% staršev se zateka h goli avtoriteti) do odprtih, aktivnih pogajalskih vzorcev, kjer je ravnotežje moči bolj enakovredno in je poudarek na doseganju konsenza. Starši in otroki so pretežno dajali precej podobne odgovore. So pa starši pogosteje kot otroci poudarili pomen zaključka študija, doseganje finančne neodvisnosti in zrelosti. Oboji se strinjajo glede upoštevanja družinskega reda in opravljanja družinskih opravil. 2a) Rezultati vinjetnega dela druge študije predstavljajo vzorce izpogajanja odnosa med starševsko avtoriteto in adolescentsko avtonomijo v slovenskih družinah, kar ponuja nekaj elementov za razlago podaljšane odvisnosti mladih od staršev v Sloveniji, ki se razteza v trideseta. Vinjetna študija se je osredotočila na zaznave interakcij v situacijah, ki izzivajo starševsko avtoriteto, in na predvidene dejanske in idealne rezultate/izide takih interakcij (tako s strani obeh staršev, kakor adolescenta). Pridobljeni podatki kažejo, da so, ne glede na situacijo in celo ne glede na adolescentovo starost, starši tisti, ki ‘določajo’ pravila igre. Stopnja dialoškega komuniciranja in stopnja doseganja sporazuma v proučevanih situacijah sta relativno nizki. Poročani načini uveljavljanja starševske avtoritete kažejo, da starši svojih Projekt Z5-9422 Stran 2 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta zahtev ne uveljavljajo na dialoški način, temveč na bolj ali manj enostranske, nerecipročne, celo represivne načine. Študija torej kaže, da med starši in otroki asimetrija ostaja kljub priseganju na ideale demokracije in intimnosti in tendence k pogajanjem in horizontalnim načinom komuniciranja. Študija je poudarila tudi situacijsko specifičnost odgovorov: za najbolj kontroverzni situaciji sta se izkazali pirsing in neupoštevanje dogovorjene ure pri večernem izhodu. Pri teh dveh vinjetah bi starši prej uporabili nerecipročne, celo prisilne načine uveljavljanja svojih zahtev kot v primeru kršenja dogovora o pripravi domače naloge in neopravljanja gospodinjskega opravila. Študija ni pokazala statistično značilnih razlik v odgovorih mater in očetov, kar lahko govori v prid visoki komplementarnosti njunih vlog pri vzgoji otrok. Ampak večja verjetnost je, da podobnost v odgovorih lahko vendarle pojasnimo z manjšo vpletenost očetov v vsakodnevno starševanje. Skratka, po rezultatih sodeč je pozicija enostranske avtoritete skupna značilnost slovenskih staršev. Ti ne omejujejo svoje avtoritete z odraščanjem otrok. V večini primerov njihova avtoriteta ni osnovana na dialoškosti. Rezultate bi lahko po eni strani razložili kot strukturno nezmožnost demokracije v odnosih med starši in otroki, po drugi strani pa kot nerazvitost dialoških potencialov v teh odnosih. V luči obstoječih podatkov o podaljšanem bivanju mladih slovenskih v izvornih družinah se zdi, da so mladi v Sloveniji ujeti v situacijo dvojne zanke: starševskim zahtevam se bolj prilagajajo kot njihovi zahodni kolegi, ker se zelo odvisni od dolgoročnih starševskih podpor oz. opore. Z drugimi besedami – vzorci avtoritete nasproti avtonomiji se zdijo odziv na negotovost tranzicije, saj je videti, da so pripeljali do zavezništev med starši in adolescenti, da so slednji zaščiteni pred nevarnostmi, konflikti in stresi, ki izvirajo iz zunanjega sveta. Rezultati omogočajo postavitev poskusne hipoteze, zelo relevantne za Slovenijo, ki pa bi morala biti longitudinalno preverjena. Očitno sedanji, navidezno demokratični vzorci avtoritete in avtonomije prispevajo k podaljševanju odvisnosti mladih od staršev. Ta odvisnost je vse globlja in vse manj primerna glede na starost. Taki odnosi podpirajo dolgoročno simbiozo med mladimi in starši, ki jih drži v stanju psihološke nezrelosti (infantilizacije) in jim onemogoča, da bi sploh razvili željo po neodvisnosti. Študija je poudarila še potrebo po ponovni konceptualizaciji pojmov avtoriteta in avtonomija, posebej v postsocialističnem kontekstu. 2b) Kvantitativni del raziskave predstavlja začetni poskus zoperstavitve teoretično-empiričnih konstruktov iz dveh različnih teoretsko-raziskovalnih okvirov: družinske komunikacijske vzorce in psihološki nadzor. Rezultati potrjujejo dosedanje ugotovitve o razlikah v komunikaciji med hčerami in materami ter sinovi in materami; pa tudi otroki obeh spolov in materami ter otroki in očeti. Ključna ugotovitev raziskave pa je uvedba koncepta avtoritetnega stila kot oznake za komunikacijski način uveljavljanja starševske avtoritete. Za koncepti iz različnih teoretskih okvirov se kažeta dva latentna avtoritetna stila: deliberativni in prisilni. Ta dva avtoritetna stila sta nadalje pojasnjena s pomočjo regresijske analize. Izkazalo se je, da je percepcija odnosa med staršem in adolescentom pozitivno povezana z deliberativnim avtoritetnim stilom in negativno s prisilnim. Bolje, kot so adolescenti in starši odnos (s semantičnim diferencialom), bolj deliberativen je bil avtoritetni stil; slabše kot je bil ocenjen odnos, bolj prisilen je bil avtoritetni stil. Prisilni, ne pa tudi deliberativni avtoritetni stil se je izkazal pozitivno povezan z adolescentovo starostjo in starševsko izobrazbo. Ostale socio-demografske variable se niso izkazale povezane niti z deliberativnim niti s prisilnim avtoritetnim stilom (zaznava družinskega življenjskega standard, subjektivna urbanizacija ipd.). Ti rezultati imajo pomembne implikacije za nadaljnje študije. Študija je opozorila na pomen uporabe koncepta avtoritete in potrebo po njegovi konceptualizaciji. Izkazalo se je, da potrebna eksplicitna in integralna konceptualizacija starševske avtoritete, ki bi zaobjela različne ključne vidike. V razvojno-psihološki in družinsko-komunikološki literaturi ta koncept ni jasno opredeljen oz. se zelo redko uporablja. Večina raziskav se osredotoča ekskluzivno na dimenzijo nadzora/avtonomije ali pa ne razdela različnih dimenzij. Moj predlog je, da se upošteva tudi situacijska specifičnost uveljavljanja avtoritete in naslednje dimenzije: Projekt Z5-9422 Stran 3 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Vrsta avtoritete (ki izhaja iz vrste moči) Razdelitev moči v družini Način uveljavljanja moči oz. avtoritetni stil Otrokova reakcija do starševskih avtoritetnih ukrepov. 