f«6tuiu* pJačaaa v gotovini Oena 1.30 dm ^BBBf»*t^^. ^^^^^h ^^^^^^^^^^^^^^A^^^^^^^^^^^^^7 ^^^^^^L ^^^^^^^^^^^^^b ^^^^^^^^^^B^^H ^^^^^^^^^^^^b ^^^^^^L l2haja vsak petek ub 16. // Naročnina znaSa mesečno po pošti 5 din, v Celju 2 dostavo na dom po roznaSakih 550 din, za inozemstvo 10 din // UredniStvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritlicje, dcsno; uprava: levo // Telefon Stev. 65 / / Račun pri poStnem čekovnem zavoabe torpedirala nem- sko krizarko »Blücher«. j V torek je neloi angleška vojna ladja I /asačilu tretji največji, 3L.500-tonski neinški potniški parniU »Columbus« pri- bližno 300 milj od obale ameriškc drža- ve Virginije. Kapitän »Columbnsa«, ki i je spozual, da je Ih>x nemogoč, je dal parnik zažgati, sam pa se je nato vkreal s posauko in potniki v rcševalne colne. \ Celiski mesl j za leto \ 19.577.896 din cfoAc i izda , Celje, 22. decembra. j ! Osnutek proračuna celjske mestne ob- { j cine, mestnih podjetij in skladov za I. J 1940-41. je razpoložen interesentom na j ! vpogled od 19. do vštetega 23. t. m. \ ] Doslej smo bili sicer vajeni, da nam j je celjski mestni svet, preden je raz- grnil proračun za novo upravno leto, ! objavil obraeun za minulo poslovno , leto. Glede tega vrstnega reda sicer ne I najdemo zakonitih predpisov, je pa lo- gieno in naravno, da se predloži k pla- čilu mestnih davkov in dajatev zaveza- j nim davkoplačevalcem najprvo obračun ! ; za minulo poslovno dobo, da se lahko ugotovi rezultat minulega poslovanja in gospodarstva, kar tvori važno osnovo za bodoči proračun. Tehnißna sestava razgrnjenega prora- čunskega osnutka za bodočo poslovno j Ameriška križarka »Tuskalus« je rcšila 57!) oseb in jih piepeljala v New York. Fraucoska mornarica je v zatuijih dneh potopila dve nemški podmornici. V Baltskem morju je bil torpediran nem- ški parnik »Gneiscnau«, s katerhn se je potopilo okrog 900 ljudi. V ponedeljek popoldne je prišlo nad Nemškim zali>om do velike bitke med angleškimi in nemškimi letali. V bitki je bilo sestreljenih 12 nemfikih h» 7 an- gleških letal. Nemška vojna letala so v zadnjih dneh upmorila več napadov na angleš- ke ribiske ladje ob anglcški obali. Po- topila so več ribiških latllj in nato še streljala s strojnicami na ribiče, ki so bili zapustili svoje ladje in se skušali re- šili. I V Angliji je bila v ponedeljek izkrea- | na prva kanadska divizlja, ki je prispe- la v osmih dneh s potnlškhui parniki iz Kanade. Iz Anglije je bila divizija pre- peljana na zapadno fron to. I liurtke čete polagoma prodirajo na se- leniem Finskem. Zasedle so več meat in se bližajo norveško-finski meji, Na juž- ni fronti se finske čete odlično upirajo in v glavnem zadržujejo prodiranje ru- ske vojske. Ker pa dobiva ruskii vojska mocna ojačenja, je malo verjetno, da bi se raogli Finei dalje časa uspešno boriti pro'i ruskl premofi. zultiiajo iz rednega donosa davšjia i* dajatev, ampak samo iz predvidenega donosa prodaje nepremičnin in najetj* posojila. Smatramo, da je na novo uve- deni način proračunavanja preglednejSi od dosedanjega in da je pravilno, če so investicije, ki so potrebne za daljšo do- bo let, porazdele enako na daljše število let kot odplačevanje najetega posojila. Iz izrednega proraeuna je preneseu na redni proračun tako sklad sa regu- lacijo mesta Celja in sklad za rjgalacijo Savinje, Ložnice in pritokov. Tzredni proračun obsega za bodoče sann- one postavke, ki so se doslej v njem prora- čunavale pod imenom izrcdni proraču«. ?,a investicijska dela. Izdatki Posamezne parti je rednih izdae'e )v «o proračunane naslednje: Place vseh uslužbencev mestne obCine- (brez podjetij) so proračunane na 1,753.214 din, kar pomeni napram dose- danji proračunski dobi povišek za 21T ! tisoč 248 din. V tern povišku so zapo- | padeni poviški dohodkov nameščencev I in izdatki za tri nadaljne nove name- ščence. Za policijo je proračunanih 751 tisoč 692 din, kar pomeni napram prejšnji proračunski dobi povišek za 89.016 din. Za mestna podjetja je pro- računana za uslužbence vsota 855.662 din, kar predstavlja povišek 69.583 din napram dosedanji proračunski vsoti. Vsi osebni izdatki so torej v partiji 1 do 6 proračuna proračunani na 3,360.568 din, kar pomeni napram do- sedanji proračunski vsoti povisek 375 i tisoč 847 din. Iz osnutka je razvidno, da j so predvideni povišani izdatki skoraj za - vse uslušbence, tako da se nehote vsiljuje vprašanje, zakaj so pri tern izpustili ne- katere uslužbence in kaj je temu vzrok. V proračunani vsoti plač uslužbeneev mestne občine je pod naslovom funkcij- ska doklada predsednika mestne občine znesek 30.000 din. Med materialnimi iz- datki je tudi znesek 10.000 din za repre- zentacijske stroške predsednika mest- ne občine. Materialni izdatki so vnešeni v proračun z zneskom 634.329 din, kar pomeni napram prejšnjemu letu zmanj- sanje za 55.903 din. Za ljudsko prosve- to je proračunanih v partiji 9 skupno 763.982 din, kar predstavlja napram prejšnjemu proračunu povisek za 103 tisoč 569 din. V tej vsoti je med drugim tudi znesek 112.400 din, ki ga bo treba izdati (če že ni plačan) za ojačevalna dela na stropu v nadzidku v meščanski šoli, kjer se je po dovršenih dolih zn nadzidek izkazalo, da je vmesni strop preslab za nadzidek. V partiji 10 (fi- nančna stroka) so predvidena plačila obresti in anuitet za razne dolgove celj- ske mestne občine v znesku 2,065.041 din napram 2,116.531 din v sedanji pro- računski dobi. V tem znesku obresti in anuitet pa niso obsežene obresti in od- placila na glavnico, ki jih morajo place- vati razna mestna podjetja, kakor mest- na elektrarna, plinarna in klavnica ter stanovanjska akcija, ki plačujejo iz tega naslova skupno 764.575 din, nada- SiPite ,HOVO DOBO'! Sta tišce do najfova „inže- nier - eftonom" Glavna uprava Zveze inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije je na avoji plenarni seji v Beogradu dne 26. novembra med drugim razpravljala tu- di o vprašanju, ki ga je sprožila uredba o ustanovitvi visokih ekonomskih ko- mercialnih šol. Po učnem programu teh sol v zvezi z odredbo imajo absolventi pravico do naslova »inženjer - ekonom«. Glavna uprava je smatrala za potrebno, da se zavzame za ukinjenje omenjene j odredbe, ker po učnem načrtu za sluäa- telje visokih ekonomskih komercialnih šol niso predpisani nobeni predmeti, ki so značilni za inženjerske vede: niso j namreč predpisane vede, ki na osnovi matematičnih in fizikalnih principov na- vajujo slušatelje k samostojnemu teh- ničnemu ustvarjanju. Beseda tehnUca se v učnem načrtu ekonomskih komercial- nih Sol pojavlja samo pri nekaterih premetih, n. pr. pri knjigovodstvu (teh- nika knjigovodstva) in podobnem. Ele- mentarno znanje tehnologije in organ- ske kemije pa se zahteva samo v ena- kem obsegu kakor na trgovskih srednjih šolah. Glavna uprava smatra, da bo naslov ! »inženjer« kot pridevek v naslovu ab- solventov teh visokih šol, ki nimajo ni- kake zveze z inženjerstvom, samo škodil ugledu in družabnemu položaju celega inženjerskega stanu. Razen tega bi uteg- nila nastati zanj škoda tudi v tem, ker I bi bile možne zlorabe, če bi absolventi teh šol iz katerih koli razlogov izpu- ščali kratico »ekon.«. Zato je glavna uprava Zveze inžen- jerskih društev kraljevine Jugoslavije zaprosila na pristojnih mestih, da se iz- premeni določilo o uvedbi novega naslo- va »inženjer - ekonom« in najde drug prikladnejši naslov za absolvente teh vi- sokih šol. S tem bi bila odvrnjena ško- da pravim inženjerjem, hkrati pa bi bilo diplomiranim absolventom visokih eko- nomskih komercialnih. šol v korist, ker bi se preprečilo napačno tolmačenje nji- hovega naslova. To je vsekakor tudi v interesu njihovega družabnega položaja. Ce so že absolventi sole z značajem fa- kultete, naj imajo tudi svoj pravilen na- slov, ki točno označuje njihov poklic po Solski izobrazbi in po udejstvovanju v življenju. GlavnA nprava Zvewi inienjerskih druütev kraljevine Jagoslavije «trän t »NOVA DOBA« 22. XII. 1939 ytev 5Ä lje tudi mestno avtobusno podjetjej ki plačuje za obrestovanje in amprtizacijo svojih dolgov proračunanih 109.290 din. Ker torej vidimo, da se obračunavajo obresti in amortizacije podjetij ločeno, bi se morale iz istega razloga obresti in amortizacija, ki odpadejo na Mestno za- vetišče v Medlogu, obračunavati ločeno, kar se ne izvaja. Za vse izdatke grad- bene stroke pod parti jo 11 je prora- čunanih 2,146.238 din, kar pomeni na- pram dosedanji proračunski postavki povišek za 221.475 din. Za kmetijstvo in veterinarstvo je proračunanih 28.000 din napram 29.500 din v dosedanji pro- računski dobi. Partija 13 ljudsko zdrav- je je proračnana na 158.418 din napram dosedanjim 149.300 din. Za socialno ekrbstvo je predvidenih 742.230 din. V tem znesku je obsežen med driigim kot oskrbnina za 65 revežev v Mestnem za- vetišču znesek 237.250 din, za redne me- eečne podpore 218.174 din in 150.000 din kot doklade za otroke. V partiji 14 so proračunane podpore raznim društvom In ustanbvam prilično v isti višini, kakor doslej. Kot zanimivost se opaža, da je postavljenih spet v izdatek za elektricno uro na Marijini cerkvi 10.000 din. V to evrho so tudi lani dovolili in izplaČali 10,000 din, o kaki električni uri na tej cerkvi pa še ni ne duha ne sluha, saj še dosedanja ura že dolga leta sarao si- fiiulira! Zneska 5000 din za portretira- nje slovenskih županbv letos ni več v proračuriu. Nadalje je zmanjšan znesek, namenjen raznim neimenovanim kultur- nim društvom, od 20.000 na 10.000 din, na novo pa je proračunan znesek 36.000 din za telesno vzgojo naroda. Komu bo- do slednji znesek izplačali ni razvidno iz osnutka. ; .' ; Za pospeševanje trgovine, industrije, obrti in turižmaj je! določenih skupno 167.900 din, kar je za 26,000 din manj nego doslej. Za vzdrževanje in 6b- delovanje občinskih zemljišč je predvi- denih 22.080 din, zä vzdrževanje občin- ekih gozdov pa 47.000 din, kar pri- lično odgovarja dosedanji vsoti. Iz praznjevanje greznic je proračunano na 32.500 din, vzdrževanje kopališč ob Sa- vinji ter popravilo in nova nabava in- ventarja pa na 18.380 din, Za.karano- lom, le», obrat z drobllcem, davke ill do- Osebni izdatki 3,360.568 din Materialni izdatki 7,478.174 din Mestna podjetja 7,323.991 din Razni izdatki 1,415.163 din Celokupni izdatki 19,577.896 din Dohodki V kritje teh izdatkov so predvideni v osnutku razgrnjenega proračuna sledeči dohodki: Občinske doklade 47% na vse državne neposredne davke v iznosu 4,497.000 din, 5% doklada na iste davke za zapo- slitev brezposelnih in 3% doklada na iste davke za gasilske čete, kar naj da bkupen lionos 2,473.350 din. Nadalje ob- Činske davščine (takse), tržne in sejm- ßke pristojbine v dosedanjem donosu, 5% naieraninski vinar in 2% kanalska pristojbina enako kakor doslej. Troša- rina na vino in ostale pijače ter uvozni- na, ki naj da sama donos 750.000 din napram dosedanjim 700.000 din. Užitni- na na meso naj da donos 373.250 din. Davščine, ki rezultirajo iz trošarin, užit- nin in uvoznin, zadevajo najširše plasti naroda in predstavljajo spričo stalno naraščajoče draginje najtežje breme za vse občane. Obrabnina, ki jo naj plačajo za obra- bo občinskih cest, ulic in zemljišč mest- na elektrarna, plinarna, vodovod, po- grebni zavod in avtobusno podjetje, je proračunana na 728.441 din, zakunpina lovišča na 5 020 din, ribolova na 4000 din, najemnine za zgradbe in posestva mestne občine pa skupno na 419.156 din, vetopnina mestnih kopaliäc ob Savinji na 20.000 din, dohodek od mestnih po- kopališč na 46 080 din, od mestnih go- zdov na 63.000 din, pristojbine za črpa- j nje in izvoz fekalij, dohodek od drobil- ca, za les ter prispevek cestnega odbora za vzdrževanje cest in razne obresti pa Bkupno na 116.500 din. Ta vsota je pri- lično enaka dosedanji. Med raznimi dohodki je proračunan kot dohodek prispevek državne uprave za vzdrževanje policije v znesku 300.000 din. Ta znesek pa nikakor ne more tvo- riti sestavnega dela dohodkov mestne- ga proračuna, saj na račun letošnje po- stavke 300.000 din mestna občina kljub