Ixhaja vsakf torck in loboto. Ako pade na ta dfleva praznik, dan poprej. Drednifitvo ^, se nahaja v „NarodnJ Tlskarnl^'/lj ulica Vettuiini St. 9, kamor. Jr naslavljati pisma. Nefranbirana pinnm se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Bokopis) dopisov se ne vračajo ^^^H^p^^^fl^^^^^ .^^i^^^^^^^^^^^^l ^^^^^^^r^^^^^^^^^k^ i^^^^^^i .^^^m^^^^^^^^^H^ i^^^i^^^k TELEFON št 201. itane na leto 10 K, za pol l«ta b K, za četrt leU 250. ('pravniitvo se nahaja v „Narodni Tiikarni" alica Vetturini St. 9. se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren poptttt. PoHamezne itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih trafikah. Št. 59. V Gorici, v torek dne 25. julija 1911 Leto XIII. Zakaj so foliko časa molčali ? Ravnoksr smo izvedeli iz zanes- ljivega vira uradni rezultat ljudsl'ega štetja v Gorici. In kaj nam pravi {a uradni rezultat! Ta uradni rezultat nam pravi, da so goriSki magistratovci po- žrli naJmaDj polovioo Slovenctv. Mi veste, koliko Slovencev so naštdi v Gorici! Čujte! 6653!!! Saj pravijo, da je le pod faro sv. Ignacija več kakor tri tisoč Slovencev! Nasilstvo, da mu ni para! • Sedaj še le vemo, zakaj niso ho- teli toliko časa na dan s podatki Ijud- skega štetja! Žrli in žrli so nas dokler se jim je zdelo, da je dovolj! Iz dveh Slovencev so naredili enega ! Dognano je — in to'je dognal naS odbor za IjucLsko štetje — da Slovencev v (iorici je nad 12.000! in sedaj se upa naš slavni magistrat s šlevilom 6653 na dan! Kdo mu verjame! Pa saj je slovcnske šolske mladine le v zavodih „Šolskega doma" nad 1500! In volilcev Slovencev pri zadnjih državnozborskih volitvah ali ni bilo do 1200?! Koliko pa jib je bilo izpuštcnih. Torej uže samili volilcev in šolske mladine je do 3000! Kje je pa naše ženstvo. nasi mali otroci, naše delavstvo, sužabništvo i. t. d.! Da nas bodo magistratovci mnogo utajili, smo bili prepričani, a da se bodo s takim številom upali na dan, nismo verovali! Saj sami pravijo, ko so med seboj, da je v Gorici polovica Slo- vencev! Čujte pa, koliko so našteli Lahov! Nič manj in nič več kakor 17856!! Ne vemo, kje so jih dobili! No, kje! 6000 Slovencev so prišteli med Lahe, pa je štirnalo! Mojstri mojstrov! Nemcev so našteli 2077. Srbohrvatov so našteli 59. Naj zabeležimo danes le to Se, da so našteli v Pristavi 1000 Lahov (torej ravno 1000), Slovencev pa — čujte — 781!! Ali ni za poc't? Sicer upamo, da !o Stevilo ne bo obveljalo. ker naredili se bodo potrebni koraki! Naj zabilježimo Se, da so nas ma giMratovd i. 1900 našteli 4154, Lahxv 16.112, Nemcev 2760. Srbohrvatov pa 55. Kajpada. tudi i. 1900 so nas toliko našteli, kolikor so hotelt! A tudi če nas ufajijo še toliko tisoč jim ne bo nič pomagalo! Saj go- vore nase sole, nasi zavodi in sploh m estne ullce, v katerih Slovene! sta- nujejo, koliko nas je! Natanfncjc homo §e govorili! DRUŠTVO „ŠOLSKI POM" v Gorici vzdržuje razne učne in vzgojne zavode za tnladino od predšolske dobe do strokovnih Sol. Za mladino v prcdšolski dobi ob- stoje 3 otroSki vrti: v ulici sv. Klare, pod Kostanjevico in v Malem Domu. Učiteljice so g.nc: Julija Abram. Kristina Kljun in Marija Podgornik. V minolem Solskem