2c) Kvantitativni in kvalitativni del študije na vzorcu 194 slovenskih družin sta bila kombinirana (s pomočjo metodološko inovativnim kvantitativno-kvalitativnim dizajnom) z namenom proučiti vpliv družinskih komunikacijskih vzorcev na potek interakcij v situacijah, ki izzivajo starševsko avtoriteto, ter na dejanske in idealne rezultate teh interakcij. Analiza je pokazala, da je usmerjenost k pogovoru pozitivno povezana z dialoškostjo pri uveljavljanju starševske avtoritete in negativno z nerecipročnim uveljavljanjem avtoritete. Usmerjenost h konformnosti pa se je izkazala pozitivno povezana z nerecipročnim načinom uveljavljanja avtoritete in negativno z dialoškim. 3) Cilj dodatne študije - intervjujske - je raziskati, kako starševska avtoriteta deluje v družinah z adolescenti v Sloveniji: na kak način starši uveljavljajo svojo avtoriteto skozi obstoj in obseg pravil o adolescentovih svoboščinah in omejitvah, skozi nadzor in sankcioniranje; ter kako adolescenti reagirajo na starševske avtoritetne zahteve in ukrepe. Študija je pokazala, da starši razvijajo bolj posredne strategije vplivanja in nadzorovanja, ki jih mladi ne prevprašujejo. Analiza je opozorila na pomanjkljivost konceptualizacij starševske avtoritete v znanstveni literature o starševanju in vzgoji ter reafirmirala ta kocept, tudi s pomočjo modela delovanja starševske avtoritete. Diseminacija in učinki raziskovalnega projekta Rezultati študij, izvedenih v okviru raziskovalnega projekta, so bili predstavljeni na petih mednarodnih konferencah: "Extended and Extending Families", ki jo je organiziral Centre for research on families and relationships, Edinburgh University, Edinburgh, Škotska, 27.-29. junij 2007; International Workshop ‘Sociology and interdisciplinarity: Central and South East European Perspectives’, Zadar, Hrvaška, 8.-10. maj 2008; 10th Nordic Youth Research Information Symposium (NYRIS), Lillehammer, 19.- 21. junij 2008; First ISA Forum of Sociology, Sociological Research and Public Debate, Barcelona, Španija, 5.-8. september 2008, 8th Alps-Adria Psychology Conference, Ljubljana, Slovenija, 2.-4. oktober 2008. Poleg že objavljenih člankov je pet člankov trenutno v recenzijskih postopkih v naslednjih znanstvenih revijah s področja komunikologije, psihologije, sociologije ali družboslovja nasploh: Communication Research, European Journal of Psychology of Education, Diskurs Kindheits- und Jugendforschung, Socialna pedagogika in Društvena Istraživanja. Kot priponko prilagam dokaze o sprejemu člankov recenzijske postopke, ki so trenutno v teku. Še dva dodatna članka pa sta še vedno v fazi priprave. Slovenska javnost se je z rezultati seznanila v okviru kampanje proti telesnemu kaznovanju otrok, katero je vodila Informacijska pisarna Sveta Evrope v Sloveniji. Sodelovala sem na okroglih mizah in pripravila več strokovnih tekstov za širše občinstvo. Rezultati so bili v tem okviru predstavljeni tudi v različnih slovenskih medijih, npr. v TV-dnevniku, v dnevniku Dnevnik in njegovi prilogi Nika ipd. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Rezultati podpirajo tezo, da se družine v Sloveniji prilagajajo sodobnim poznomodernim trendom proti demokratizaciji odnosov med otroki in starši ter izginevanju vloge tradicionalne starševske Projekt Z5-9422 Stran 4 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta avtoritete; pri čemer gre za del procesa večjih družbenih sprememb - tj. za intrinzični aspekt premika od predmoderne k poznomoderni družbi ter naraščanja intimnosti med starši in otroki. Raziskava je potrdila dosedanje raziskovalne ugotovitve o podpornih odnosov med starši in mladimi v Sloveniji. Hipoteza, da je bolj dialoško, kot je komuniciranje med starši in mladimi, bolj učinkovit in zadovoljujoč je proces pogajanja o pravicah in dolžnostih mladih v družinah, je bila potrjena. Namreč: kvantitativni del študije na vzorcu 194 družin je pokazal, da bolje kot adolescent/ka in starš ocenjujeta svoj odnos (s semantičnim diferencialom), bolj deliberativen je način pogajanja in obratno - manj ugodna ocena odnosa pomeni več starševske unilateralne prisile. Kvantitativno-kvalitativna analiza iste študije je pokazala, da je usmerjenost h konverzaciji v družinah pozitivno povezana z dialoškim komuniciranjem in negativno z nerecipročnim v potencialno konfliktnih situacijah. Po drugi strani je usmerjenost h konformnosti pozitivno povezana z nerecipročnim komuniciranjem in negativno z dialoškim. Vinjetna študija in intervjuji kažejo, da je stopnja dialoškosti in doseganja sporazumov v proučevanih (vsakodnevnih, pogostih) situacijah relativno nizka v primerjavi z drugimi vrstami komuniciranja. Videti je, da so dialoški potenciali odnosa med starši in odraščajočimi otroki podrazviti. Zdi se, da se je med mladimi in starši uveljavila neke vrste simbioza, ki mladim omogoča, da do neke mere občutijo egalitarnost, jih pa dejansko drži v tesni odvisnosti od staršev, ki je neprimerna glede na starostno obdobje. Projekt je pokazal, kakšnih neposrednih in posrednih strategij vplivanja in nadzorovanja se poslužujejo starši. Med temi so tudi represivne strategije, npr. diplomatsko manipuliranje, kaznovanje z molkom ali discipliniranje s tihimi, ne artikuliranimi pričakovanji, ti. emocionalno manipulianje. Raziskovalni projekt je presegel pričakovane rezultate in obseg dela s tem, da je pokazal na manko eksplicitne in integralne konceptualizacije starševske avtoritete in ponudil izhodišča za takšno konceptualizacijo in en možni model avtoritete. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Pravice in dolžnosti postadolescentk: pogledi hčera in staršev ANG The rights and duties of post-adolescent daughters: daughters' and parents' accounts Opis SLO Članek daje vpogled v komunikacijske procese, povezane s pogajanjem glede pravic in dolžnosti v slovenskih družinah s postadolescentkami. Podatki izvirajo iz polstrukturiranih intervjujev s 70 prvorojenimi hčerami in obema biološkima staršema. Analiza kaže, da so za slovenske družine s postadolescentkami značilni odprti, aktivni pogajalski procesi, pri katerih je moč družinskih članov pretežno uravnotežena, doseganje konsenza pa zelo pomembno. ANG The article provides insight into the communication processes involved in the negotiation of rights and duties in Slovenian families with post-adolescent daughters. The data stem from semi-structured interviews with 70 first-born post-adolescent girls and both of their biological parents. It turned out that the contemporary Slovenian family with post-adolescent daughters is oriented toward an open, active negotiation pattern where the balance of power between family members is more equal and the achievement of consensus is very important. Objavljeno v Kuhar, M. (2008). KUHAR, Metka. The rights and duties of post-adolescent daughters : daughters' and parents' accounts = Prava i obaveze kćeri-postadolescentkinja : viđenja kćeri i roditelja. Sociologija (Beograd), 2008, vol. 50, no. 4, str. 391-416. Projekt Z5-9422 Stran 5 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 28036701 2. Naslov SLO ANG Odnos mladih odraslih do ustvarjanja družine Orientations of young adults in Slovenia toward the family formation Opis SLO ANG Članek se ukvarja z okoliščinami ustvarjanja družine in rojevanja pri mladih odraslih v Sloveniji. Kvalitativna analiza je pokazala na pomen osebnih dejavnikov in strukturnih dejavnikov, ki vplivajo na ustvarjanje družine. Kvalitativni podatki opozarjajo, da so osebni dejavniki pomembnejša ovira od strukturnih pri oblikovanju družine. Pri tem posebej izpostavljava značilnosti odnosa s starši, ki prispevajo k podaljševanju bivanja pri starših. Z vidika tega projekta je pomembno tudi, da so mlade ženske tiste, ki prelagajo rojevanje, ker nočejo posnemati materinskega vzorca iz lastne družine. The article explores the circumstances influencing family formation and childbearing in Slovenia. The qualitative analysis showed that personal factors (such as family lifestyles) rather than structural constraints are a key barrier to family formation. The article sets out characteristics of parents-young adults relationships which contribute to prolonging of cohabitation with parents. Crucial finding, relevant in the frame of the presented research project, is that young women decide upon postponement of childbearing since they do not want to copy the motherhood role from their own family. Objavljeno v Ule, Mirjana; Kuhar, Metka (2008) Orientations of young adults in Slovenia toward the family formation. Young, Vol. 16, No. 2, 153-183 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 23664477 3. Naslov SLO ANG Prosti čas mladih v 21. stoletju Leisure time of the young in the 21st century Opis SLO ANG Članek prikazuje načine preživljanja prostega časa slovenske mladine ter jih kritično reflektira. Z vidika predstavljane raziskave je pomemben del članka refleksija privatističnega preživljanja prostega časa pri vse več mladih, to je zatekanje v individualno zasebnost svoje družine, pa tudi vse večji poudarek na strateški »izrabi« prostega časa za nabiranje kompetenc, certifikatov, ki ga v veliki meri spodbujajo starši. V članku se posebej ukvarjam s skupino mladih, ki nimajo na razpolago kakovostnih družinskih opor. The article demonstrates the Slovenian youth's ways of spending free time and offers critical reflection on them. Crucial finding, relevant in the frame of the presented research project, is a reflection on youth’s privatized ways of spending free time, i.e. a recourse into individual privacy of his or her family and big emphasis on strategic ‘exploitation’ of free time for collecting competences, certificates. The latter is being stimulated by parents. Special attention is given to young people without family supports of good quality. Objavljeno v Kuhar, Metka. Prosti čas mladih v 21. stoletju. Socialna pedagogika (Ljubljana), 2007, letn. 11, št. 4, str. 453-471. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 27016285 4. Naslov SLO ANG Sodobna romantična razmerja mladih : bolj me boli, če ljubi srce kot pa telo Contemporary romantic relationships of youth: If hurts more if the heart loves than the body Opis SLO ANG Članek obravnava doživljanje ljubosumnosti v odnosu do čustvene navezanosti in seksualnosti v partnerskih odnosih pri mladih Slovencih in Slovenkah. Analiza je pokazala, da je čustvena nezvestoba primarni sprožitelj ljubosumnosti tako pri ženskah kot pri moških. Z vidika predstavljane raziskave je pomemben del članka refleksija dejavnikov ljubosumnosti, ki v pomembni meri izhajajo iz družinskih vzorcev. The article deals with experience of jealousy in relation to emotional attachment and sexuality in young Slovene's partnerships. Analysis has shown that emotional infidelity primarily causes jealousy by men and by women. Crucial finding, relevant in the frame of the presented research Projekt Z5-9422 Stran 6 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta project, is a reflection on determinants of jealousy which stem from parenting patterns. Objavljeno v TEMNIK, Sanja, KUHAR, Metka. Sodobna romantična razmerja mladih : bolj me boli, če ljubi srce kot pa telo. Teorija in praksa, sep.-okt. 2007, letn. 44, št. 5, str. 594-619. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 26840413 5. Naslov SLO Komunikativni in avtoritetni odnosi med postadolescenti in starši ANG Communicative and authority relationships betweeen post-adolescents and parents Opis SLO Prispevek s konference "Extended and Extending Families", ki jo je organiziral Centre for research on families and relationships, Edinburgh University, Edinburgh, Škotska, 27.-29. junij 2007, je objavljen v zborniku, nastalem po konferenci. V prvem delu prispevka so predstavljene značilnosti komuniciranja med starši in postadolescenti, v drugem pa starševske in postadolescentske koncepcije pravic in dolžnosti. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranimi kvantitativno-kvalitativnimi intervjuji s postadolescenti in njihovimi materami in očeti. ANG A contribution from the conference "Extended and Extending Families" conference, organized by the Centre for research on families and relationships, Edinburgh University, Edinburgh, Scotland, June 27-29 2007, is published in a collection of scientific papers. In the first part of the properties of communication between parents and postadolescents are presented, in the second the parents' and postadolescents' conceptions of postadolescents' rights and duties. The data stem from the semi-structured quantitative-qualitative interviews with postadolescents and their both parents. Objavljeno v KUHAR, Metka. Communicative and authority relationships betweeen postadolescents and parents. V: Extended and extending families. [Edinburgh]: Centre for research on families and relationships, University of Edinburgh, 2007, [11 str.]. Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 27090781 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO Avtoriteta in avtoritetni stili v odnosu med otroci in starši ANG Authority and authority styles in adolescents-parents relationships Opis SLO Rezultati študij so bili predstavljeni na različnih mednarodnih konferencah, med drugim na 8th Alps-Adria Psychology Conference, Ljubljana, 2.-4. okt. 2008. ANG Results of the studies have been presented at different international conferences, among others at the 8th Alps-Adria Psychology Conference, Ljubljana, October 2-4., 2008. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v KUHAR, Metka. Authority and authority styles in adolescents-parents relationships. Psihol. obz. (Ljubl.), 2008, letn. 17, suppl. , str. 31. Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci COBISS.SI-ID 27691357 2. Naslov SLO Mlado starševstvo, delovanje in družbene spremembe - končno poročilo ANG Young parenthood, agency and social change - final report Opis SLO V letih 2006 - 2009 je bila Metka Kuhar (poleg Mirjane Ule) nacionalna koordinatorka mednarodnega projekta Up2youth: Youth - actor of social change, ki je potekal v okviru evropskega 6. okvirnega programa. Projekt je proučeval aktivnostne strategije mladih na področju prehoda v starševstvo, zaposlitev in participacije nasploh v obdobju družbenih sprememb, med Projekt Z5-9422 Stran 7 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta ANG drugim pomen odnosov s starši. In 2006-2009 Metka Kuhar (besides Mirjana Ule) has been a national coordinator of the EU-funded international research project Up2youth: Youth – actor of social change. This project was concerned with the agency of young people in the context of social change (in the fields: transition to parenthood, work and participation), also the role of relationships with parents. Šifra D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov Objavljeno v Bois-Reymond, Manuela du, Ule, Mirjana, Kuhar, Metka, Švab, Alenka. Young parenthood, agency and social change : thematic report. [S. l.]: Up2youth, 2008. 163 str. http://www.up2youth.org/downloads/task.doc_download/gid,71/, COBISS.SI-ID 28044125 Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav COBISS.SI-ID 28044125 3. Naslov SLO ANG Komuniciranje, odnosi in vzgoja v slovenskih družinah z mladostniki Communication, relationships and child-rearing in Slovenian families with young people Opis SLO ANG Gre za vabljeno predavanje s predstavitvijo rezultatov dotične raziskave in diskusijo v okviru okrogle mize, ki jo je organiziral Informacijski urad Sveta Evrope Slovenija v okviru kampanje "Pozitivno starševstvo - tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo" za promocijo uveljavitve zakona o prepovedi tepeža otrok. Na spletni strani Informacijskega urada Sveta Evrope so objavili tudi moj diskusijski prispevek o starševanju ' Koliko demokracije prenese starševanje?'