vsem odličn:m zvezam in pozicijam, ki jih imajo njeni najbolj vidni, sicer res samo imenovani Dredstavniki. ni Dreiela klade za občinska posestva in uslužben- , ski davek, plačilo taks in upravo poslo- ! pij je proračunan znesek 377.460 din. j Za nepricakovane izdatke je končno re- \ zerviranih 60.000 din. ] Materialni izdatki mestnih podjetij so i proračunani sledeče: Za mestno elektrarno in plinarno skupno 4,258.464 din, skoraj enako ka- kor doslej, za mestno klavnico 327.500 din napram 332.890 din in za mestni 1 vodovod 584.950 din napram 576.700 din v letošnjem proračunu. Izdatki mestne- ga pogrebnega zavoda so proračunani na 287.950 din, izdatki mestnega avto- busnega podjetja na 1,213.727 din. V proračunu Mestnega zavetišča je pred- videnih pri gospodarstvu 182.530 din iz- datkov. Tu pa pogrešamo postavko ob- resti in amortizacije najetega posojila. Pri zavetišču so proračunani izdatki na 288.270 din. Obe vsoti sta prilično ena- ki dosedanjim. V vsoti 182.530 din je obsežen izdatek za plačilo 2 šolskima se- strama v znesku 12.600 din, dočim je bi- lo v dosedanjem proračunu enako viso- ko plačilo za 3 šolske sestre. Za Delavski dom je proračunanih 26.000 din izdatkov, prilično enako ka- kor doslej. Tu je treba upoštevati, da sta amortizacija in obrestovanje posdjdl obsežena v partiji 10. Za parno in kad- no kopališče je proračunanih 94.000 din, kar pomeni napram dosedanji proračun- ski postavki poviäek za okroglo 30.000 din, če upoštevamo, da so tudi tu obre- sti in amortizacijska vsota prenešene na parti jo 10. Za izdelavo generalnega regulacijske- ga načrta za mesto Celje je proračuna- nih, med izdatki 152.000 din, kar pomeni napram dosedanji postavki povišek za 131.000 din, za sklad za regulacijo Sa- vin je in pritokov pa 899.400 din (povi- eek za 47.600 din). Ta dva sklada sta, kakor uvodoma omenjeno, prenešena iz dosedanjega izrednega proračuna. V tej partiji je končno proračunan še sklad za obvezno telesno vzgojo naroda na 36.000 din. Veterinarski sklad je prora- čunan na 28.263 din (doslej 28.225 din). Končna rekapitulacija vseh proraču- nanih izdatkov rednega proračun^.-po- kaže sledeeo sliko: i, povišek 375.847 din i, povišek 268.653 din. L, 8.325 din manj. i, povišek 249 738 din. i, povišek 885.913 din. ničesar. Baje je dobila v to svrho od banske uprave znesek 20.000 din. Do- hodkov od neizterjane občinske doklade in naklade iz prejšnjih let predvideva proračun sicer 581.162.32 din, zaradi go- spodarske krize pa je vendarle mogoče, da bo ta dohodek tudi maniši. Med do- hodki so všteta tudi povračila nekate- rih mestnih podjetij na plačanih anuite- tah v znesku 764.571 din. Dohodkom je prištet končno tudi blagajniški prebitek iz poslovanja za 1. 1938-39 v znesku din 811.843.68, tako da so izkazani skupni dohodki mestne občine z 10,168.994 din. Dohodki mestnih podjetij so proraču- nani sledeče: Mestna elektrarna in plinarna din 4,558.582, mestna klavnica 411.750 din, mestni vodovod 642.000 din in mestni pogrebni zavod 291.550 din. Te vsote se krijejo prilično z dosedanjim donosom. Dohodki mestnega avtobusnega podjetja so proračunani na 1,484.000 din, kar po- meni povlšek za 158.300 din. Kriza, ki je zaradi pomanjkanja bencina in nafte nastala v sedanji dobi pri zasebnih vo- zilih, sicer zaenkrat še ne ograža poslo- vanja tega podjetja, ne smemo pa pu- stiti z vidika sličnega položaja, ki bi lahko tudi nastal za mestno avtobusno podjetje, kar bi seveda vplivalo na do- hodke podjetja. Mestno zavetišče v Med- logu je proračunano na 198.900 din pri gospodarstvu in 300.750 din pri zaveti- i Sou samem, kar je prilično enako dose- danjim po8tavkam. Kakor pri vseh go- spodarskih podjetjih, bi bil predvsem pri tem potreben za pravilno presojo objav- S ÄS^ÄS" ob" gjgo_wcT«QPO^cqjle Dohodki Delavskega doma so prora- BOŽIČNI PROGRAM: čunani na 35.000 din (doslej 41.990 din), Od 25. do 27. decembra dohodki parnega in kadnega kopališča ».._» _-- cmev^^MMJ» pa na 67.000 din kar pomeni občuten i Iw ¦ I ¦ lffY 3>WET%JwNJi padec napram letošnji proračunski dobi I K O NFERENCA s proračunanim zneskom 121.200 din. (V nemškem jcziku) Ski:pni dohodki mestnih podjetij so proračunani na 7,989.532 din, kar po- Fllm' poln smeha in ™~ meni napram sedanji proračunski dobi ffve ~ Edjnstvena pri- 184.576 din poviška. llka Pris^nega razvedrila Proračunani dohodki raznih skladov, G'avno vlogo v tem duhovitem, v e s e 1 e m 1 ki se letos obračunavajo med rednim filmu 'g^ »epa. Sestnajstletm proračunom, znašajo 1,419.370 din. Mannes Ore Schroth Rekapitulacija vseh dohodkov je to- Paul Hörbiger Fritz Odemar Dohodki mestne občine...........10,168.994.— din Dohodki mestnih podjetij..........7,989.532.— ,, ' Dohodki raznih skladov..........1,419.370.— Vsi dohodki skupaj......19,577.896.— din V izrednem proračunu so med izdatki sledeče postavke: Za pokopališče.............. 200.000.— di» Za odkup dela hiše in zemljišča zakoncev Gradt . . 200.000.— „ Za stavbo hiše v Novi vasi.......... 120.000.— „ Za napravo javnega stranišča v Gaberju .... 50.000.— ,, Dograditev plan, doma pod Tovstom za zasil. uporabo 200.000.— ,, Ureditev sportnega prostora na Spod. Lanovžu v za- meno za Glazijo za SK Celje in Sokola . . . 180.000.— ,, Za dokup na Glaziji za gradnjo justične palace . . 130.000.— „ Za vse potrebe za naprave proti napadom iz zraka 3,370.000.—> „ ... Skupaj '. '. '. 4,450.000.— din Ta znesek naj se krije........... 450.000.^— din z odprodajo parcel............4,000.000.— din pa z najetjem posojila. Dejstvo, da hoče sedanja občinska u- prava vsaj za zasilno uporabo dogotoviti planinski dom pod Tovstom, ki že od 1. 1935. dalje v napol dovršenem stanju propada in čaka končne ureditve, pome- ni, da je občinska uprava uvidela, kako škodljivo je bilo dosedanje postopanje mestne oLunske upravo v tej zadevi. Z rtokoncanjem te stavbs bo ugodeno za- htevi i'lrse javnosti. To mnenje je tudi naš list dosledno zastopal. Dogra'Utev in izvršitev stavbe v svrho, za katero je bila od začetka namenjena, pa pomeni tudi oživotvorjenje doslej mrtvega, v stavbo investiranega kapitala. T\»<11 wrcclitev aportn#e;a prootora. na Sp. Lanovžu je pozltiven korak k izpol- nitvi prevzetih obliub celjske mestne občine. Prizadeti činitelji bodo gotovo uvaževali izkazano uvidevnost ceTl-ikega moitnega sveta. Ako primerjamo končne številke pred- loženega proračuna s številkami z* se- danje poslovno leto, se pokaže stadeča siika: Skupni izdatki rednega in izrednega proračuna za 1. 1930-40 znašajo din 20,236.983. Ce odštejemo znesek din 1,545.000, ki bi se naj dobil iz pr>il-«:e nepremičnin, ostane torej še znese't din 18,691.983, ki je bil krit iz tekočih do- hodkov. Za 1. 1940-41 se pokaže eledeča, »Hka: Skupni dohodki rednega in izrednega proračuna 24,027.896 din, prodaje na- premičnin in posojila naj krijejo din 4,450.000, tako da bi bilo treba kriti iz tekočih dohodkov 19,577.896 din ali 885.913 din več nego v letošnjem prora- čunskem letu. Uvaževati je treba tudi to. aa se mora najeto posojilo obresto- vati -'n dolg armortizii ati, kar bo apet cbrcmcnjcvalo bodočc proračune. Iz te- ga razloga pa je neobhodno potrebno, da ne uvede v vseh panogah mestnega go- spodarstva največja štednja, ker višjih obremenitev davkoplačevalci ne prenese- jo več. Da smo pa v Celju glede višine sainoupravnih dajatev na vrhunou, smo nedavno dokazali v našem listu, ko Bmo primerjali obdačbo v našem mestu z ne- katerimi drugimi mesti v nasi državi. D.K Lcpe tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopise, knjige, cenike ter vse reklamne tiskovine za tr^ovco v eni in več barvah vam solidno izj;otovi ZVEZNA TISKARNA „„.„.„,„ CELJE, STROSSMAYERJEVA ÜL 1 Politska Kdaj bodo skupščintke vofllve ? V Rumi je bil te dni shod Hrvatske seljačke stranke, na katerem je govoril tudi minister Bariša Smoljan, ki je med drugim dejal, da se vlada bavi s sesta- vo novega volilnega zakona. Po želji dr. Mačka bo v kratkem izdelan tudi volilni zakon za hrvateki sabor. Volilni zakon za narodno skupščino bo širokogrude«. Nameravane so volitve po okrožjih in srezih pod nadzorstvom sodišč. Dr. Ma- ček je izrazil željo, da bi bil volilni za- kon gotov že do božiča ali najkasneje do srede januarja. Ce ne bodo nastopili kaki izredni zapletki^ bodo volitve v na- rodno skupščino že zgodaj spomladi. All smo tako bogati all pa lahkomiselnii »Trgovski list« poroča, da gre vaak dan nad 1300 poštnih paketov iz Mari- bora v Nemčijo. Ako računamo povpreč- no vrednost blaga v enem paketu s 100 j din, predstavlja že to dnevno vrednost ! ^^-.000 din, ali na mesec skoraj štirl milijone dinarjev. Za vsak paket mora plačati odpošiljatelj carinarnici in po- šti še 51.25 din, kar pomeni mesečno I tudi 2 milijona dinarjev. Kino UNION Celie__________________ Od 22. do 24 dpcembra <>N \ IN N)FlVlH 1OO Velik muzikalen film, v kf • ••' orvič nastopa slavni dirig^nt Leopold Stokovski, ljubimec božanske Grete Garbo* -» P vske 'očke i2VHJa miljenka obiskDV^lcev ki"a Dean"^^ Durbin V"liedeijb 24 decembra predstavc samo ob 16-........................................... od°25.' do ^'dtfem*™ H I M N A L J U BE Z N I Premiers Madame Butterfly (V nernSkem jeziku). Puccinijevo nestnrtno dplo mojstrsko izvedeno po solist'h baletu in zboru dvorne o ere v Rirnu Maria Cebotari ucie Englisch Paul Kemp Stev. 52. »NOVA IX)BA« 22. XII. 1939 Stran 3 Potrgani vencf SpHtski »Narodni list« piše: I Preiskava zaradi vencev, ki so bili po- j trgani v Splitu s spominske plošče do- brovoljcev, padlih v svetovni vojni, še ni zaključena. Aretiran ni nihče. Kdaj se bo preiskava končala in kakšne bodo sankcije, seveda mi ne moremo vedeti. Potrebna je molna roka Na konferenci zaupnikov Samostojne demokratske stranke, ki je bila v so- boto v Zagrebu, je govoril predsednik strankinega izvršnega odbora g. Veče- slav Vilder. Poudaril je potrebo državne skupnosti ter ostro nastopil proti vele- srbskim težnjam nekaterih politikov in agitaciji ekstremistov. Dejal je: »Da- nes ne potrebujemo kerenščine (vlade Kerenskega, ki je 1. 1917. v Rusiji iz- ročil oblast boljševikom), temveč moc1- no roko, ki bo vedela, kaj hoče, in se opirala pri vseh svojih ukrepih na za- upanje naroda«. Ves denar so /fm vzeff V »Slovenskem Narodu« čitamo: V Maribor je prispela skupina 79 Bolgarov iz Nemčije, ki so namenjeni v domovino. Zgodilo pa se je, da so jim onstran meje odvzeli ves denar, tako da ao prišli v Maribor brez vsakih sredstev. V Mariboru so nasa oblastva poskrbela za to, da so dobili hrano in nekaj goto- vine, nakar so nadaljevali vožnjo proti Bolgariji. Polltllnl sesfanfcf v po- grebnem zavodu Holandska policija je ugotovila, da so imeli holandski narodni socialist! svoje redne sestanke v nekem — po- grebnem zavodu. Prepovedano svefo pismo Znani nemški list »Das schwarze i Korps« poroča, da je nemškim vojakom prepovedano čitati sveto pismo. Domace vesti NOVOLETNA STEVILKA »NOVE DOBE« bo iasAla v p«-t*Hk L0. t. m. popoldne. Vo- ščiki in osla.se za to številko borao spre- | jemali namo do četrtka 28. t. m. opoldne. Vse cenj. dopisnikc opozarjamo, da bo- uio »prejemali dopise do Hrcde 27. t. m,, re» nnjue, toda kratke tloplsc pa do če- i trtka 28. t. m. dopoldnc. — Upokojitve v Državnem svetu. Ca- sopisje je poročalo, da je bil upokojen predsednik Državnega sveta g. dr. Ste- fan Sagadin, naš slovenski ožji rojak, ki je nekdaj služboval kot sodnik v Ptujn in Celju. Upokojen je bil tudi , podpredsednik Državnega sveta g. dr. Josip Baric in äe trije člani. Predsednik dr. Sagadin je deloval v Državnem sve- tu celih 18 let in si je v tern svojstvu j pridobil s svojim obširnim znanjem trajne zasluge za to naše najvišje upravno sodišče v državi. Pomen Držav- nega sveta je dalekosežcn v pogledu za- ščite pravnega reda, saj vidimo vsak dan, kako upravna oblast ne samo pri nas, marveč po vsem svetu skuša pri- tegniti nase vso moč in vse odločitve. Pomen Državnega sveta, ki »toji visoko nad dnevnimi političnimi trenji, je baš • v tern, da s svojimi na