letti je bilo vpisanih 106 dečkov in 98 deklic, skupaj 204 otrok v dobi od 4. do 6. leta. Vodi- teljica otroSkih vrtov je g.na Ana Dovgan. Za mladino, ki je dolžna obisko- vati ljudsko solo, obstoje 3 ljud.sk e sole: petrazredna mešana Ijudska sola v Malem Domu, Šestra/redna dekliška vadnica v Šolskem Domu in petrazredna deška vadnica tudi tam. V Malem Domu poučujejo: Alojzij Čcrnigoj ter g.ne Marija Žepič, Blondina Saunig, Marija udova Turney, Danica Šantel; suplentinja je g.na Eva Mlekuš, voditelj Josip Hrovatin. V pre- teklem šolskem letu je bilo vpisanih 107 dečkov in 163 deklic, skupaj 270 Otrok. Katehet C. o. Rafael iz kapucin- skega reda. Na šestrazredni d e k I i .š k i va d- n t c i poučujejo g.ne : Zina Cigoj, Bvge- nija Benigar, Viktorija Pahor, Gabrijeia Berbuč, Eliza Makuc in Marija Milost. Voditeljica je g.na Eliza Makuc, katehet Č". o. Joahim, kapucin. Vpisanih je bilo v preteklem šolskem letu 370 deklic. V petrazredni deški vadnici (eden razred tvori paralelko za 4. in 5. šolsko leto) so poučevali: g.na Ljudmila Milost ter Anton Benigar, Dragica Cigoj, Ad. Klavora in Vladimir Koršič. Vodi- telj Anton Benigar. kateheta čč. oo. Joahim in Marko iz kapucinskega reda. Vpisanih je bilo v prošlem letu 274 učencev. Iz ljudske sole v Malem Domu je stopilo 7, iz one v šolskem Domu 5 učencev v srednje sole. Pripravljalnica za sred- nje sole — učitelj voditelj Josip Hro- v atin — je Stela 55 učencev. Od teh je koncem leta stopiio na gimnazijo 39. v realko 2 učenca. V p r i p r a v I j a 1 n i c i za uči- tcliSča podučujeti g.ni Ana Dovgan in Pp.vla Makuc ter Danica Mantel in Vla- dimir Koršič. Voditelj cesarski svetnik F r. Vodopivec, katehet č. o. Rafael. Koncem leta je bilo sprejetih 27 učenk v tečaje. V ženski obrtni šoli so podučevali: Ema Arko belošivanje, krojenje perila in umetno vezenje, Kiementina Hrovatin krojenje in šivanje oblek, snovoznam- stvo in gospodinjstvo, č. o. Joahim ver- stvo, Eliza Makuc, računsivo, Marija Mi- lost obrtno računstvo in obrt. knjigovo- stvo, Tereza Cigoj slovenščino. Ljudmila Milost obrt. spisje in obč. obrt. pred- pise, Danica Šantel olepšalno risanje in nošeznanstvo, Viktorija Pahor telovadbo, Alojzij Černigoj petje. V obrtnonadalj. soli: svetnik Fr. Vodopivec strokovno risanje, prof. Gwaiz prostoročno in geom. risanje, naduč. Eduard Prinčič elementarno risanje in spisje, naduč. M. Lavrenčič slovenščino, računstvo in pisanje, uč. Vladimir Kor- šič računstvo, knjigovostvo in risanje. Podrobnosti so posneti iz sledeče razpredelnice: Pregled vse miadiiie, ki je oblskovala učne zavode društva ^Solski Doma v letu 1910|ll. Aavoo, razrea ^* ^ & - ^ « & o «^ ca « 1 1 let0 > -g & « L • - c i IS i j ; i T " H m. ž. m. ' ž. m. I. m. 1. m J ž. 1 OtroSki vrtci: j j | ; ! ! V ulici sv. Klari ... 27 25 — ' — — - — - — ] — V „Malem Domu" ... 42 30 — — — — — — — --Pod Kostanjevico ... 37 42 — — — — — — — — 2 Ljudske Sole: V „Malem Domu" mešana ljud. sola j 1. razr. 1. S. leto ... 23 24 2 2 18 19 - 2 3 f 2. „ 2. „„.... 14 34 — 3 12 28 2 2 - 1, 3. „ 3. „„.... 30 35 2 2 27 32 — 1 1 — 4. „ 4. „„.... 40 36 3 3 36 28 1 5 — — i 5. „ 5. „„....