. The references – the invited lecture with presentation of results of this research and discussion contribution (article) on the webpage of the Slovenian Information office of the Council of Europe – are in the framework of my contribution at promoting of campaign on positive parenting and against corporal punishment of children run by the Information office of the Council of Europe and preparation of Law for enforcement prohibition of corporal punishment of children. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v KUHAR, Metka. Komuniciranje, odnosi in vzgoja v slovenskih družinah z mladostniki : [prispevek na okrogli mizi "Pozitivno starševstvo - tvoje roke naj negujejo, ne kaznujejo", Ljubljana, 9. oktober 2008]. Ljubljana, 2008. COBISS.SI-ID 27698269 KUHAR, Metka. Koliko demokracije prenese starševanje?. Informacijski urad Sveta Evrope v Republiki Sloveniji. http://www.coe.si/sl/novice/koliko_demokracije_prenese_starsevanje/. COBISS.SI-ID 28095837 Tipologija 3.25 Druga izvedena dela COBISS.SI-ID 27698269 4. Naslov SLO ANG Seminar o mladinski politiki v Jugovzhodni-Evropi: priprava seminarja, vabljeno predavanje in končno poročilo Seminar on Youth Policy in South-East Europe: seminar preparation, invited lecture and final report Opis SLO ANG Sodelovala sem pri vsebinski pripravi in vodenju seminarja o stanju mladine in mladinskih politik v Jugovzhodni Evropi, ki ga je organiziralo partnerstvo Sveta Evrope in Evropske komisije za področje mladine ter napisala končno poročilo. Na seminarju sem v vabljenem predavanju predstavila del rezultatov iz dotične raziskave, saj imajo družinska omrežja posebej pomembno oporno vlogo v regiji. The reference is a final report of the seminar on the state of youth and youth policies in South-East Europe organized by the Partnership of European Commission and Council of Europe on the youth field. I contributed also to preparation of contents and leading the seminar. In invited speech I presented a part of the results from the research project, because family networks have an extremely important support role in the region. Šifra B.04 Vabljeno predavanje KUHAR, Metka. Seminar on Youth Policy in South-East Europe : final report. Projekt Z5-9422 Stran 8 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Objavljeno v Ljubljana: SALTO-YOUTH South East Europe Resource Centre; Strasbourg: Youth Partnership between the European Commission and the Council of Europe, 2008. 28 str. Končno poročilo je izšlo kot publikacija partnerstva Sveta Evrope in Evropske komisije za področje mladine. Final report was published as a special publication of the Partnership of European Commission and Council of Europe on the youth field. Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela COBISS.SI-ID 27438685 5. Naslov SLO Mladinska politika v Latviji: zaključki mednarodne skupine recenzentov Sveta Evrope ANG Youth policy in Latvia: conclusions of the Council of Europe international review team Opis SLO Kot del mednarodne skupine sem sodelovala pri evalvaciji stanja mladine in mladinskih politik v Latviji, ki ga je organiziralo partnerstvo Sveta Evrope in Evropske komisije za področje mladine. Sem tudi soavtorica končnega poročila. Eden izmed ciljev take poglobljene evalvacije je svetovati državi pri razvoju mladinskih politih. V Latviji so del nasvetov že implementirali. ANG The reference is a final report on the evaluation of the state of youth and youth policies in Latvia. The report is produced after several country visits by international team organized by the Partnership of European Commission and Council of Europe on the youth field. I am a coauthor of the final report. One of the aims of international review process is advising on the development of youth policies in the region. In Latvia many suggestions have already been implemented. Šifra F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Objavljeno v Reiter, Herwig, Kuhar, Metka. Youth policy in Latvia: conclusions of the Council of Europe international review team. Strasbourg: Council of Europe, cop. 2008. 122 str., ilustr. ISBN 978-92-871-6448-3. Končno poročilo je izšlo kot posebna publikacija partnerstva Sveta Evrope in Evropske komisije za področje mladine. Final report was published as a special publication of the Partnership of European Commission and Council of Europe on the youth field. Tipologija 2.02 Strokovna monografija COBISS.SI-ID 28263517 8. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine7 8.1. Pomen za razvoj znanosti8 SLO Študija je relevantna z vidika uveljavljenih študij mladine (youth studies) in študij življenjskih potekov (life-course studies), pa tudi z vidika socialne psihologije, razvojne psihologije in psihologije komuniciranja. Raziskava prispeva k naslednjim obstoječim raziskovalnim področjem: kulturna teorija pravic in dolžnosti Raziskava je potencialno prispevala k naslednjim obstoječim raziskovalnim ogrodjem: kulturna teorija pravic in dolžnosti (Finkel, Moghaddam), pristopu starševskih stilov (Baumrind), pristopu socialnih področjih (social-domains) (Turiel, Smetana), pristopu dimenzij starševanja (Steinberg, Barber) in pristopu družinskih komunikacijskih vzorcev (Ritchie, Fitzpatrick, Koerner). V sodelovanju s prof. Davidom Ritchiejem sem prilagodila vprašalnika družinskih komunikacijskih vzorcev (usmerjenost h konverzaciji in usmerjenost h konformnosti) in psihološkega nadzora slovenski situaciji. Omenjeni teoretično-empirični okviri/koncepti so prvič uporabljeni v