zakonu uteme- Ijenimi sodbami in razsodbami popravlja eventualne zlorabe raznih pooblastil in ukrepov upravnih oblastev. S tega vi- dika gledano, moramo le obžalovati, ako tako odlični možje upravno sodne stro- ke, mozje ugleda in avtoritete vsled upokojitve zapuščajo to naše najvišje sodišče v (jržavi. Gosp. predsedniku dr. Stefanu Sag^dinu, ki si je pridobil ugled ' in sloves v vsej državi, želimo tudi mi kot ožji njegovl »>ojaki iz Slovenije, da bi še dolgo vrsto let a svojimi izkustvi : in bogatim znanjem sluzil z njemu last- ] no ljubeznijo narodu in domovini. — Dvajsetletnica ljubljanske univerze. j Ljubljanska univerza je v nedeijo sve- , čano proslavila 201etnico svojega obsto- ja. V soboto je bila na predvečer v ope- H slavnostna predstava »Gorenjskega alavčka«. V nedeijo je bila v zbornični dvorani univerze svečana seja univerzl- tetnega sveta v navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja in raznih predstavnikov. Na tej seji je bil dr. Korošec promovi- ran za častnega doktorja ljubljanske . univerze. Po proslavi je bilo v dvorani kina Uniona slavnostno zborovanje. Ude- ležili so se ga tudi vsi častni gostje, ki so bili prej na svečani seji univerzitet- nega sveta. Kdor podpira Narodno kreditno zadrugo z o. z. v Celju pomaga čuvati naše meje in našo | narodno posest, Ustanovitelji: Sokolskc župe: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, SokoI-matica:Celje,Ljubliana, Maribor in Zveza kulturnih društev v Ljubljani. — Družba sv. Clrlla in Metoda za na- šo mejo. Naša šolska narodno obramb- na družba je letos za božič obdarila rev- i no deco na 109 šolah ob severni meji in na Kočevskem. Pri tej veliki nacionalni in socialni akciji so izredno požrtvoval- no sodelovale podnižnice CMD v Mari- boru in v Ljubljani. Reči moremo, da je | Družba sv. Cirila in Metoda v gori o- značene namene na severni meji, v Prek- murju in na Kočevskem letos žrtvovala mnogo nad 150.000 dinarjev. Tako delo in taka organizacija zasluži pač vse- stransko podporo vsega naroda. Biti j clan take organizacije, je častna dolž- nost vsakega Slovenca in vsake pravc» Slovenke. >— Namera ponovnc podražitve papir- ja. V Jugoslaviji so tvornice papirja združenc v kartelu pod imenom »Centro- papir«. Ta kartel je vložil na ministr- stvo trgovine in industrije predlog, da odobri povišanje cen papirja. Opozarja- mo, da je Centropapir letos že dvakrat podražil papir in prihaja sedaj ponovno z podražitvijo, za katero ni prav nobene stvarne potrebe. S podražitvijo bodo prizadete najsirše plasti naroda, poseb- no pa kulturne in strokovne organiza- cije, konzorciji raznih listov in revij, starši äolske dece ter trgovina, obrt in grafična industrija kakor tudi vse dru- ge ustanove in uradi. Po izjavah ino- /^rrskih zastopnikov papirnih tvornic so že d isedanje cene papirja v Jugoslaviji previsoke, zaradi Cesar bi bilo treba na- stopiti z vso odločnostjo proti nameri novega zvišanja cen kartela Centropa- pir, ki hoče na vsak način Lzvesti neute- meljeno podražitev papirja. — Na poRostovanju ga je zaklal. Pri posestnici Jožefi Potočnikovi v Marini vasi blizu Zctal pri Rogatcu so imeli pred dnevi pogostovanje, ki ga prirejajo ponekod teden dni po poroki. V hiši je bila zbrana večja družba z novoporočen- cema in se prijetno zabavala. Okrog pol 2. ponoči pa sta vdrla v hišo 19-letni po- sestnikov sin Ivan Valant in 22-letni po- sestnikov sin Anton Galun iz Završ pri Zetalah. Začela sta goste izzivati in sta ! povzročila pretep. Valant je v pretepu i zabodel 22-letnega ženinovega brata Ja- ! koba Mesarica z bajonetom v levo stran ' prsi. Mesarič se je opotekel v vežo, tarn I pa se je zgrudil in je izdihnil. Valanta i in Galuna so orožniki aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Celju. — Organizacija zimske vremenske po- ročevalske slnžbe. Tujskoprometna zve- za »Putnik« v Mariboru je zadnje dni razposlala vsem zimskosportnim posto- jankam, gorskim hotelom in planinskim domovom na Pohorju in v Savinjskih Alpah točna navodila glede poročevalne službe o snežnih razmerah. Ta služba je največjega propagandnega pomena le, če je točna in vestna. Poštna uprava je dovolila za poročanje brezplačne brzo- javke na naslov Tujskoprometne zveze »Putnik« Maribor, ravnotako železniška uprava za prenos brzojavk po železniŽ- kem kablu. Za oddajo poročil so v po- Stev prihajajoči funkcionarji prejeli od ! Zveze posebne zadevne legitimacije in ! brzojavni ključ. Zvoza opo?:arja vs.r\ pla- | ninska društva, tujskoproinetna društva I ter uprave planinskih hotelov in domov, I da v lastnem interesu posvečajo vso j skrb tej važni poročevalski službi, za ka- I tero nimajo zaradi omenjenih olajšav ni- kakih izdatkov. Vremenska poročila se bedo redno objavljala v vseh časopisin v državi in pošiljala v poštev prihajajo- j čim činiteljem v inozemstvu. — Dražba kožuhovine v Ljubljani. Kakor -vsako leto, bo tudi 22. januarja 1940, to je prvi ponedeljek po sv. Neži, v prostorih Ljubljanskega velesejma dražba kožuhovine vseh vrst divjadi. Na- sa država je uspela v svojih prizade- vanjih, da se vzdrži posega v boj in da ohrani svojo nevtralnost. Po naših pri- delkih ne povprašujejo samo vojujoče se države, ampak tudi nevtralne, ker si ne morejo več zagotoviti dovoza iz preko- morskih držav. To velja tudi za kožuho- vino, ki so jo prekomorske države v ogromnih količinah dobavljale Nemčiji, Italiji, Angliji, Franciji, Svici, Belgiji, Holandiji, Danski in Norveäki. To daje upanje, da bo letos mogoče plemeniti lovski pridelek primerno vnovčiti. Treba je izkoristiti ugodni položaj, dokler ne bodo organizirani dovozi iz prekomor- skih dežel, kajti potem nam bodo zopet uspešno konkurirale prekomorske drža- ve. Kdor ima kožuhovino, naj jo pošlje v komisijo lovsko-prodajni organizaciji »Divja koža«, Ljubljana — velesejem. Seveda pa mora biti blago res prvovrat- no, ker slabo pripravljene kože samo kvarijo ceno tudi dobri kožuhovini. Celie m okoli ca c Savinjska dolina brez večerne že- lezniške zveze s Celjem. Pri zadnji re- dukcije vlakov sta na račun štednje iz- gubila Savinjska dolina in vse zaledje do Sostanja in Velenja večerni vlak, ki je odhajal iz Celja ob 20.45. Ta vlak je imel priključek od večernih vlakov iz Maribora in Ljubljane. Prebivalstvo je vsled izpada tega vlaka le delno odäko- dovano z redno avtobusno zvezo, ki jo je uvedlo mestno avtobusno podjetje v Celju po prihodu ljubljanskega vlaka od Celja do Mozirja. Za ogromno število dijaštva, ki pohaja celjske sole, zlasti gimnazijo, in se vozi vsak dan domov, je ta novo uvedeni vlak gotovo zelo po- treben in prikladen ter bi moral za stalno ostati, dokler vlada v Celju glede šolskih prostorov na gimnaziji taka mi- zerija, da mora skoraj polovica dijaä- I tva obiskovati popoldanski pouk. Na ! drugi strani pa je nastalo nevzdržno \ stanje, ko ni poskrbljeno, da bi prebi- ! valstvo Savinjske in Saleške doline do I Velenja imelo vecerne zveze z vlaki iz Maribora in Ljubljane. Saj je Ljubljana vendar sedež naše vrhovne upravne oblasti in cele vrste višjih uradov, v i katerih ima tudi prebivalstvo iz tega velikega okrožja vsak dan posla. Tudi se ne more reči, da bi bili vlaki v Sa- i vinjsko dolino kdaj slabo zasedeni, prav ! posebno velik pa je bil vedno naval na ta sedaj ukinjeni večerni vlak bas za- radi zvez z Ljubljano in Mariborom. Po prvi redukciji smo sicer dobili na ne- I katerih progah naše železniške direk- cije zopet vrnjenih nekaj vlakov, Celje | in Savinjska dolina pa sta morala zo- pet ostati neupoštevana ob strani. RimiiiiRainiHiiBiRaiiiiBRiii ,Pri turški mački' jjjK* v Za postne dni velika —^S|^? ^ izbira f^^^^ks morskih rib M^^Bb in polenovka iM^DLaT Za praznike perutninm ifll^^HlK. in divli zajec, MHBBBHb c Dijaštvo celjske gimnazije za ob- I raejno šolo. Dijaki in dijakinje celjs-ke ! gimnazije pod vodstvom ge. prof. Mrle- ne Bežanove so nabrali v posameznih razredih prispevke za božično obdaritev revne dece na obmejni äoli v Trbonjah pri Vuzenici. Zbirka zavedne mladine je tako lepo uspela, da so mogli nakupiti za skupno vrednost 5.000 din oblek, obutve, perila in šolskih potrebščin. S : to idealno zamislijo je naša gimnazijska | mladina pripravila deci na obmejni soli prav bogato božično obdaritev. S tern delom pa je mladina tudi pokazala, da se zaveda svojih dolžnosti, ki jih imamo prav vsi do naših najmlajših v narodno izpostavljenih krajih. \ c Dijaško pod porno društvo na drž. ; gimnaziji v Celju je letos zelo bogato obdarilo revne učence in učenke tukajš- nje gimnazije. Društvo je za 7.500 din nakupilo cevljev, perila in oblek ter ta- ko pomagalo najpotrebnejšim. V isti ' namen je naklonil podmladek Rdečega križa na celjski gimnaziji äe 1.200 din, kar zasluži vso pohvalo. Za vse to lepo in človekoljubno delo bodi g. gimnazij- sUemu direktorju Franju Mravljaku kot predsedniku dijaškega podpornega dru- štva v imenu podpiranih dijakov izre- čena iskrena zahvala. c Božična likovna razstava celj^kili sllkarjev ge. Vere Fiäer - Pristovskove ter gg. Alberta Sirka, Cvetka Söuke, Miroslava Modica in Karla Mehleta, ki jo je otvoril v nedeijo ob 11. v sejnl dvcrani Mestne hranilnice akad. slikar g. Sirk s kratkim govorom, vzbuji ve- liko pozornost. Razstavljenih je okrog 80 olj, pastelov in akvarelov. Razstava je zelo pestra, zanimiva in bogata. Vsak dan jo obiäce nad 100 oseb, da ne ome- nimo šolske mladine. Obiskovalci se iz- ražajo o razstavljenih delih zelo po- hvalno. Tudi gmotni uspeh je že prav lep. Vsak razstavljalec je že prodal ne- kaj razstavljenih del. Za večje stevilo del pa se interesenti še niso odljčili, kar se bo zgodilo vsekakor še tik pred prazniki, saj je umetnina brez dvoiiia najlepši božični dar. Novost na f.ej raz- stavi je, da imajo vse vstopnice Ste- ; vilke, izmed katerih bodo na Stefanovo izžrebane štiri, katerih lastniki bodo prejeli po eno sliko. 2rebanje bo iz/:*Sila posebna komisija. Razstava bo oiprta do vštetega torka 26. t. m. vsak dan od 8. do 18. Obiščite to lepo božično hkov- no razstavo! c Proražun celjske mestne občine za poslovno leto 1940-1941. Mestno po- glavarstvo v Celju razglaša: V smislu določil § 117. zakona o mestnih občinah se objavlja, da bo proračun mestne ob- čine celjske, njenih podjetij in skladov za upravno leto 1940-1941. razpoložen prebivalstvu na vpogled pri računovod- stvu mestnega poglavarstva ob urad- nih urah od 19. t. m. do vfitete sobote 23. t. m. Vsak clan mesta Celja, kakor tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni davek od katerega koli dohodka v mestu Celju, ima pravico staviti v navedenem roku k predlogu proračuna svoje pri- pombe, ki jih je treba vlagati pri meat- nem poglavarstvu celjskem. Ce Vara zamrzne vodovoti, Vam ga takoj odtall z elektri^nlm aparatom FRANJO DOIJ5AN, CELJE, Za kresijo — telefon Stev. 245. c Slikarska Tazstava v Celjskem do- inu, kjer razstavljajo slikarji gg. Zoran Didek, Dore Klemenčič in Gabriel Stu- pica svoja dela, je podaljžana do vštete nedelje 24. t. m. Razstava je zelo lepa ia tehtna ter vsebuje dragocene umet- nine, zato priporoČamo občinstvu, da si i jo ogleda. c Baletni xeber. V soboto sta prire- dila naš rojak Maks Kürbos in Irena Litviaiova, člana in solista ruskega ba- leta v Monte Carlu ter gosta newyorske Metropolitan opere, baletni večer v celj- skem gledališču. Večer je bil razmeroma dobro obiskan in je nudil lep umetniäki užitek. Umetnika sta izvajala klasične, karakterne in plastične plese. Odlikuje ju odlična tehnika ter originalnost in finesa zamisli in podajanja. Zelo učinko- vit je bil »Spectre de la rose« ob We- brovi glasbi. Polna nežnosti je bila toč- ka »Silfide« ob Chopinovih zvokih. S temperamentom je izvajala Irena Litvi- nova »Cigankin pies« ob glasbi Saint - Saensa. Tehnično dovršen in zelo učinko- vito koncipiran je bil plastični pies »Favnov popoldan«, ki ga je izvajal Maks Kürbos; bil je ena najlepših točk večera. Umetniško in tehnično na vi- šku je bil tudi »Valse triste« ob Sibe- liusovi glasbi, ki sta ga izvajala