— 34 — 4 - 28 — 2 - ! — V „Šo Iske m D om u" deSka vadnica: j 1. razr. 1. S. leto ... 59 — 4 — 38 — 14 - 3 — 2. „ 2. ...... 60 — 2 — 48 — 10 - — : — \ u. n o. tf „ .... 3 / -— — —— 'to — 1Z L ~~~ paralelka 3. §. leto ... 19 — 1 — 14 — 4 — — — ! „ 4. „ „ . . . 21 o — 13 — o — — — ; 4. razr. 4. „ „ . . . 30 — — - 21 — 9 — — — 5. „ „ ... 28 - 2—22 — 2 - 2 - j V „Solske m Domu" • j k dekliška vadnica: ! ; !. razr. 1. §. leto . . . — 70 — 5 — 49 — 12 — , 4 2. , 2. „ „ .... - 61 — 2 — 46 — 10—1 3 3. „ 3. „„....- 72 — 10 — 45 — 8 — ' 9! 4. „ 4. „ ,.....- 51 — 5 - 39 - 5 - 2| 5. „ 5. „ „ .... - 49 — 4 — ' 40 — . 4 — 1 o. n 6 „„...._ 67 — 10 — 47 — 9 — 1 3 Pripravlj. za srednje sole: 55 — 4 — 46 — 4 — 1 — 4 Pripravlj. za izobraž. 1 letk.: - 44 — 4 — 33 — 2 — 5 * n . 2 „ — 57 — 1 — 54 — — — | 2 j 5 Ženska obrt. sola: — 1. razr.........- 32 ~ . 3 - : 22 - 5 - . 2i II. razr. šivanje perila .— 1— 1— — — ___ — „ „ umet vezenje . . — 8 — 2 — 6 — — — j — „ „ šivanje oblek . . — ,16 — 4 — i 10 — 2 — \ — Atelier........— 6— 1 — ! 4 — ' 1 ! Tečaji za odrastle *) . . - 48 — — — — — — — ; — 6 Obrtna nadalj. sola: ¦ | I Pripravlj. tečaj: 61 — 15 — 32' — 3: — 1 — i 1. razred....... 25 — s — 26 -^ 1 ! 2. „........ 49 — 11 - 35 2 1 ! Skupaj. . . 087 843 57 66 433:531 67, 70 14 31 i i II *) V tečaje za odrasle hodijo odrasle deklice iz okolice in vaške šivilje i namenom, da se nance krojenje za perilo ali obleko. Ti tcčaji trajajo od l.oktobra dalje ter se ne končavajo skupno, te- muč, ko si gojenka za svojo rabo nauči krojenja. nelia hoditi v solo. Mimilega §. leta se je vpisalo v posebni tečaj za belo šivanje logojenk; v tečaj za krojenje in šivanje oblek pa 33, katere so S2 razdelile v dve skupini. V teh tečajih se je poučevalo po 4 ure na teden. Polom goriške „Banke Popolare" pred porol- niki. V četrtek popoludne se jenadaljevalo zaslišavanje prič. Začetkom razprave sta si prišla v lase državni pravdnik in za- %govornik dr. Robba zarad neke osebne zadeve dr. Robbe. Priča Anton Orzan je izpovedoval dve uri. Bil je član načelstva „Banke" od njene ustanovitve do njenega polonia. Podpisaval je pisma, ko je bil za to na, vrsti. Večkrat jih je čital, ali ko ji'.i je bilo mnogo in so se mu prinašale pozno, da jih podpiše, ni utegnil čitati. 0 igrah pri „Banki" ni nikdar ničesar izvedel. Samo v decembru 1. 1908, koje bil Colle izpuščen iz službe. Takrat je izvedel, da je Colle dolžan 100.000 K, ki jih je iz- gubil pri igri. Glede Confortija je enkrat podpisal pismo. v katerem se mu (Con- fortiju) je dovolilo 15 ali 20.000 K; On ni mogel vedeti, da je Conforti „Banki" toliko dolžan, kot jevresnici bil, kajti za druge zneske so drugi član; načelstva podpisali. Lenassi mu je nekoč rekel, da je Conforti 500.000 K dolžan, in ta- krat je zopet naprosil za 50.000 K. Priča je tu zahteval, da garantira za ta zne- sek Colle, kar se je zgodilo. Čudil se je ogromnemu znesku, ki je tvoril „Bančni" kapitai. Konečno se je zdela stvar pre- nevarna in Confortijevo imetje se je prodalo Vidmarju in Bertoliniju. „Austria": Klub se je izjavil za sledeča vodilna načela: Klub stoji na stališču krščanskega svetovnega naziranja. Glede na kulturno-bojna