postsocialističnem kontekstu (Sloveniji). S tem so znanstvene diskusije o teh temah osvežene s postsocialistične perspektive, kajti sicer temeljijo študije na tem področju na severnoameriških in kvečjemu zahodnoevropskih vzorcih. Moje delo je seveda prispevalo tudi k pojasnitvi sprememb, ki so vidne v Sloveniji, ampak zaključki in implikacije segajo čez lokalni kontekst. Poleg tega je raziskava prispevala k bolj podrobnemu poznavanju relativno slabo proučenih obdobij postadolescence in mlade odraslosti. Rezultati kažejo na visoko stopnjo neavtonomnosti postadolescentov in mladih odraslih. Rezultati opozarjajo še na pomen uporabe koncepta starševska avtoriteta in na nujnost konceptualizacije tega pojma ter njegovih različnih vidikov. Posebej relevanten je model Projekt Z5-9422 Stran 9 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta avtoritete, ki sem predlagala. Na podlagi rezultatov kvantitativne študije na vzorcu 194 družin pa sem uvedla koncept avtoritetnega stila koz oznako za komunikacijski način uveljavljanja starševske avtoritete. V metodološkem smislu velja izpostaviti inovativno uporabo metode vinjet, kajti ta metoda je bila doslej redko uporabljena v študijah starševanja in družinskih odnosov, čeprav je posebej primerna za proučevanje senzitivnih področij, ki jih težko proučujemo z drugimi metodami oz. za teme, kjer je večja verjetnost individualno in socialno zaželenih odgovorov pri uporabi konvencionalnih metod. Metodološko inovativna je tudi uporaba tehnike semantičnega diferenciala za subtilno preverjanje percepcije odnosa med starši in otroki. Merski inštrument sem v tem primeru pripravila sama po pilotskem anketiranju. Raziskovalni projekt bo k znanosti prispeval tudi na naslednje načine: • Z osebno vpetostjo v visokošolsko dejavnost - da lahko neposredno prenašam raziskovalne rezultate in razvijam znanstvene discipline: študije življenjskih potekov, metode dela z mladimi, psihologijo komuniciranja. • Z intenzivno osebno vključenostjo v mednarodno znanstveno skupnost (objave znanstvenih člankov v referenčnih revijah, aktivno sodelovanje na mednarodnih znanstvenih konferencah, vabljena predavanja na tujih univerzah, vključenost v mednarodne raziskovalne in seminarske projekte) • S 'policy' svetovanjem • Z uveljavljanjem znanosti v slovenskem in mednarodnem prostoru: intenzivno sodelovanje z mediji, publicistična dejavnost, javne predstavitve raziskovalnega dela. ANG_____________________________________________________________________________________________________________ The study is relevant from the viewpoint of established youth studies and life-course studies, as well as from the viewpoint of social psychology, developmental psychology and the psychology of communication. In particular, the research has potential to contribute to the following existing research frameworks: the cultural theory of rights and duties (Finkel, Moghaddam), parenting styles approach (Baumrind), social-domains approach (Turiel, Smetana), parenting dimensions (Steinberg, Barber) and family communication patterns (Ritchie, Fitzpatrick, Koerner). In cooperation with professor David Ritchie I have adapted the family communication patterns (conversation and conformity orientation) and psychological control questionnaires to the Slovenian situation. I have extended these lines of research to the post-socialist context (Slovenia). In general, my studies refresh the debates on topics I deal with from the post-socialist perspective. The very fact that the analysis is based on data from a Slovenian sample promises to add to the knowledge that largely relies on studies from North America and Western Europe. My work has added to the explanation of changes evident in Slovenian culture, with conclusions and implications extending beyond the local context. The research contributed also to a more detailed knowledge of relatively poorly investigated developmental phases of post-adolescence and young adulthood. The results show that post-adolescents and young adults are very dependent on their parents, i.e. non-autonomous in various areas. Results suggest the significance of the parental authority concept use and the need for its conceptualisation along with its different aspects. From the scientific viewpoint is the model of parental authority is especially relevant. The results of the quantitative study on the sample of 194 families prove the role of authority style concept as the designation of the communicative way of parental authority enforcement. In methodological sense, the use of vignette method needs to be pinpointed, since this method has been rarely utilized in the studies on parenting/family relationships although it is especially valuable for sensitive areas of inquiry which may not be readily assessable through other means or at topics where the probability for getting individually and socially desired answers are high if using more conventional methods. Methodologically innovative has been also the use of semantic differential technique to allow a subtle way of testing the perception of the child-parent relationships. The measurement instrument was prepared after the pilot study. The research project will also contribute to science by means of: • personal strong embeddedness in higher education activities developing the »research university« with the direct transfer of research results to education (building and development of scientific disciplines: the life-course studies, the methods of youth