Kürbos in Litvinova v klasičnem stilu z dovr- äeno harmonijo. Pobi naravnega humor- ja in originalnih domislic je bil kara'k- terni ples »Nogomet« ob Bareševi glasbi v odlični izvedbi Maksa Kürbosa. Straus- sov valček »Ob lepi sinji Donavi« sta podala Kürbos in Litvinova sicer ljubko, glede stila in vsebine pa smo pričakovali več; isto velja za zaključno točko »Ru- ski sestanek« ob motivih ruskih narod- nih pesmi. Zaključek sporeda ni bil naj- j bolj posrečeno izbran, ker ni bil dovolj tehten ali vsaj dovolj efekten. Klavir- sko spremljavo je oskrbel g. Darko Zu- panič iz Ljubljane, ki je tudi izvajal samostojno tri skladbe. Občinstvo se je oddolžilo za lepi užitek, ki ga je nudil baletni večer, s prisrčnimi aplavzi. c Mesnlce in stojnice v Celju bodo J obratovale v nedeijo 24. in 31. t. m. j do 12., o praznikih 25. in 26. t. m, in 1. januarja pa bodo ves dan zaprte. Stran 4 »NOv'A DOBA« 22. XII. 1939 gk,v s% c Božičnica dece Sokolskega drustva €elja-matice. V nedeljo 17. t. m. popol- ' due je priredilo Sokolsko druŠtvo Celje- i wiatica božičnico za deco, ki obiskuje so- j kolsko telovadbo. V veliki dvorani Na- jrodnega doraa v Celju je posedlo za bo- J gato obložene in okusno okrašene dolge ! mize 300 pripadnikov moške in ženske j dece. Pri vsakem oddelku dece je bil j »avzoč vodnik oziroma vodnica oddelka, ', ki oni oddelek v telovadnici vodi. Galeri- i jo dvorane so v velikem številu zasedli j «tarsi sokolske dece in drugi prijatelji j »okolske organizacije. Pod sprotnim vod- I «tvom sestre Vorbach-Sadarjeve so na- j raščajnice in deca društva priredile lep : 'božični prizor ter učinkovite zelo posre- ' Lene žive jaslicc, novost, ki je v Celju , Še nismo videli. Pri prizoru živih jaslic i je vsa mladlna zapela božično pesem. j Tako je biJo ustvarjeno res pravo bo- j iično raapoloženje, ki je bilo zlasti 2a | Vnarsikaterega revnega pripadnika dece, | ki doma nima božiča, pravo nadomestilo aa lepe božične doživljaje, katerih se vsaka otroška duša pač najbolj veseli. | Ko so bili otroci bogato pogoščeni, je j prejelo 125 pripadnikov dece lepa in j praktična darila, ki jib. je deca z žareči- wii očmi odneala s seboj. Pri prireditvi j .ie sodeloval druätveni orkester, ki je po svoje pripomogel, da je bila prireditev iim slovesnejša. Vso prireditev je vo- dila in oskrbela tudi vse priprave naša vešca sestra Zofka Debelakova, ki ji naj t>odo najlep&a zahvala za njen trud in wjeno delo žareče oči, s katerimi je amladina sprejela darila in pogostitev. Nabiralno akeijo v mestu so izvedle sta- re jše članice, pri obdaritvi sami pa so jpožrtvovalno stregle in sodelovale dru- itvene članice in naraščajniee. Bila je i tepa prireditev, ki bo ostala vsem udele- ! aencem, zlasti pa našim malčkom v ne- j izbrisnem spominu. j c Meščanskožolska božičnica. V nede- j 9jo popoldne je hnela tudi celj3ka rae- Scanska sola božičnico. Priredila jo je Svarunova meščanskošolska četa Mrko- njičevega stega skavtov v Celju, ki je v dobro zasedeni telovadnici okoliške sole obdarila 50 revnih dijakov s skroninimi j f'arili. Brez podporc celjskih socialnih j ustanov je bila s pomočjo malih volčičev in izvidnikov ter nekaterih darovalcev iz gospodarsko šibkejših slojev celjskega prebivalstva omogočena tudi obdaritev ; ubogih iz drugih šol. Ker vzgaja me- j ščanska sola mladino za praktično živ- ¦ Ijenje, med njo tudi mnogo diiakov rev- nih staršev, ki ne zmorejo niti najnuj- nejših šolskih potrebščin, bi bilo na me- stu, da bi bil tudi ta zavod deležen do- brohotne pozornosti celjskih socialnih wstanov. Agilni Mrkonjičev steg skav- lov, zlasti Svarunova četa, zasluži vse priznanje, vsem darovalcem pa iskrena hvala! c »Sočirnt« božičnica. Kakor že nekaj j let, je priredilo društvo »Soča« v Celju j tudi 1 tos božičnico siromašnim druži- ! nam in njihovi deci. Milo >e bilo gledati j naŠe malčke v varstvu njihovih mater, kako so z veseljem in hvaležnostjo segali po dobrotah na obloženi mizi. Po po- fcdravnem govoru društvenega predsed- nika in dveh prigodnih deklamacijah mladine je bilo 55 družin obdarovanih s prav lcpimi darili. Vsi udeležcnci te lepe prireditvc, ki jih je bilo nad 100, so bili • pogoščeni s čajem in pecivom. Da je ta I karitativna prireditev tako lepo uspela, j se moramo zahvaliti našim gospem in gospodičnam, ki so organizirane v »Klu- bu Primork« pod vodstvom ge. Smidove. Pa tudi vsem številnim dobrotnikom, ki so darovali v ta namen denar, jestvine, razno oblačilno blago, obutev itd., gre naša iskrena zahvala! Ze iz dolgoletnih izkušenj ve Božiček, da je pri nakupu okraskov za božično drevo in dragih primernih daril vcdno dobro postrežen v veletrgovini papirja in knjigarni Karl Goričar vdv., Celje, Ki*alja Petra cesta 7—9. c Cnden nastop celjskega srizcrskega mojstra proti hrvatskim pomočnikom. Prizerski mojster g. Avgust Taček v Celju je objavil pred kratkim v mari- borskem »Večerniku« izjavo, v kateri v svojstvu predsednika Združenja frizer- jev v Celiu zahteva odslovitcv hrvat3kih trizerskih pomočnikov \z služb pri nas, češ da je treba skrbeti za brezposelne filovenske frizerske pomočnike. Posme- j huje se tudi hrvatskim frizerskim po- ' močnikom, češ da govorijo neko hrvat- «ko-slovensko mešanico. Opozarjamo g. Tačka, da si služi mnogo slovenskih frizerskih pomočnikov (da ne omenja- mo številnih drugih strok) svoj kruh med Hrvati in Srbi. Kaj bi bilo, če bi aledili hrvatski in srbski fmerski moj- stri zgledu g. Tačka in zahtevali odslo- vitev slovenskih frizerskih pomočnikov? Ali je g. Taček na to pomislil? Kar se tiče jezika, v katerem govorijo hrvatski frizerski pomo^niki pri nas, pa povemo g. Tačku, da nam jc tisočkrat ljubše, če uporabljajo, ko govorijo slovensko, tudi kake srbohrvatske besede, kakor pa če če bi kvarili slovenščino z nemškimi iz- razi. Gosp. Taček v tem pogledu pač m pristojen, da bi dajal hrvatskim pomoč- nikom jezikovne lekcije. Kakor čujcmo tudi ni imel pravice nastopiti v svcji izjavi v svojstvu predsednika Združerja frizerjev v Celju. Nujno svetujemo g, Tačku, da prepusti sodbo v nacionalnih stvareh •-¦¦ nacionalnim ljudem in ne razburja nacionalne javnosti z nepotreb- nimi in neutemeljenimi izpadi. c Zahvala za vzpostavitev carmarnicf; v Celju. Mestna občina se je finančne- mu ministru dr. Suteju in načelniku fi- nančnega ministrstva dr. Pavliču brzo- javno zahvalila za vzpostavitev carinar- nice v Celju. I,--------------------=r=-----------.,.- j Uino „Schmiedsberger*4 rizling in prvovrstcn cviček nudi za praznike gostilna „Pri mostu" v Celju. Pri odvzcmu na dom popust pri ceni. c Uvrstitev Celja v prvi draftinjski razred je mestni svet zopet zahteval na seji pretekli petek zvečer. c Upokojitev. Gosp. Kmecl, sluga na mestni narodni šoli, jc upokojen. c Odbor za obvezno tolosno vzgojo se je pred dnevi konstituairal. Za predsed- nika je bil izvoljen prof. Bitenc, za nje- govega namestnika pa učitelj g. Franjo Roš. c Zamenjava zemljišč. Mestna občina je zamenjala del svojega zemljišča na hribu Sv. Jožefa za del zemljišča misi- jonske družbe. Ker pa ie zamenjano ob- činsko zemljišče manjše, bo občina do- ! plačala misijonski družbi 35.763 din. c Kanalizacijska dela. Občina bo po- dalj&aAa. gluvivl Vttvnevl x*r* oinlco.T-ifvi v Ga- berju. Stroški bodo znašali 28.000 din. Delo bodo izvršili brezposelni. V zvezi s kanalizacijo Vodnikove ulice mora obči- na sedaj prekanalizirati sosedno Stross- mayerjevo ulico. Proračun znaša 6000 ' din. Delo se je že pred dnevi pričelo. j c Odkup dela Oradtove liiše in vrta. Občina je v zvezi z razširitvijo Vodniko- ve ulice odkupila del hiše in vrta gosp. Gradta ob tej ulici za 200.000 din. Pla- čilo kupnine je zapadlo že 1. t. m. V sporazumu z g. Gradtom pa bo obeina izplačala kupnino šele 1. junija 1940 ob- enem s 5% obrestmi in vštetjem retne- ga davka. Tako bo narasla kupnina za | več kot 5000 din. | c Prodaja stavbnih parcel. Mestna j obeina bo prodala g. Francu Lužniku ter gdč. Marici in Tilki Wudlerjcvi po eno j stavbno parcelo pri Sp. Lanovžu, gdč. Anici in Bianki Bogovičevi pa po eno stavbno parcelo pri Mestnem zavetišču v Medlogu. c Gracinja prizidka OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev namerava zgraditi poleg svojega poslopja v Vod- nikovi ulici prizidek z ogelno zazidavo v projektirani podaljšani Samostanski uli- ci. Stroški bodo znašali okrog 1,500 000 din. Občina je pristala, da zgradi OUZD zaenkrat samo enonadstropno poslopje, vendar pa mora po 10 letih zgraditi še drugo nadstropje. V tem primeru bo obeina regulirala Samostansko ulico z ureditvijo 10 m širokega odprtega ulič- nega podaljška do Vodnikove ulice. Pri- vatne spore z mejaši mora urediti OUZD. c Nabava knjigovmlstvenega stroja /jSk elokirarno. Obeina bo nabavila za mestno elektrarno knjigovodstven stroj za 40.000 din. Zaradi nabave tega stro- ja bodo odpadli izdatki za dve pisarniški moci. Knjižice za tok nameravajo od- praviti in dajati strankam samo potrdi- la o plačanem toku. Ko je bil na seji mestnega sveta 15. t. m. iznešen pomi- slek, da bi nastalo zaradi kolkovanja leh potrdil novo breme za odjemalce to- ka, je referent m. s. Gologranc izjavil, da je treba predvsem upoštevati intere- se podjetje. Clani mestnega sveta pa so bili nasprotnega mnenja, da je treba zaščititi tudi interese odjemal- cev. Zato je bilo sklenjono, da nabava knjigovodstvenega stroja ne sme po- : vzročiti samo razbremenitve podjetja, J obenem pa obremeniti občanov. Zadevo • bodo še preštudirali župan ter finančni I referent in referent za mestna podjetja. j c Podaljšanjo električnega voda Jn j ja\nia razsvetljava. Mestna elektraxna bo zgradila clektričen vod do Romove, Krušičeve, Krašovčeve in Kirbiševe hiše na Polulah. Elektrarna bo priklopila električne svetilke na pročelju kolodvo- ra nau vhodom na javno razsvetljavo, j da bo vhod v kolodvorsko poslopje po- noči trajno razsvetljen. Pri Ravnikarje- vem skladišču na križišču v Zavodni ter j med Vengustovo in Gradtovo hišo na j hribu sv. Jožefa bodo namestili po eno javno električno svetilko, javno svetilko pri stranskem vhodu v gimnazijo pa bo- do premisti'li na bodoče križišce v Tru- barjevi ulici in ojačili. Prošnje za name- stitev javnih električnih svetilk v Tav- čarjcvi ulici, na Miklavškem hribu ter na Sp. in Zg. Hudinji so bile odklonjene. c Na mpstnem pokopališču bo dala občina zasaditi 200 cipres. c V gradbeni odbor mesta Celja so bili izvoljeni za Clane dr. Flajs, inž. Komel in dr. Skoberne, za namestnike pa ravn. Brinar, -lr. Podpečan in inž. Stefani. c Napotnikov »Kristns« in wljska mcslTia občina. Na seji mestnega sveta 15. t. m. je referent prosvetnega odbora katehet g. Lukman predlagal, naj mest- na obeina ne kupi velikega reliefa s>Kri- j stusa«, ki ga je izdelal akad. slikar Na- potnik. Relief je že nekaj časa na mest- nem inagistratu. M. s. Roš je ugotovil, da je mestna občina ta relief naročila in opozoril, da je Napotnik eden izmed naj- odličnejših slovenskih kiparjev in da se je lani v Zavodni pri Celju hu do pone- J srečil, zaradi česar je bil dolgo nesposo- ben za delo. Predlagal je, naj se pred- log prosvetnaga referenta ne smatra ta- ko, da obeina sploh ne namerava kupiti ! reliefa, z,a katerega zahteva g. Napotnik 3200 din, rnarveč da obeina ne bo plača- la zanj zahtevane cene. Ta predlog je bil sprejet. Upamo, da bo obeina v naj- krajšam času uredila zadevo in plačala umetniku primerno ceno. c Odobraic in odkionjmo mestno jkkI- podpore. Celjski mestni svet je na seji 15. t. m. odklonil prošnje za podporo, ki SO jih j»po^lo&ili Ouailslcct ss«..-)«:!!»!