stremljenja izjavlja, da se zavzema za verski mir in da hoče braniti pravice in svobodo kato« liške cerkve proti vsem napadom. Bra- nil bo tudi rodbino proti vsem ločilnim poizkusom, kakor tudi versko-nravno vzgojo mladine. Zavzel se bo za pošteno delo in storil vse, da zlomi kapitalovo premoč. Z zdravim antisemitizmom hoče braniti krščansko ljudstvo proti preve- likemu vplivu judovstva. Pridrži si po- litiko proste roke in bo s svojega sta- lišča presojal predloge. Klub se zav- zema za to, da b: zbornica delovaia. Protirevoluolja na Portugalskem. Več podčastnikov, ki so bili odpo- slani v svrho propagande v Pevidem, je skušalo tamošnje prebivalstvo pre- pričati o koristnosti republike. Množica pa je začela viharno manifestirati za monarhijo, Cerkev in vero ter je sku- šala raztrgati" republikansko zastavo. Končno je došlo do splošnega pocest- nega boja, pri katerem jiti je bilo mnogo ranjenih vsled strelov. Veliko število ostb ,e bilo aretovanih. Domače in razne vesli. Pomoö pogoreloem v Logu Deželni odbor je sklenil taküj, ko je izvedel o nesieči v Logu, odposlati odbornika na lice mesta z nalogo, da natančuo po- roča o nastaüh razmerah vsled požara. Due H) t. m. si je ogledal prof. Berbuč na lieu mesta pogorišče terse prepričal, da je liitra pomoč nujno polrebna. Med- tem je zupaus'vo poslalo dobro podprto prošnjo dcze'.nemu odboru za pomoč. V seji 22. 1. m. je odbornik Berbuč po- ročal o tej zadevi, ter je odbor sklenil, takoj odposlati 1500 K županstvu v Lo- gu, ki naj ta znesek razdeli dogovorno z g. kuratom nied nesrečneže v razmerju gmotnega stanja in glede" na število otrok in oseb v hist. To bo meiida prva večja pomoč revežem za nakup obleke in živeža, kajti pogorelci niso rešili dru- gega uego obleko, katero so imeli na sebi. Inače se je pa uvrstila tozadevna prošnja županstva med petieije dežel- nega zbora. Kakor smo vže poročali, sta tudi poslanca dr. Gregorčič in Fon interpe- lirala via do za pomot. Železnloa Sv. Luctja Kobarld. Vla- da je odobrila po predlogu obhodne komisije, ki se je vršila v teku lanskega leta, načrte za zgradbo te železniške proge ter to sporočila deželuemu od- boru, ki je dal svojčas izdelati te načrte po g. inženirju Picha iz Präge. Deželui odbor se je takoj obrnil na c. kr. ministerstvo s prošnjo, naj čim- preje skrbi ustavnim potom za reali- zaeijo tega projekta. Ko dovoli državni zbor sredstva za izvršitev te proge, se z delom lahko takoj začne. To je najboljši odgovor klepetačem, ki so trdili pred volitvami, da so naši poslanci spali, do- čim so Furlaui vže gotovi, da se z de- lom začne. Jedni in drugi morajo sedaj čakati rešitve od strani državnega zbora, predno pride zgradba na vrsto. Da ni prišla tudi proga Sv. Lucija- Idrija-Ljubljana še v ta štadij, tega ni kriv deželni odbor goriški, ki je dal iz- delati z vso previdnostjo in natančnostjo načrte od Sv. Lucije do kranjske meje, marveč naši sosedje na Kranjskem, ki so predložili take načrte za progo od Ljubljane čez Vrhniko in Iarijo do go- riške meje, da jih ni mogla obhodua komisija odobriti. Tako je ! Imenovanjo. Minister za poljedelstvo je imenoval gozdarskega svetnika Ga- šparja