work, the psychology of communication); • personal intense participation in the international scientific community (publication of articles in referential journals, active participation at international scientific conferences, guest lecturing at foreign universities, participation in international research and seminar projects); • public policy advising • the assertion of science in Slovenia and internationally: intense co-operation with the media, evaluation activities, publishing activities, public lectures and presentations of the research work. Projekt Z5-9422 Stran 10 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta 8.2. Pomen za razvoj Slovenije2 SLO_____________________________________________________________________________________________________________ Raziskava ohranja kontinuiteto in poglablja dosedanje ugotovitve na področju študij mladine (e.g. Mladina 93 v Ule in Miheljak, 1995; Mladina 95 v Ule idr., 1996; Mladina 98 v Ule idr., 2000; Mladina 2000 v Miheljak, ur., 2002). Od leta 2000 namreč ni bila izvedena nobena terenska raziskava, kar je pomenilo veliko mrtvilo za področje, ki je v preostalih evropskih državah in ZDA izjemno propulzivno in pomembno. Raziskovanje mladine je izjemnega pomena: 1) zaradi formativnosti obdobja mladosti, 2) zaradi napovedne vrednosti družbenih trendov, ki jo ima ta socialna skupina, 3) zaradi upadanja relativnega števila mladih glede na druge starostne kohorte, s čimer postaja ta skupina vse dragocenejša z vidika medgeneracijskega konsenza v prihodnosti, 4) zaradi številnih objektivnih težav, ki so povezane z odraščanjem, predvsem s prehodom v odraslost, 5) za nadaljnji razvoj politične kulture posamezne države itd. Od devetdesetih naprej, raziskave mladine v Sloveniji odkrivajo resnično radikalne spremembe v življenjskih potekih posameznikov in v prehodi med posameznimi življenjskimi fazami: mladost se podaljšuje, vzorci prehodov v odraslost so se pluralizirali in niso več predvidljivi. Eden najopaznejših trendov, izrazito značilen za Slovenijo, je podaljševanje kohabitacije mladih s starši. Ta raziskava je ekstenzivno proučevala medosebne dejavnike zakasnele emancipacije mladih - torej družbeno in politično zelo relevanten slovenski fenomen, ki prispeva celo k nizki stopnji rodnosti. Izkazalo se je, da podaljšana odvisnost od staršev ni zgolj nujna preživetvena strategija, temveč rezultat osebnih dejavnikov, kot so podporniški in v povprečju kakovostni odnosi med starši in otroki. Raziskava je opozorila, da imajo ti odnosi tudi paternalizirajoč in infantilizirajoč učinek na mlade in prispevajo k podaljševanju odvisnosti. Raziskava tako nudi osnove za snovanje strategij in politik na različnih področjih, ki se dotikajo mladih, družin, starševanja. Rezultate raziskave pa sama prenašam v prakso na različne načine. Poleg nosilstva predmetov na diplomski in podiplomski ravni visokošolskega izobraževanja ter mentorstva pri diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah sem redna sodelavka, recenzentka in evalvatorka na področju sektorskih politik, ki jih vodijo ali koordinirajo posamezna slovenska ministrstva in mednarodne institucije oz. njihove izpostave v Sloveniji; sem konzultantka in redna sodelavka: • Partnerstva Sveta Evrope in Evropske komisije -na področju mladine, • Sveta Evrope kot Correspondent of the “Network of experts on youth research and information” in Correspondent of the “European Knowledge Database”, • Urada za mladino Republike Slovenije, • Nacionalne agencije Mladina, • Urada za mladino Mestne občine Ljubljana, • Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS. Pri tem prispevam pri k oblikovanju strategij in dokumentov na področju mladinske politike. Moji rezultati so konkretno prispevali k promociji kampanje o pozitivnem starševstvu in proti nasilju nad otroki Informacijskega Urada Sveta Evrope RS in k pripravi zakona o prepovedi telesnega kaznovanja otrok v Sloveniji. ANG Research keeps continuity and deepens the existing findings in youth studies field (e.g. Youth 93 in Ule and Miheljak, 1995; Youth 95 in Ule et al, 1996; Youth 98 in Ule et al, 2000; Youth 2000 in Miheljak, ed., 2002). Namely, after the year 2000, the youth studies in Slovenia are missing. This represents a huge stagnancy of the field which is considered as very relevant and has been extremely propulsive in other European countries and USA. Research of youth is extraordinarily important: 1) due to formativity of the age of youth, 2) due to the predictive value of social trends exhibited by this group, 3) due to the decline of relative number of young people with respect to the other social cohorts, what makes this group precious from the viewpoint of the intergenerational consensus in the future, 4) due to a number of objective problems related to growing up, and above all to the transition into adulthood, 5) for the further development of the political culture of a certain state. Ever since the early 1990s, youth research in Slovenia has been revealing truly radical changes in the life trajectories of individuals and in transitions between individual life stages: youth has been extended, and the patterns of transition to adulthood have become more plural and no longer predictable. One of the most noticeable youth trends has become a prolongation of young people’s cohabitation with their parents. This research extensively studied the interpersonal determinants of delayed emancipation of youngsters which a very relevant social Projekt