«» dravske banovine. Društvo gluhonemih za dravsko banovino v Mariboru, Delav- aka zbomica v Ljubljani (za strokevno solo), Slovenska straža v Mariboru in kuiatorij Dnevnega zavetišča v Maribo- ru. Prošnje Akademije znanos.ti in u- metnosti v Ljubljani, Zveze Maistrovih borcev, Glasbcne Matice v Celju in celj- ske podzveze fantovskih odsekov bodo upoštevane pri sestavi prihodnj. raest- nega proračuna. Društvom, ki so prire- dila 1. t. m. slavno3tni koncert v celj- skem gledališču, je odobril mostni svet podporo v znesku 1000 din. c Urana xa revne, slabotne solarjc;. Mestna občina bo preskrbela 12 revnim, ^labotnim solarjem hrano v Zdrav3t.ve- nem domu, 7 pa v ljudski kuhinji na ; Slomškovem trgu c Popravi! V notico :. Požrtvuvalno delo za narodov blagor«, ki srao jo ob- javüi v zadnji številki v celjski rubriki, se je vrinila tiskovna napaka, ki so jo čitatelji gotovo že sami popravili. Ko govorimo o celjskem županu dr. Vorši- ču, se mora oni pasus pravilno glasiti: >>celjskemu g. županu dr. Voršiču pa za- radi še ne predloženega me&tnega ob- računa (ne proračuna!) za dobo 1939- 40 nudi prav lepa prilika« itd. Mišljcn je seveda mestni obračun za 1. 1939-40., ne pa proračun za to dobo, ki je bil že davno odobren, kakor smo že takrat poročali. c Obsodba Albina Košaka in Josiim Pečovnika. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zago- varjala 15. t. m. 29-letni, v Migojnice pri Grižah pristojni Albin Košak, pe- kovski pomočnik brez stalnega bivališca in 28-letni, v St. Janž na Vinski gori pristojni Josip Pečovnik, delavec brez stalnega bivališča, zaradi številnih vlo- raov in tatvin v Savinjski in Saleski do- lini. Košak je bil obsojen na 5 let robi- je, Pečovnik pa na 6 let robije. Oba bo- sta po prestani kazni oddana za tri leta v prisilno delavnico, nato pa bosta §e 1 leto pod zaščitnim nadzorstvom. Ko- | šak in Pečovnik sta nevarna prijatelja tuje lastnine in sta zaradi tatvine že predkaznovana. c Ustano^itev Slovenske kolesarske ; zveze. V nedeljo dopoldne je bil v hote- ! lu »Evropi« v Celju ustanovni občni zbor Slovenske kolesarske zveze, ki bo imela za sedaj svoj sedež v Ljubljaai. Na obenern zboru je bilo zastopanih pO delegatih 15 kolesarskih klubov izmed 19. Pravila zveze so bila po raznüi ko~ rekturah sprejeta soglasno. V upravni odbor nove zveze öo bili soglasno iavo- ljeni naslednji gg.: predsednik podpol- kovnik v p. Josip Jaklič (Ljubljana), I. podpredsednik dr. Alojzij Gregorič (L). II. podpredsednik Anton Hiebs (Mari- bor), III. podpredsednik Mirko Fajs (O- lje), I. tajnilf Ivo Otrin (L), II. tajnik .'osip Butinar (L), blagajnik Jakob Cig- lar (L), tehnični vodja Ivan Maver (L), odborniki Stanko Pleško, Ivan Plankar, Ivan Sancin, Edvard Prodan in Franc Gasperič iz Ljubljane, Jože Jenko, Jakob Arschitz, Karel Smrekar m Marko Stru- clin iz Maribora ter Drago Bradač iz Slovenjega Gradca. Za člane nadzornc- ga odlwra so bili izvoljeni gg. Fran Ba- tjel in dr. Alojz Birsa iz Ljutoljane ter Jože Amai) iz Celja, za namestnike pa Matija Frkolj in Franc Bernik iz Ljub- ljane in Vinko Cajnko iz Slov. Grades. Ustanovni obeni zbor je bil zaključen v slogi in sportni vzajemnosti ter h trdno voljo vseh udeležencev do intenzivnega in koristnega dela za čim večji napne- dek slovenskega kolesarskega sporta. c Silvestrovanje Sokola - matlee. C5e- njeni čitatelji in čitateljicc so si ^otovo zapomnili pi*vih pet točk, zauavnega sporeda, ki smo ga objavili v zadnji 6te- vilki :Nove dobe«. Sesta točka »Balet- bo izvajana v izpopolnjeni umetniSki obliki, kakor nekoč na visokih dvorih. V sedmi točki bodo nastopili artisti, ki bo sesta von del Silvestrovega cirkusa. Do- vršeni gibi proizvajalcev in njihovn ne- «"uvena proznost bodo presenetih' zla-ai cne obiskovalce, ki so sami v svoje»i življenju ob nepričakovanih prilikah in :•/. raznih nagibov zabredli med artiste. V osmi toČki, v operaciji Miss Evrope bodo imeli posetniki priliko videti nov, tivojedoben način kirurgije. Deveta t.oČ- ra nas bo bežno povedla v tropsko Afri- ko in nam izmed 40 raznih zamorskih piemen predstavila najživahnejši pa)1 v njegovem divjem plesu. Prijatelji lova imajo večkrat opravka v. dresuio. Zrt nje bo deseta točka poučna, ker se bodo prepričali, da je mogoče zdresirati tudi žlvnli, r>n. kntere niso morda nikoli mi- slili. Enajsta točka »Kronika* sc bo na- našala na kratek, poljuden enoletni živ- ljenjepis poedinih bratov in sester. Pol- nočna alegorija bo napovedala srečen 1'onec letošnjega leta, nakar se bo pri- čelo neobvezno stiskanje rok. Z istočas- no otvoritvijo velikega plesa se bodo znašli vsi pred neizpodbitnim dejstvom, da so vstopili v leto 1940. Cislanim go- i Lom ne Ido treba za obisk Silvestrovega večera nikakšnih predpriprav, s seboj naj prinesejo vsaj malo dobre volje. Pa iV tudi tega nc bi mogli, bodo priredi- telji skrljeli, da bo dobra voi.ia pri vseh vzklila in napolniJa dvorano. c Iz starokatoHške cerkve. Na sveti večer bo polnočnica ob 24.; med mašo bo skupno obhajilo. Na božič bo ob 9.45 tiha maža, takoj nato pa slovesna. Na pra/iiik sv. Stefana in. v nedeljo 31. \- m. be alužba božja ob 9., nn Novo lUo pa izjomno ov. 10. c RazKltMlnicc Družbc sv. Ciriia in Me- tocla za božič in novo leto dobite v Co- lju v vseh slovenskih trgovinah in tra- fikah ter pri Zenski podruinici CMD. Ne kupujto tujih izdelkov. ko imamo tako lepo izbiro Ciril-Metodovih razglednic, ifaterih Čisti dobiček gre za naše obmej- ne sole. Nai-od, ki se ne zaveda dolžno- sti do samega sebe, ni vreden svoje svo- bode! c Dprava SoUolskega drustva Celja * se prisrčno zahvaljuje vsem dobrotni- kom in dobrotnicam, ki so na fcakröeu koli način podprli socialni odsek dru- stva in s tem omogočili obilno obdari- tev revne dece in naraščaja. Ob tej pri- li'ki izreka uprava zahvalo tudi tistim, ki so se miklavževanja osebno udeležili in s svojo navzočnostjo pripomogli k tako veselemu večem. c prestawek slinavke in parkljevke v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju raas- gliaša: Slinavka in parkljevka,, ki je bila uradno ugotovljena letos 27. okto- bra v Zavodni v celjski občini, je s 13. t. m. proglašena za prestalo. Vsled tega , se ukinjajo naredbe o zatiranju te bo- lezni. Narodbi kr. banske uprave v Ljub- ljani III-5 4973-1 z dne 9. VI. 1938 in III-5 št. 550-15 z dne 29. VII. 1938 pa ostaneta še nadalje v veljavi in je pre- povedan vsak svoboden promet z bano- vino Hrvatsko. Zivinski in svinjski sej- mi se bodo zopet redno vršili. Zivino- Älev. 52. »NOVA DOBA« 22. XII. 1939 Strau 2 rejci se opozarjajo, da morajo prijaviti ttikoj vsako s-umljivo obolenje parkljar- jev, kakor tudi vsako tihotapljanje živi- nt. da se ne bi ponovno zanesla ta no- varna bolezen na metno področje. e Zborovanje koroskih borcev. V ne- naora vsak clan izpolniti do 1. janu- arja 1940. Lspolnjeni obrazci bodo nato poelani poveljstvu vojaškega okrožja v CeJju, ki bo prcglcdalo spiske in zbralo podatfee za priznanje dobrovoljatva ter poslalo vse gradivo IV. armijski. oblasti v Zagrebu zaradi končnega priznanja. Krajevna organizacija LKB je zaprosila »ane imovitejše kroge v Celju, da bi na- kionili elanorn organizaeije primerne podpore. c Krajevna. organizacija I^gijo koroš- hib borcev v Celju poziva vac člane iz (-eJjeke obfiine, da nemudoma dvignejo tiskovine, ki so potrebne za spomiuske feolajne, pri tovariših Jerasu, vlšjem jseometra katastrske uprave, pri Kro- »ovšku, glavnem zastopniku Zedinje- nib zavarovalnic, Glavni trg 6, pri Kosu, eevljaxskem mojstru v Gosposki ulici in pri prodsedrtiku Brisčku, trgovcu v Gosposki ulici. Pogoj za prejem tisko- vha je pladana članarina in pristojbina ysr tiskovino. Ker nam morajo biti do 3J. 1. m. tc tiskovine že vrnjene izpol- njene, a jih na dom ne bomo poSiljali, je skrajni čas, da jih člani dvignejo. —¦¦ Odbor. c Požrtvovalno delo za narodov bla- -«ij\ Prejeli smo: Na osnovi 21. 26. in 27. zakona o tisku Vas vabim, da z ozi- ran dr. VoršiČ še ni predložil mest- najo vsega mešanega zbora v cetrtek j 28. t. m. I c Drsališee SK Celja v mestnem par- | ku, bo nudilo preko praznikov in v šolskih počitnicah ob ugodnih vremen- ekih prilikah prijeten sportni užitek in razvedrilo vsem! c Mraz. Sinoči je pritisnil v celjski ! kotlini hud mraz. Davi so kazali toplo- i meri v Celju 13 stopinj pod ničlo. i c Vremensko poročilo z dne 22. t. m.: i Mozirska koča: 80 cm snega, —10, smu- ; ka dobra. Celjska koča: 30 cm snega, | —9, smuka primerna. ' c Delovni trj». Pri celjftki borzi dela j je bilo 20. t. m. v evidenci 357 brezpo- selnih (272 moških in 85 žensk) naspro- ti 334 (223 moškim in 111 ženskam) I dne 10. t. m. c Knjige Vodnikove družbe dobite v celjski podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici samo do 10. januarja. KJijige do- ; bijo tudi oni, ki doslej niso bili člani ! Vodnikove družbe. Pridite po knjge i čmprej! ! c Poziv na prostovoljuo službo \" eki- pah. Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: Vsi narodi se pripravljajo z mrzlično naglico na samoobrambo, ker ne vedo, odkod in kdaj jih lahkko pre- seneti sovražnik. Tudi mi ne smemo dr- žati rok križem, nasprotno, s podvoje- no vnemo moramo nadoknaditi zamu- jeno. Vsak posameznik mora prispevati k obrambni pripravljenosti (pasivni za- äciti) kar največ, da bo skupno delo obrambe uspešnejše. Zato je nujno po- I trebno organizirati posamezne oddelke (zdravstveni, kemični, tehnični in gasil- ski), ki bodo v takih primerih nudili i jirvo pomoč ponesrečencem. Slnžbo v j teh oddelkh ali ekipah pa morejo oprav- j ljati le oni, ki so oproščeni vojaških I obveznosti, bodisi stalno ali začasno, da- | lje mladeniči od 17. do 20. leta staro- sti ter žene od 17. leta starosti dalje. Vae osebje teh ekip mora biti strokov- no usposobljeno, če hočc uspešno izpol- i njevati svojo nalogo. Vsa ta specialna i priprava ekip se mora izvršiti v poseb- j nih tečajih že v dobi miru. Za čim bolj- šo organLzacijo pasivne zaščite prebi- valstva mesta Celja se pozivajo mlade- niči od 17. do 20. leta starosti ter mo- ; ške osebe, ki so oproščene vojaških ob- veznosti in one nad 50 let starosti in j ženc od 17. leta starosti dalje, da se prostovoljno javijo mestnemu pogiavar- stvu — zaščitnemu oddelku za zdrav- stveno, kemično, gasilsko in tehnično j službo. Prijaviti se je treba do 31. t. m. : ' ij uradnih urah. ! c Knjigovodstv o na kmečkih powest- j vfli. Mestno poglavarstvo v Celju raz- ! glaša: Kmetijska zbornica bo začela v i marcu 1940 uvajati kmetijsko knjigo- ! vodstvo pod strokovnim nadzorstvom \ pri naprednejših kmctovalcih. Kmeto- i valci, ki bi imeli veselje do kmetijskega knjigovodstva, se naj oglasijo do 5. ja- nuarja 1940 na mestnem poglavarstvu v sobi ätev. 47. c Društvo Rejec malih živali v Celju bo imelo v mesecu januarju obeni zbor. Ce je bila reja malih živali (koz, zaj- ! cev, kokoši) za malega človeka kdaj ; važna, je brez dvoma važna sedaj v„teh i težkih časih. Brczplačno, oziroma za rnal denar lahko pride vsak do omenje- nih živali, če le izpolni tudi pogoj in ' pristopi k društvu. Društvo ima tudi posebna navodila za rejo kuncev. Pri- stopne izjave, pismene in ustne, spre- jema društveni tajnik g. Franc Goriup, Celje, Miklavški hrib 13. c Predstojništvo mestne polieije v Celju ponovno opozarja vse prizadete delavce in nameščence ,da poteče rok za j izmenjavo starih poslovnih knjižic z I novimi dne 31. t. m. c II. drž. deški narodni šoli v Celju je daroval neznan dobrotnik 500 din kot prispevek za mleko in kruh (zajtrk) šolskim otrokom. Upraviteljstvo sole se mu prisreno zahvaljuje in želi, da bi ta lepa gesta naŠla mnogo posnemovalcev. c Namesto venca v spomin umrlemu nadučitelju g. Franu Cvetku v Mariboru | sta darovali gdč. A. in M. Suhačeva v I Celju 200 din socialnemu fondu sreske- ga društva JUU v Celju. Iskrena hvala! c Zdravniško dežurno službo za člane I OUZD bo imel v nedeljo 24. t. m. zdrav- i nik dr. Drago Mušič na Cankarjevi ce- sti, na božič 25. t. m. zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici, na Stefanovo Pa zdravnik dr. Drago HoČevar v Ko- lenčevi ulici. Ali ste že poravnali J \ | naročnino L \ Iz ohcinstva Mestna obcina hoee delozirati bolnega obiinikega delavca Mestna občina je s konccm leta so- dnijsko odpovedala stanovanje svojemu delavcu Antonu Landekerju, ki stanuje v občinski hiži na Cesti na Dobrovo. Prizadeti je poročen in stanuje v ome- njoni hiši že nad 31 let. Revež boleha za tuberkulozo in je v zadnjem času ta- ko oslabel, da ne more iz postelje. Občina motivira odpoved stanovanja 7, lastno uporabo, kar pa v tern kričečem socialnem primeru meče čudno luč na ' pristojne občinske gospodarje. Ker se ! bojimo, da bo našla občina v takšnem primeru več posnemovalcev, pričakuje- ' mo, da bo svojo namero opustila, ker ¦ tudi resno dvomimo, da bi javnost odo- i bravala takšna božična voščila. -v- I Neprehodna cesfa ' Cesto, ki veže Komenskega ulico s : Kersnikovo, prelaga občina ob ograjo j nekdanje Pertinačeve tovarne. Morda je to prav in v skladu z zasnovanim načr- tom. Zaradi kratke stranpoti bi se tudi i nihčc ne pritoževal, ako bi mu ne bilo ! treba gaziti po blatu in brozgi. Nekaj j ! dni, preden je zapadel zadnji sneg, so ; staro cesto razorali s traktorjem, da bi { ; pridobili nasipni material za preloženo j ! cesto. Materiala pa niso odstranili. Ce- j j sta je sedaj za pešce vprav neprehodna ) in sliči zablateni slavonski poljski poti. Preložena cesta pa še ni urejena in tudi nima iz Gajeve ulice priključka. Priza- deti zahtevajo, da se tu napravi red. —k Sokolstvo Jubilejni zlet iokohkega dru- { itva Celia - matice v Celju 29. in 30. iunifa 1940 Sokolsko društvo Celje matica je raz- pisalo osnutek za izdelavo zletne značke. Kakor slišimo, se je že več naših u.