Miroševiča za deželnega gozdar- skega nadzornika za Primorsko. Novomašnlk l g. N a r t n i k ni določen za Ijubljansko škofijo, kakor se je v listih poročalo, marveč za tržaško škofijo. Gros Attems, novoimenovani na- mestništveni podpredsednik in bivši vo- dltelj goriškega okrajnega glavarstva, Le je podal včeraj na svoje mesto v Trst. Na goriškem južnem kolodvoru so se poslovili od njega uradniki gla- varstva in zastopniki civilnih in cerk- venih oblasti. Iz finaoöne službe. — Računski svetnik Jernej Sardotsch je imenovan višim finančnim svetnikom v področju tržaškega finančnega ravnateljstva. Smrtua kosa VČeraj je umrl v üorici gostilničar na tržaški cesti Matija Šimenc v 62. letu svoje dobe Pogreb bo jutri ob 10. uri predp. s Tržaške ceste št. 3. N. p. v m.l Kaznovanje uöiteljev. V discipli- narno preiskavo so prišli učitelji, ker so ščuvali in pisarili po liberalnih in so- cijalno-demokratičnih listih. To se pa ni zgodilo na Goriškem ali na Kranjskern, ampak na Hesenskem v Nemčiji Tako poroča list .Zeit". Nov papožev raotnproprlo. Papez izda nov motuproprio, s katerim se vse dozdaj veljavne ceremonije in formal - nosti, ki so bile za imenovanje novih kardinalov potrebne, odpravijo. Odslej bo za imenovanje zadostoval samo pa- pežev breve. Tat streljal oa ponoönegaöuvaja. Danes ponoči in sicer med 2. in 3. uro je ulomil drzen tat v Orzanovo podru- žnico kolonijalne trgovine na Franc- Jozefovem tekališču. Ulomil je z dvo- riŠČa od zadaj. Ponočni čuvaj Märte - lane je opazil tatu v trgovini, ki je ne- moteno kradel. Sprožil je samokres in ustrelil. Tat pa, ki je imel tudi samo- kres. je iz trgovine streljal na čuvaja. Samokres je čuvaju odpovedal, ne pa lopovu. Le-ta je venomer streljal na ču- vaja, dokier se mu je posrečilo odnesti pete. K sreči ni ranil čuvaja. ki se je skrival za oknom in so krogle iz lopo- vega samokresa Svigale mimo njega. - Kmnlu na to je bilaalarmirana policija, ki se je s kolesi z motocikli in celo z avtomobilom podala na lov za tatom, a brezuspesno Tat je odnesel iz trgo- vine okoll 00 K denarja. nadalje je na- basal v vrečo eno gnjat, 1 kilo sira. 2 kila in pol speha itd. Vreče seveda ni mogel odnesti s seboj. — To je uže Četrti sluCaj tatvine v našem mestu v par dneh. Komet 1911 b. 17. avgusta bo od- daljen od zemlje 4 milijone milj komet, katerega so letos odkrili. Videli ga bodo bolj na južni polobli kakor pri nas. Volltev župaoa v Oorlci. — Jutri se bode vršila v (iorici volitev župana. Po zraku li Qradeta v Trst. — V nedeljo je poletol aviatik Ivan Widmer iz üradeza v Trst. Dvignil se je s svo- jim ßleriot-zrakoplovom v üradezu ob 7. uri zvečer. Nebrojno občinstvo ga je z velikim zanimanjem zasledovalo /. očmi. Obrnil se je začetkom proti Tržiču, tarn se je v zraku nekoliko orientiral ter jo ukrenil proti Kopru. V Trstu so ga nestrpno pričakovali. Ob 7. uri in pol so ga potem zagledali prihajati s koperske strani. Obkrožil je v elegant- nem poletu mesto v višini kakih 400 m ter se potem na lahko spustil na tla na kraju, kjer je imel pristati, namreč na V. pomolu v novi luki. Pričakovai ga je oče, prijatelji in žurnalisti. Vsprejem je bil prisrčen. Ploskanje