Z5-9422 Stran 11 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta and political issue in Slovenia which leads also to a low fertility rate. A prolonged dependence on parents cannot be interpreted as merely a necessary survival strategy, but as the result of personal determinants such as exceptionally supportive and relatively high quality relationships between parents and young people. However, research evidence importantly pointed out also the paternalistic and infantilizing side effect of parents-young people relationships in Slovenia as one of the main factors in delayed transition to adulthood. Research thus offers bases for planning strategies, documents and policies in the different areas, e.g. youth, families, parenting. Results are being brought into practice in different ways. Besides being academic lecturer at graduate and postgraduate level and mentoring diplomas, masters’ degrees and doctoral dissertations, I am a regular collaborator, reviewer and evaluator in the areas of sector policies led or coordinated by specific ministries and international institutions. I am consulting the following institutions or cooperating with them: • Partnership between Council of Europe and European Commission in the youth field • Council of Europe: I am a correspondent of the “Network of experts on youth research and information” and correspondent of the “European Knowledge Database” • Office for Youth of Republic of Slovenia • Office for Youth of City of Ljubljana • Ministry of Labor, Family and Social Affairs of Rep. Slovenia. Furthermore, I am actively involved in shaping the strategies and documents in the area of youth policy. Concretely, results contributed to promotion of campaign on positive parenting against corporal punishment of children run by the Slovenian Information office of the Council of Europe and to preparation of Law for enforcement prohibition of corporal punishment of children. 9. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj (~ DA f* NE Rezultat Uporaba rezultatov F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj f* DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Projekt Z5-9422 Stran 12 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Uporaba rezultatov F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Projekt Z5-9422 Stran 13 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Uporaba rezultatov F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Projekt Z5-9422 Stran 14 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Uporaba rezultatov F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Uporaba rezultatov F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj nmlkj DA nmlkj NE Rezultat Projekt Z5-9422 Stran 15 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj (~ DA C NE Rezultat Uporaba rezultatov F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj f* DA f* NE Rezultat Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj (~ DA f* NE Rezultat Uporaba rezultatov Komentar 10. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja r r r r G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja r r r r G.01.03. Drugo: r r r r G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu r r r r G.02.02. Širitev obstoječih trgov r r r r G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje r r r r G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije r r r r G.02.05. Razširitev področja dejavnosti r r r r G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost r r r r G.02.07. Večji delež izvoza r r r r G.02.08. Povečanje dobička r r r r G.02.09. Nova delovna mesta r r r r G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih r r r r G.02.11. Nov inve :sticijski zagon Projekt Z5-9422 Stran 16 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta C c r r G.02.12. Drugo: r r r r G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti r r r r G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti r r r r G.03.03. Uvajanje novih tehnologij r r r r G.03.04. Drugo: r r r r G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja r r r r G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja r r r r G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave r r r r G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti r r r r G.04.05. Razvoj civilne družbe r r r r G.04.06. Drugo: r r r r G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete r r r r G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj r r r r G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura r r r r G.07.02. Prometna infrastruktura r r r r G.07.03. Energetska infrastruktura r r r r G.07.04. Drugo: r r r r G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva r r r r G.09. Drugo: r r r r Komentar 11. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki10 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. Projekt Z5-9422 Stran 17 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Projekt Z5-9422 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki Podpisi: Metka Kuhar in/ali podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 3.4.2009 Oznaka poročila: ARRS_ZV_RPROJ_ZP_2008/139 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali… (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 8 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija – izvajalka projekta. Nazaj Projekt Z5-9422 Stran 19 od 20 Zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Obrazec: ARRS-ZV-RPROJ-ZP/2008 v1.00 Projekt Z5-9422 Stran 20 od 20