-^ei- uikov odločilo, da bo izdelalo osn'itek. Odtisek izbrane značke bo društvo upo- vabljalo v jubilejnem letu tudi na vseh i '^vojih lepakih, poslovnih papirjih in ku- ! vertah, da se bo spomin na zletne dni ! trajno ohranil. Izdana bo v posebni knji- i gi tudi zgodovina Celjskega Sokola. i Prihodnji mesec se bo osnoval zletni odbor, v katerega bodo povabljeni še za- HLopniki župe in Sokolskega društva Ce- lja I. Zletni odbor bo nekak izvršilni od- bor za številne odseke. Ker bo zlet ob- vezen za vse župe v dravski banovini in tudi dotok večjih delegacij iz ostalih žup ne bo majhen, bo potrebno sodelovanje slehernega brata in sestre. Tehnične priprave bodo zahtevale mnogo naporov, I tako da bodo naši prednjaki in prednja- čice prekomerno zaposleni. Gospo:!arski odsek bo obložen s skrbjo za finančno plat zleta, stanovanjski odsek bo moral najti izhod, da preskrbi stanovanja 6te- vilnim gostom, ki bodo po zletnih dneh obiskali našo lepo okolico. Obrniti se bo moral na naše meščanstvo s prošnjo, da bo v zletnih dneh odstopilo razpoložlji- va prenočišča, ker ne bo mogoče vseh gostov namestiti v skupnih prenočiščih. Prehranjevalni odsek bo stopil v akcijo zadnje tedne. Razstavni odsek bo prire- dil sokolsko razstavo, ki si jo bodo ogle- dali tisoči zunanjih posetnikov. Posebno važna bo rediteljska služba, ki bo zahte- vala visoko število vestnih bratov in se- Si'^r. Bratje in sestre, mislite na nas zlet in sami razsodite, za kateri odsek bi imeli največ veselja. Ko Vas bo društvo po- zvalo v zbor, ne sme biti nikogar, ki bi že v naprej ne vedel, na katero mesto bo stopil. Protvetni odbor Sokolskega društva Celia-matke V soboto 16. t. m. se je sestal na ustanovno sejo društveni prosvetni od- bor. Na prošnjo društvenega prosvetar- ja so vstopili v odbor: Anton Basa, dr. Franc Farkaš, Ivanka Goričnikova (taj- nica), Janko Hočevar, Vera Levstikova, prof. Ivan Mlinar in dr. Stefan Rajh. Poedini so prevzeli mesta poročevalcev za dramski odsek, lutkarstvo, godbeni odsek, jubilejno razstavo, predavanja in 1 prosvetne prireditve. j Prosvetni odbor je predelal program društvenega prosvetnega dela, ki ga je i že lani preclpisal savezni prosvetni od- j bor. Prosvetni odbor bo prirejal neob- | vezne debatne večere, da se navežejo ži- vahnejši medsebojni stiki in da se član- stvo podrobnejše vživi v sokolsko delo, dolžnosti in naloge. Prvi debatni večer I bo 24. januarja v mali dvorani Narod- nega doma. Prosvetni odbor bo še pred- pisal spored tega večera. V drugi polo- vici januarja se bodo pričeli nagovori pred vrsto. Ob obletnici vidovdanskih atentatorjev, ki bo 3. februarja 1940., bodo tisti teden nagovori pred vrsto »Sokolstvo v borbi za osvobojenje«. V župni dramski tečaj v Krškem bo sku- šalo društvo napotiti po enega člana in članico. PO bo skrbel nadalje za pre- davanja za vse članstvo in bo v ta na- men povabil po potrebi tudi zunanje predavatelje. V jubilejnem letu čakajo društveni prosvetni odbor velike naloge. Navedeni bratje in sestre so se odlično udejstvo- vali že v raznih funkcijah pri Sokolu in v drugih prosvetnih panogah, zato smo prepričani, da bo prosvetno delo v dru- štvu hitelo k novemu razmahu. x Jubilejne zletne značke. Sokolako društvo Celje-matica sporoča na razna vprašanja interesentov dodatno k razpi- su o izdelavi zletne značke ob priliki 50-lctnice Celjskega Sokola, da se naj besedilo glasi: »Celjski Sokol 1890 - - 1940«. Ce kompozicija to dopušča, se lahko vstavi tudi številka 50 (let). ! Dvoina roparska umora v Šešeah in Medlogu sta osfala nepoiasniena Pred petčlanskim senatom okrožne- ga sodišča v Celju so se v torek in sre- do v tajni razpravi zagovarjali zloglasni razbojnik Alojz Grebenšek in tovariši. Na zatožni klopi so sedeli 40-letni, v Velenje pristojni Alojz Grebenšek, pe- kovski pomočnik brez stalnega bivališča 25-letni posestnikov sin Avgust Zgank iz Založ pri Polzeli, 28-letni zidar An- drej Zgank z Ločice pri Polzeli, 31-letni zidar Pavel Arh iz Založ pri Polzeli in 20-letna natakarica Julijana Terčičeva iz Medloga pri Celju. Alojz Grebenšek, Avgust in Andrej Zgank ter Pavel Arh so bili obtoženi, da so letos v noči na 28. marec v Seščah pri St. Pavlu umorili Franca Janšeta in njegovo ženo Julijano ter jima od- vzeli 3.700 din gotovine. Alojz Greben- šek, Avgust Zgank, Pavel Arh in Juli- jana Terčičeva so bili obtoženi, da so letos v noči na 20. junij v Medlogu pri Celju umorili gostilničarja Antona Ocvirka in njegovo ženo Rozalijo ter ju oropali. Grebenšek, Avgust in Andrej Zgank ter Arh so bili obtoženi, da so j izvršili v celjskem, vranskem in šo- štanjskem sodnem okraju celo vrsto ro- pov, vlomov, in tatvin in telesnih po- škodb. Zaslišanih je bilo nad 50 prič. i V sredo ob 19.45 je predsednik senata e. o. s. dr. Farkaš razglasil sodbo. Alojz Grebenšek je zaradi številnih po §§ 317., 318., 328. in 370. k. z. obso- jen na dosmrtno robijo in trajno izgubo častnih pravic ter na plačilo odškodnine svojim žrtvam v skupnem znesku 25.050 din. Avgust Zgank je zaradi zločinov po §§ 316. in 328. obsojen na 10 let robije in trajno izgubo častnih pravic ter na plačilo odškodnine v znesku 6.660 din. Andrej Zgank je zaradi zločinov po § 328. obsojen na 2 leti in pol robije ter na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Pavel Arh je zaradi zločinov po § 328. obsojen na 2 leti robije in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Andrej Zgank, Arh in Grebenšek morajo soli- darno plačati odškodnino v znesku 3.500 din. Grebenšek, Avgust Zgank in Arh so oproščeni obtožbe, da so umorili in oropali Franca Janšeta in njegovo že- no Julijano v Seščah pri St. Pavlu pri Preboldu. Nadalje so Grebenšek, Av- gust Zgank, Arh in Julijana Tecrčičeva oproščeni obtožbe, da so umorili in oro- pali gostilničarja Antona Ocvirka in njegovo ženo Rozalijo v Medlogu pri Celju. Grebenšek in Avgust Zgank sta tudi oproščena obtožbe, da sta izvršila roparski napad v Gorenjem in poskusila vlomiti v trgovino Marka Vranišiča v Gornjih Grušovljah pri St. Petru v Sa- vinjski dolini. Dvojna roparska umora v Seščah in Medlogu sta torej ostala nepojasnjena. yeses in srečen bošičl F. R.: Božiina sreiania Bilo je o mraku, pred svetim veče- rom, ko se je vlak ustavil na cilju nje- govega potovanja. Tonetu Kladviču so se nasraehnila ozka, bleda lica. Bil je spet tu, v starem domačem mestecu, kjer ga je na vsako hišo, na vsako drevo ob cesti vezal poseben doživljaj, vsaj majhen apomüi iz mladosti. No, mlad je bil še zdaj in poteklo je šele drugo leto, odkar je bil v daljnem velikem mestu v pisarniäki službi. Zdaj pa je prihajal k staršem, za dva dni, čez praznike. Visok, tenak je stopil iz toplega, za- tohlega vagona. Zavel je vanj veter, obetajoč sneg, ki ga v tej zimi tako dol- go ni hotelo biti. Globlje v čelo si je potisnil klobuk, tesneje se je zavil v temnosivi zimski plašč, še nov, ki ga bo pričel šele z novim letom odplačevati na obroke. V roki je nosil zavitek s 8uknom za materino obleko in s toplirai copatami za očeta, starega upokojenca, ki se zdajle doma v kuhinji skozi očala pogreza v časopis in tu in tam zagodr- nja kaj o neredu v svetu, da mamica vzdigne sivo glavo iznad nogavic, ki jih plete ob štedilniku. Sele z jutrnjim vla- kom ga pričakujeta, edinca, zato ju bo nocoj veselo presenetil. V plaščevem žepu je hranil še poseb- no božično darilo, zlato brošo v žametni škatlici, namenjeno Hildi, ki ga je na- njo vezalo srce že tret je leto. Morda bo za leto dni lahko že njegova žena, Če bi se še zanjo našla služba v istem me- stu, saj ob zgolj eni plači ne bi mogla živeti dostojno. Zdaj pa je njegova slu- žba le še od danes na jutri in ne kaže zidati trdnih gradov v prazne oblake, ko ej ves red na svetu tako hudo razrvan in zmeden. Ob misli na Hildo mu je smehljaj ! spreletel lica. Ze za pol ure dospe z j vlakom iz nasprotne smeri tudi Hilda, živo razigrana mu plane v objem ob svi- denju po nekaj mesecih. Tudi ona prir haja za praznike v svoje domače meste- ce iz kraja, kjer je šele nedavno dobila službo v trgovskem pod jet ju. V teh dveh, treh dneh se bosta razgovorila o mnogočem in vsem, izgradila nekaj le- pih načrtov, užila nekaj lepih ur na kratkem izletu ali pa tudi v kinu. Tone Kladvič je vstopil v posebno so- bo kolodvorske restavracije. Vse ätiri mize v njej so bile zasedene, ljudje so se paČ zdaj o praznikih vozili širom sveta in so čakali na vlake. Odložil je plašč in prisedel k mizi, ki je ob njej časopis bral krepak neznan človek z na- očniki. Prikimala sta si molče. Tone je naročil četrtinko bele starine in si pri- žgal cigareto. Se dvajset minut! je pomislil, pa bo tu vlak s Hildo, svetlolaso, vedrooko njegovo izvoljenko, ki bo priskakljala in se ga oklenila okrog vratu, morda ga bo kar pred ljudmi sladko poljubila. Minute so tekle, približevale so mu vlak z dragoceno vsebino, z njo. O, tudi njeno pričakovanje je zdaj že veliko, gotovo se z nestrpnimi očmi ozira skozi okno v temno daljavo, kjer je tako pri- srčno pričakovana. Kako lep božič mu je naklonilo to prelestno življenje! Tone je plačal vino. Tudi njegov ne- znani sosed z naočniki je urno vrgel de- nar na mizo in hlastno ogrnil plašč, ki je bil prav podoben Tonetovemu. Jadrno je planil iz restavracije, saj je železni- čar že oznanjal prihod vlaka. Tudi Tone je segel po klobuku in pla- šČu. Toda plašč zdaj ni visel na prejš- njem mestu. Saj to sploh ni bil njegov plašč! Res mu je bil po blagu in barvi zelo sličen, ali njegov ni bil. Koliko pre- kratek mu je bil v dolžini in v rokavih! Tudi ni bil več tako zelo nov. V žepih so tičale tuje rokavice. Kaj se je vendar zgodilo? Neznanec je v hitrici hote ali pomotoma zamenjal plašč! Tone se je prav klavrno počutil v tem plašču, ki mu je segal komaj do kolen in na rokah niti do rokavov. V tem plašču bo pred HUdo in znancii kakor smežno strašilo. Planil je iz restavracije. Na peronu med ljudmi ni bilo videti neznanca, tudi pred blagajno nikjer. Cul se je ze sum iz noči prihajajočega vlaka. Vlak je bil tu. Dolg vlak. Hilda! Neznanec, ki je bil zamenjal plašč, je drvel k vagonom. Bog ve, kje se je bil zdaj nenadoma spet vzel. Pa je To- netu v hipu spet izginil izpred oči, po- meäal se je v temi med množico, ki je vstopala v vlak. V jezi je vztrepetal Tone. O, nesram- nežu ne prepusti svojega plašča, novega plašča, ki ga bo šele pričel odplačevati v obrokih! Ne uide mu predrznež, za- sledoval ga bo čeprav dvajset postaj da- leč. Ne podari mu plašča, njemu, ki mu je pokvaril prelepo svidenje s Hildo, ubožico, ki bi mu zdajle že lahko sladko slonela na prsih. Skočil je v vlak. S stopnic se je öe ozrl in zazdelo se mu je, da je v od- blesku luči peronske svetilke spoznal Hildin obraz. Uboga Hilda! Zaman ga zdaj išče in se čudi, da je ne pričakuje, ko mu je vendar sporočila, da dospe s tem vlakom, in ji je odgovoril, da je tako prav. Ne bo si znala razlagati, kako da ga ni. Pa sai se k njej povrne že v nekaj urah, opiše ji ta bedasti doživ- ljaj s plaščem, ki ga je moral rešiti iz j tujih rok. O, da mu le pride neznanec v pest! Vlak se je pričel pomikati dalje v noč. •X- Ko je Hilda izstopila, se je razgledala po ljudeh na peronu, da bi med njimi zagledala Tonetove velike, srečne oči. Ali zaman je iskala, ni ga bilo tu, kakor sta se domenila. Se k vlaku se je ozrla. In zazdelo se ji je, da je videla, kako se je Tone pravkar pognal preko stop- j nie v vagon. Pri tem se je samo za hip prav potuhnjeno okrenil. Stopila je k vagonu in je v oknu za- zrla njegov razburjeni, napeto iščoči i obraz. Koga neki v vagonu iäce? Cemu se ji hoče ogniti? Kam skrivnostno od- haja prav z vlakom, ki je sama z njim '• dospela ? V torbici je hranila božično darilo zanj, krasno novo kravato. O, prevara, laž, nezvestoba, krivica je bila vmes! Zadelo jo je v srce, obrnila se je vstran od vlaka, ki se je pričel premikati. S trdimi koraki je odbrzela. Srd ji je stiskal grlo, v jezi je drhtela. No, saj se ji je vselej zdelo, da je Tone človek brez pravega srea, da je pust in malodušen posebnež, ki ji ne bi prinesel sreče. Zdaj pa se je izkazalo, da je tudi zahrbten, nezvest zlobnež. Ko- nec z njim! Na vekomaj! Na cesti pred kolodvorom se ji je odkril nekdo: »Gospodična Hilda!« No, bil je njen nekdanji znanec Jože Slinšek, trgovski pomočnik, ki se ji je že nekoč dobrikal in ne brez uspeha. Zdaj pa ga je srečala kakor nalašč. Tu je prilika, da se maščuje nad Tonetom. Kako hitro se ji je ponudila! Kakor da jo je usoda sama poslala. Sladko se ji je bližal: »Kako dolgo se že nisva videla? Ali te smem povabiti na caäo vina, na raz- govor, da obnoviva staro prijateljstvo ? Staro ljubezen, če smem tako reči? Od- kar si odšla, šele vem, kako draga si mi vselej bila in kako sem bil tepec, ko sem te nekoc užalil...« Hilda se je na glas zasmejala: »Veš, prav za prav sem nocoj nevolj- na, ali nate ne. Pa prav zato, da na ne- kaj na večno pozabim, bi hotela nocoj kaj res lepega doživeti. Ali mi hočes biti v pomoč? Saj niti ne veä, kako me je nocoj nekaj razsrdilo, neka malenkost sicer...« UKienil se je njene roke in sta zavila preko ceste razigrano nasmejana. w V drvečem vlaku je iz vagona v va- gon prestopal Tone Kladvič in iskal člo- veka, ki mu je zamenjal plašč. Slednjič je naletel nanj, na predrzneža z naoč- niki. ! Ob njegovem visečem plašču je mirno sedel in v roki je držal žametno škat- lico z zlato brožo, Hildi namenjeno, ki jo je vzel iz žepa. In njeno pismo je čital, gotovo ga je Tone namesto fv suknjič vtaknil v plašč, ko ga je med vožnjo v sladkem pričakovanju bral še in še. »Zamenjali ste mi plašč!« je kriknil Tone in zapičil utripajoče oci v ne- znanca. »Oprostite mi, pravkar son to šele opazil, saj sem preje vas plašč samo ogrnil. Močno sem kratkoviden, verje- mite mi! Ni mi bilo do tega, da se je tako primerilo. Vaš plašč mi je gotovo tudi preozek, da ga niti zapeti ne bi mogel. Zmotilo me je blago, ki je sko- raj isto. Hotel sem se jutri, ko se vr- nem, zglasiti pri polieiji, Pa ta škatlica je vaša in tudi pismo ...« Pri tem se je naömehnil. »Ne smejte se, preveč sem besen za- radi te vaše predrznosti! Morda to ni bila zgolj pomota. Pokvarili ste mi mar- sikaj, zaradi vas ne born imel mirnih, srečnih praznikov. Zdaj se moram brez potrebe tu voziti, namesto . ..« »Pomirite se! Ce izstopite na prvi po- staji, dobite za dve uri zvezo in ste Se zvečer doma in .. .« »Ne norčujte se!« »Predlagam vam, da se peljete do tretje postaje in tam čakate. Jaz imam tam skoraj uro časa do nadaljnje zve- ze, povabim vas v restavracijo, da nama bo prijetneje v dveh. Moj gost bodite! Verjemite mi, da se mi kaj takega še ni zgodilo!« »Tudi jaz še nisem bil žrtev take ne- rodnosti.« »Vse to se bo srečno izteklo. Zal mi je samo, da sem vam pokvaril svidenje z njo, ki ste jo pričakovali. Ne zameri- te mi, da sem prebral to pismo, v žepu vašega plašča je bilo, iskal sem namreč sled za njegovim lastnikom.« Tone je sedel. V njem je kljuvala skrb, kako je zdaj z ubogo Hildo. Go- tovo ga je vsa nesreena iskala po pero- nu, potem pa je v solzah odtavala v mesto, domov. Premetavala se bo v po- stelji vso noč brez spanja, obtežena z morečimi mislimi, morda bo celo dvo- mila o njegovi trdni zvestobi. O, da bi že minila noč in bi ji novi dan razodel resnico, ki jo pomiri in osreči! Nesrečni plašč! Strašni, nesrečni neznanec! »Dovolite mi!« se je malce vzdign^ sopotnik. »Miloš Vrankar, hranilniški uradnik.« »Tone Kladvič!« mu je odvrnil skozi zobe in hladno sta si segla v roke. »Vam in sebi bi rad olajšal vest. Mnogo žensk poznam, ki bi v primeru*, kakor je vaš, oziroma vaše prijateljice, ne občutile resničnega razočaranja. Na- mesto solze prave žaloati bi prelile kveČ- jemu solzo togote, blamaže. In da bl se čimprej maščevale nad krivcem. bi si poiskale že kar takoj novo družbo. Reci- mo, da ste nocoj postavili na prehdtufi- njo njeno ljubezen ...« »Ne govorite, saj ne poznate niti nje, niti mene! Neprijetnost ste mi pripra- viu, v tem je vse.« Molčala sta. Ko je vlak obstal na tretji poetaji, na križi&ču dveh prog, sta izstopila. V re- stavraciji sta povečerjala, nato sta trči- la s kozarci, potem sta se lotila poli- tike, zunanje in notranje, in izkazalo ee je, da sta si (bila v mnogem eomifil jeniha. AH vendar Tone ni mogel preko težkih misli: Koliko pač zdaj trpi Hilda! In vse to zaradi bedasto zamenjanega pla* šČa. Cemu je tain sploh slekel svoj plašč! In se je spet srdito ozrl v iwez- skrbni obraz novega znanca. Preden je Miloš Vrankar odäel k vla- ku, se je še enkrat opravičil, voščila sta si prijetne praznike, naročil mu je celo poklon za Hildo, ogledala eta se še enkrat po plaäcih, zdaj je bilo pac* vse spet v redu. Ne še vse, o ne! Prisopihal je vlak. Izstopila je visoka, zajetna dama v dragocenem krznenem plašču. Ponosno je vzdignila lepe oči. Kaj ni bila to Anica, njegova sošolka z gimnazije, ki je že mnogo let ni videl? Nekoč ji jc dajal uro iz matematfte. Ka- ko mladosLna je bila v svojih mirnih kretnjah še vedno! Vzradoščena sta si segln, v roke. Sko- raj uro bosta čakala na isti vlak. V do- mace mesto potuje tudi ona k bratu za praznike. Dovolj bo časa za razgovor v restavraciji. Sedla sta in naročila vina. Tone je čutil, kako mu bo že preveč vsega tega vina, kako ga že oklepa njegova moč, pri tem pa je bil živo vesel nenadeja- nega svidenja. Zares so čudna pota v tem lepem življenju! In to so ure. v njem, ki se ob njih človek spet visoko vzravna in si hoče smelo sam uravnati bodočnost. Bila je vdova, imela je poeestvo in po možu je bila solastnica večje opekarne. Ali bila je vendar še ista ljubezniva Anica, ki so ji toplo gorele oči in bolj in bolj so opajale Toneta s skrivnostno silo. No, kako lahko je ob tako dobri ; igri naklonjene usode pozabiti na marsi- katero nezgodo in razočaranje! »Kaj ni, vsaj pravijo tako, prijatelj- stvo iz sole najlepše, najtrdnejše? Meni pa se zdi, da je äe kaj več, da je še kaj posebnega v njem. Vsaj danes Be mi skoraj zdi tako.« Ob teh njenih pomembnih besedah sta trčila, da je veselo zazvenelo. Prehitro je bežal čas, njeno roko je držal v svoji, mehke besede so mu vr- uredila v lepo, möderno stanova.ijsko Ms. ¦¦'"'; : '. ¦¦';;1' Tudi üä tovarno ob Dravinji stoji več novih hišic. Konjice so tbrej začelc zi- datf. To tudi ni čudno, saj imnno v Konjicäh kar dva agilna stavbenika, gg. Gologranca in Deutsch man a. V'uske gorice so letos prilično obro- dile. Vino je po kakovosti eno najbolj- Žih 'od 1 1920. Tudi cena je boljša kot prejönja leta: Srednje dobro vino pla- čujejo že po 4.50 do 5 din liter. Boljša, fzb'rana vina pa sploh težko dobiš, It er je skoraj že vse prodano po 8 in celo 10 din. Naši vinogradniki so se držali priporočila oblasti in so po večini vsi race!! a trgatvijo &ele po av. Tereziji. Tato je käkovost vina tako d^bra. 'tudi jabolka so lepo obrodila. Samo na konjiški postaji so jih naložili nad 60 Vagonov za inozemstVo. < Zelo velike mhožine jabolk so naložilitudi na oata- lih postajah, mnogo so jih pa izvozili iz sreza v Ljubljano in Marib'or z avtomo- bili. Lahko racünamo, da je slo iz sreza najmahj 100 vagonov po 10 ton. Tako je prišlb v erez nad 2 milijona dinarjev samo za sadje. Kje je pa še jabolčnik! Cena jabolk je bila najprej zelo nizka. Nekateri trgovci so izkoriščali slabi trg in kupovali jabolka v začetku po 80 in | 90 par za kg. Te sreče pa niso imeli ! «jolgo. jfelraetijokA d*Mj»loA iac Ljubljana je poslala v Konjice svojega uradnika g. Zagarja, ki je po navodilu sadnega od- deika Kmetijske družbe v Mariboru, ka- teremu načeljuieta gg. Skerl in Sopal, «ačel nakupovati jabolka v srezu. Cena se je takoj dvignila na 1.50, 2 in ob kon- cii celo na 2.50 do 3 din za kg. Kmetje so bili tega pojava zelo vescli in so še I danes hvaležni Kmetijski družbi, da je tako pomagala kmetu v srezu pred iz- korifičevalci. Sama Kmetijska družba je pokup-la nad polovico pridelanega sadja v srezu. | Kmetijsfca družba in Gospodarska ; zveza sta letos naložili v Konjicah za | Italijo 115 debelih volov, za Nemcijo pa i 30 komadov. Tudi s tem je bilo kmetu j pomagano. j NaS kmet vidi v svojih gospodarskih \ organizacijah svoie dobrotnike. Dobro [ ve, da je Kmetijska družba tista, ki re- ' gulira cene kmetijskbn pridelkom v sre- i zu. Tudi sena je Kmetijska družba letos izvozUa iz Konjic in bližnjih krajev nad 40 vagonov. Lahko rečemo, da je 8 tem našemu kmetu precej pomagano, kar tudi tukajšnji trgovci blagodejno obču- tijo, ker ima kmet vsaj denar za najpo- trebnejše. Mnogo koristi od izvoza ima tudi davčna oblast, ker kmetje lažje plačujejo svoje obveznosti. Naä kmet je pošten in če le ima, rad plača. Ugotavljamo še to: čeprav so kmetje nekaj boljše prodali svoje pridelke, še ne teče med v našem srezu. Revščina je velika. Vse je dražje, a največ prebival- cev je malih posestnikov in kajžarjev. Skrbeti bo treba, da se bodo mezde na- šim delavcem po tovarnah in drugili obratih zvišale. Tako bo več zadovolj- stva v srezu. Vsem naročnikom in prijateljem v konjiškem srezu želimo veselo prazno- vanje božičnih praznikov. V$em nadonalnim ienam in moiem v koniiškem srezu! Konjice, 22. decembra. Na praznik sv. Stefana 26. t. m. ob 9. dopoldne bo v dvorani Narodnega doma v Konjicah sestanek naprednih žena in mož. Dnevni red je naslednji: 1. Poročilo o gospodarskem in politicnem položaju v srezu in državi. 2. Razgovor o novem volilnem zakonu ter o ženski volilni pra- yici. 3. Razgovor o skupnem nastopu vseh naprednih političnih skupin v važ- nih političnih in gospodarskih zadevah v dravski banovini. 4. Razgovor o na- stali draginji in o povišanju uradniških plač in delavskih mezd ter o povišanju cen živini in kmečkim pridelkom, 5. Slučajnosti. Ker so ta vprašanja važna za vsako- gar, najsi bo delavec, kmet, obrtnik all inteligent, vabimo vse naprednc ljudi iz konjiškega sreza, ženske in moške, da se tega zborovanja udeleže. Žafec ž Zvočni kino Zalec. V soboto 23. t. m. ob 20. in v nedeljo 24. t. m. ob 14., 16. in 19.: »Vesell poročnik«. Izredno lep film z glasbo Oskarja Straussa. V Srlavnih ylogah »lovitl Maurice Cheva- lier in znamenita Claudette Colbert. —- Na božič, v ponedcljek 25. t. m. ob 14., 16. in 19.: »Gusarji«. Romantičen lju- bezenski in pustolovski film iz pomor- skega življenja. V glavnih vlogah Gary Cooper, George Raft in Francis Dee. — V torek 26. t. m. odpadejo predstave zaradi božičnice gasilske čete. Gornli grad g Sokolske vesti. Akademija na praz- nik zedinjenja, ki je bila v našem So- kol3kem domu ob sodelovanju vseh te- lovadnih oddelkov, je potekla prav slav- nostno. Akademiji je prisostvovalo mno- go občinstva, članstvo pa skoraj polno- številno. — Na glavni skupščini našega društva smo slišali, da so bili vsi odseki v pretekli poslovni dobi prav pridno na delu. Zlasti se je dvignilo tehnično delo in se je število telovadečih pomnožilo. Izvoljena je bila po večini dosedanja uprava. — M!klavževanje je bilo 5. t. m. '; v Sokolskem domu. Obdarovana je bila ! vsa sokolska mladina, revnejši tudi z ob- ' lekami, perilom in obutvijo. — Silve- strov večer bo, kakor običajno v Sokol- skem domu z izbranim sporedom. Do- mači igralci bodo uprizorili znano vese- loigro »Trojčki«. Na sporedu so tudi šaljivi nastopi in slično. g Naš odbor za obrambo pred napadi iz zraka je prav pridno na delu in izvr- šuje svoje naloge po točno začrtanem sporedu. Pregledani so že vsi prostori, ki pridejo v poštev za zaklonišča. Pred- sednik tega odbora, upokojeni nadofici- al g. Alojzij Juršič zasluži vso pohvalo za trud in vestno delo. g Božičnico je priredilo naše šolsko j vodstvo v Sokolskem domu z igrico »Bo- ' žične sanje«. Prireditev je bila prav do- bro obiskana. Obdarovani so bili najrev- nejši šolski otroci z obleko, obutvijo in perilom. Vso pohvalo zasluži naš učitelj- ski zbor in posebej še naš marljivi sol- ski upravitelj g. Jože Tratnik. g Cude/na igra narave. Prejšnji te- I den so naši zeleni bratje odšli na lov J proti Sokatu. Lovci so se razdelili v hri- bovitem gozdovju nad Sokatom. G. Cer- nevšek, p. d. 2vot iz Bočne je na dolo- čenem mestu opazil, da je švignila neka čudno barvana žival dvakrat mimo nje- ga. Bil je tako presenečen, da ni stre- ljal nanjo. Ko pa so psi ponovno pri- j gnali isto žival pred njega, je ustrelil in žival zadel. Ugotovil je, da je bila srna, toda čudno barvana. Po glavi je bila bela, večji del trupa na zgornji strani je j bil bel in tudi zadnje noge so bile pokrl- ] te deloma z belo dlako. Poklical je osta- le lovske tovariše, ki se niso mogli na- čuditi in si pojasniti te čudežne igre na- rave. Zival so prinesli v mesto, kjer je ; vzbudila mnogo zanimanja. Nagačili jo bodo, tako da bo ohranjena še poznim rodovom. Naravoslovci bodo morda re- Sili to težko uganko. Ifoven; Gradec Sloven! Gradec in koiesarski sport Ze pred nekoliko leti se je osnoval tu- kaj koiesarski sportni klub »Mislinja«. Ko smo opazovali prve kolesarske dirke, smo ugotovili tudi pojav raznih talentov, ki so želi lokalne uspehe. Ti Jpa so doživeli veliko razočaranje. Služ- "bcna pot je prinesla v Slovenj Gradec dva »Primorjaša«, ki sta že na prvih dirkah pokazala staro rutino in veliko tehniko ter s tem dokazala našim »zvez- dam«, da jim je vsak nadaljnji uspeh nemogoč. Takrat so videli naši Slovenje- gradčani, da koiesarski kruh ni tako sladek, kakor so si oni zamišljali. Od takrat so se morali naši »kanonk vreči j bolj na organizacijsko delo v klubu, v Koiesarski župi in današnjem Koroškem kolesarskem podsavezu s sedežem v Slo- venjem Gradcu. Cudim se funkcionarjem tega podsa- veza, zakaj je bila vidna njihova aktiv- ! nost samo do neke proslave in zakaj je prišla potem nepredvidena »povtf- denj« in odnesla vsa nadaljnja dela in ! seje. Vsaj toliko časa bi nai bil odbor ' deloval, da bi si docela osvojil pravilnik ' Koturaškega saveza kraljevine Jugosla- vije in prišel do točke, ki pravi, da je bolj važno prirediti prvenstvo podsave- | za, kakor pa proslave kakšnih jubile- j jev. Pri ustanovitvi omenjenega podsa- 1 veza se ie obetala velika aktivnost in dosega raznih ciljev, o katerih pa ni da- nes nič več slišati. Pri ustanovitvi pod- saveza je bilo treba malo premisliti, na kaki podlagi se naj osnuje in ali ima podsavez sploh kake kolesarje in klube, ki so včlanjeni v njem ter aktivne ko- lesarje, da bo mogel prirejati kolesarske dirke. Iniciatorji takih ustanov se mo- rajo zavedati odgovornosti in naj vedo, : da ni težko spraviti na ustanovni občni zbor le nekaj ljudi, od katerih se pa nekateri ne zavedajo svoje odgovorno- sti in jih vidimo samo na občnem zboru, V tem pogledu bo torej treba velikih sprememb, ako hočejo vodje kolesarskih sekcij pridobiti aktivne kolesarje, kar je i najvažnejše v kolesarskem klubu, da ne I bodo zopet na občnem zboru porocali, da niso mogli prirediti niti prvenstva podsaveza in niti klubskega prvenstva. O. J. s Dopis o delovanju SK MLslinje, ki je bil objavljen v predzadnji številki »No- ve dobe«, je dvignil precej prahu zara- di trditve, da se je po volitvah in slu- čajnostih razvila živahna debata, ker so nekateri na novo došli hoteli spraviti klub v kalne vode, kar pa jim vsled zavednosti članstva ni uspelo. Ker se čuti prizadetih več oseb, bi bilo dobro, da bi prišel pisec z imeni na dan in po- vedal, kateri so oni na novo došli. Pre- pričani smo, da bo imel pisec pogum, da bo na prvi prihodnji seji kluba po- vedal, koga je imel v omenjenem dopi- su v mislih. s V članek »Mariborska nogomctna podzveza«, ki je bil objavljen v zadnji številki »Nove dobe«, sta se vrinili (ne po krivdi celjskega uredništva) dve na- paki, ki ju danes popravljamo. Za pred- sednika podzveze je bil izvoljen g. magi- ster Maver (Maribor), za tajnika pa g. I. Mozetič (Zelezničar), Is Obdaritev revnih otrok. Tukajšnje Sokolsko društvo je obdarovalo za Mi- klavža nad 100 revnih otrok. Mladina osnovne sole je uprizorila v nedeljo 17. t. m. mladinsko igro »Jurček«. Obcin- stvo se je udeležilo lepe prireditve v velikem številu. Cisti dobiček pe določen za božično obdaritev revnih šolskih otrok, da bodo tudi oni deležni božicne- ga veselja. Učiteljstvu izrekamo prisrč- no zahvalo za trud in požrtvovalnost. s SUvestrovanje. Dramski odsek So- koiskega društva v Slovenjem Gradcu bo tudi letos priredil silvestrovanje z veselim in pestrim sporedom. Vabimo vse, ki želijo preživeti še nekaj veselih uric v letu 1939. in radostni vstopiti v novo leto 1940. s Dve nesreči. Ko je 26-letni dninar Jože Delopt nalagal pri lesnemu trgov- cu Schulerju v Slovenjem Gradcu plo- he, mu je padel ploh na nogo in mu jo težko poškodoval. V nedeljo okrog 8. zjutraj je nesla 53-letna preužitkarica Kunigunda Prevolnikova iz St. Ilja pod Turjakom vodo iz kuhinje na dvorišče. Na stopnicah ji je spodrsnilo in je pad- la tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Ponesrečenca se zdravita v slo- venjegraški bolnici. Laško Sokolsko delo Laško, 22. decembra. Miklavžev večer. Naše Sokolsko dru- štvo je priredilo tudi letos običajna Mi- klavževa večera za odrasle in za deco. Obe prireditvi sta bili dobro obiskani. Društvo je tudi ob tej priliki pokazalo, da izpolnjiije svoje socialne dolžnosti. Vrednost darov, razdeljenih med sokol- sko deco in naraščaj, je znašala nad 5.000 din. Zopet je treba izreči zahvalo vsem, ki so z darovi podprli Sokola, pa tudi našim sestram, ki so z velikim tru- dom in požrtvovalnostjo skrbele, da se je vse tako dobro obneslo. Silvestrov večer. Sokol pripravlja za letos sijajen Silvestrov večer z zelo pe- strim in bogatim sporedom. Sodeloval bo oddelek vojaške godbe iz Celja, kar bo privabilo brez dvoma še več občin- stva nego običajno. Ze danes vabimo vse prijatelje Sokola na to prireditev. Centralna kurjava. Ze ves mesec iz- vršujejo naši Sokoli težka dela pri in- stalaciji centralne kurjave. Koliko na- porov in koliko vztrajnosti in požrtvo- valnosti je treba, da se izvrši tako ve- liko delo, more razumeti le tisti, ki opa- zuje delo od blizu. Društvo je vzelo v program svoje petletke tudi napravo prepotrebne centralne kurjave in elan- stvo bo držalo svojo besedo in obljubo, četudi z velikimi žrtvami. Kakor vse kaže, bo to delo končano še pred kon- cem tega meseca in bomo na Silvestrov večer sedeli že v toplo zakurjeni dvo- rani. Prihodnjo pomlad pa pridejo na vrsto dozidave stranskih prostorov k dvorani in ureditev gostilniških lokalov. Z dobro voljo in trdno odločnostjo bo tudi to delo izvršeno. 1 Gradbeni odbor občine Laško je mnenja, da morajo tudi v njegovem po- slovanju veljati različne mere za stran- ke te ali one politične barve. G. Dergan. je kupil od tvrdke Elsbacher njena skladišče na Marijagraški cesti, ki ga hoče preurediti in adaptirati ter prene- sti v to zgradbo svojo tovarno za lesno volno, ki jo sedaj izdeluje v Celju. Vsak pameten Laščan bi bil vesel, če se usta- novi še tako malo podietje, samo da pri- de nekaj ljudi do kruha in zaslužka. Drugih misli pa je naš gradbeni odbor, ker pravi, da ne bodo pustili preuredit- ve skladišča, češ da mora biti po regu- lacijskem načrtu skladišče odstranjeno. To skladišče stoji tarn že nad 50 let in i bo bržčas stalo še toliko časa, tudi če v njem ne bo nameravane obrti. Ce bi ga sedanji lastnik preuredil in olepšal, bi to pač ne bilo v škodo našemu rnestü. kje še govorili topovi in brneli bombniki. Ozrl se je na nasprotno stran. Iz go- atilne jc padel trak luči na ulični tlak, ki je nanj pravkar stopila dvojica, tesno «klenjena, opotekajoča se. In Tone je čul glas, bil je Hildin: »Ce bi te ne imela zares rada, bi ti vendar ne c(R a) se sprojme po bož Cu ali z 2. semestrom v vso oskrbo. Solnčno stanovanje s kooalnico, dobra hrann, stroqo nadzorstvfo in potnoč pri učenju. Tudi klavir na razpolago. Naslov v upravi lista. ELEKTRIČNE ŽARNICE d o b i t e pri tv. j K. Loibner - Celje - Kr. Petra c. 17 | TELEFON 120 Bozicni okraski Božične in novoletne dopisnice, albumi in kascte za darila ' v največji izbiri. Velika zaloga prvovrstnih nalitTiih peres znamke Pelikan, !; Osmia, Hardtmuth, Montblanc i. t. d. ji Knjige, slikovnice i. t. ö. Knjigarna in veletrgovina s papirjetn Franc Leskovšek, Celje, Giavni trg 16! FranioDoBan-CeOeft.v.vl'M klepSrStVO. VOdOVOdne inStalaCije Previemn n* Y «aoral nsvedene stroke ipadsloča dela ia ¦trelovodne naprave poprawila — Cene tnterna — Pojtrežba totna In solidnu Pisalno mizo rabljcno, kupirn. Ponudba poSIjite upravi lista pod »pisalna miza«. Prodaja vina Lasten pridelek, sortirana vinn od 10 Iitrov naprej v kleti Mcstne hranilnice v Cc!]u dnevno od '4. do 6. popoldne. Nogavke vseh vrst, oblačila damska, moSka, otroSka tudi po meri dobitc najcnejSe v trqovini - pUtilnici »Mara« Pongračlč, Č e 1 j e, SloraSkov trgl. BÄÜASKO MOKO OOBiTLPR! JUGO PBOMET, lastnik Golob Ivan, Celje, Krekova c. 11 Na z a I o g i drsbns koruza in koruzni zdrob i **r Oglašuite! ~W* Kupi se enodružinska vila v Celju z možiiostjo čimprejšnjc vselit«i -, Ponudbe na upravo lista pod *Vila<'. XLINAR MILOŠ -^^1 KUUČAVNlČflRSTVO iz ™\™*iw Celje, Gregortifeva 4 '"tt«™™ C E K E Z H E R H E u^.iltai>bna OELO SOLlüHO kljucawniearifca (tola Kla%ir prav dobro ohranjon, prodam po izred«'. nizki ceni. Naslov v upravi lista. Za Hemliio paketiramo in odpremljamo po po5t žavitke z iestvinümi (5 kg). S tern s^ izo^nete vsem tievšečnoslim. Tr^cvini Puncer, Celje, Cesla na grad 1. $avini$ka posoiilnica v Žalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za vloge na hranflne knjižice in v tekočem račtinu ter jih obrestuj'i najugodnoje HMELJARJI) Nalagajte denar pri domaöem zavodü' RaCun Pofitno hranilnloe St. 10-994 Brzojavi: .Posojllnicn" Telefon Si. V! BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnlklh od 8. do 12- In od 14. do 18., ob nedeljah do 9. do 1 i ZAHVALA Za mnoga topla sožalja, kl so mi bila izkazana ob prlliki smrti tnojega ljubljenega očeta, gospoda Lovra Veraniia izrekam vsem naji krcnejSo zahvalo. Poscbno se zahvaljujem čč. duhovSčini, g. dr. Herztnantiu, pev- skemu drustvu Oljki za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvptja in vsem, ki so blagoga pokojnika v tako velikem Stevilu spre- mili na zadnji poti. Vsem Bog plačaj ! Ž a 1 u j o č a C e 1) e, 20. decembra 1939. ROZB ZamPatUtff in ostafo sorodsfvo ! «^^^—««_«_———-^_________________ ._______________________......._ Celjskaposojilnicäddi) Celju JE NAJSTAREJŠI NAR0DNI DENARNI ZAV0D V CELJÜ Vse branilne vloge, vložene pri CELJSKI P0S0JIL1V1CI D. D. V CELJÜ so varno nalozene, se ugodrio obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NALAGAJTE m - m mm ^,37 V Ce'Jsl(i POSOJilnici d.d. uCeljU-Narodni dom POST. Cek raC io 591 CENTRALA^CELjE, NARODN1 DOM PODRU2NIC1: IWARIBOR. SOSTANJ Urejuje in za koazorcij >Nove dobe. odgovarja Rado Pe^aik - Za Zvezno tiskarno t Celju iosip Kladnik - Oba v Celju