in burno odo- bravanje in vsklikanje ni hotelo končati. — Ta teden poletijo še drugi tekmovalci iz üradeza v Trst. Vesellco priredi dne 30. t.m. „Ka- toliško slovensko izobraževalnodruštvo" v Temnici. Pričakuje se obilne udeležbe. Odbor. Zgubüa sta so mošnjička in sicer eden z bankoveem za 20 K, eden z 10 kronami. Kdor ju je našel, naj ju pri- nese na polieijo. Mosnjlöek z malo svoto denarja se je našel. Dobi se na polieiji. Našel so Je zlat brož (pontapet), Dobi se ga na polieiji. Zopet novi ponarejeni 20kronskl bankovei krožijo v Trstu in okolici. Bankovci so posnetek emisije iz leta 1907. Posebni znaki so: na nemško ti- skani strani je pisano „chen" mesto „ihren", „Generalral" mesto „General- es; spodaj: „dvacei* mesto „dvacet". Na ogrsko pisani strani spodaj: „bank- le?yek" mesto „bankjegyek", „husz* mesto „hilsz". Telefonsko žlco so prerezali ne- znani zlikovci ob progi državne želez- nice na Opčinah. Vroölna. Zadnje dni je pritisnila tudi pri nas huda vročina, posebno od nedelje sem neznosno prepeka in kuha. V nedeljo smo imeli v senci 32 do 34 stopinj Celsius, na solncu pa je bilo 39 stopinj Reaumur-ja. Kakaor se vidi, so letos preroki, ki so nam prorokovali hudo vročino, imeli prav. Obiskovalcem pianlnsklh koč 8. P. D.! Ker se pojavljajo z večih strani pritožbe čez turiste, ki prihajajo po- noči v koče, se uljudno prosi vse tu- riste: naj v nočnem času v vsaki koči, kjer niso sami, blagovolijo opustiti vse različne načine „preglasnega doprina- ševanja" dokaza res nice, da so prispeli v kočo. Torej nekoliko več obzirnosti! Daevni öas od 1 -24. Ministerstvo za trgovino je sporočilo trgovskim in obrtnim zbornicam, da nima ničesar proti temu, ako se uvede dan, ki bo stel ure od I do 24. Ministerstvo je pa pripomnilo. da bi se morala po mnenju industrijalnih, trgovskih in drugih kro- gov taka novotahja uvesti ne le na že- leznicah, ampak tudi v postni in paro- plovni službi in v dru^ih granah jav- nega zivljenja. Trgovske in obrtne zbornice bodo tozadevno vprasale i<\ mnenje industri- jalne in trgovske korpjracije in bodo svoječasno poročale ministerstvu za trgovino. Polar na bledn. V nedetjo se je na Bledu vnela Dragotinova hiša ter pogorela. K sreči se je mogel ogenj omejiii. Pomagaü so pri gašenju tudi letovsščarji. Solera v Trstn. - Nov smrtnl sloöaj. — Ea SQDlJiv slučaj. — V ne- dcljo zjutraj ob 130 ]e zbolela zaseb- nica Katarina Rasjan. stara 28 let. Simptoni so bili taki, da se je takoj su- milo, da gre za kolero. Poklicali so zdravniško postajo. ki je dala bolnico prenesti v Magdalensko boln., kjer je v nedeljo zvečer ob 6*30 umrla. Zalrjuje se, da so konstatirali pravo azijatsko kolero. 29 letni voznik Karol Jarc je v nedeijo ob S. uri pop. nakrat zbolel ob simptonih kolere. ZJravniška postaja ga je takoj spravila v Aiagdalensko bol- nisnico. Kolera v Italiji. ..Stampa" prinaša iz londonske „Times" ponatisnjeno ofi- cijelno statistiko iz ltalije, glasom ka- tere je bilo 15. julija v južni Itaüji te- kom osmih dni 246 slučajev kolere, med temi 74 smrtnih. Sto dreadnoughtk je dosedaj že deloma izdelanih. deloma se izdelujejo. Na poedine države jih pride: Angleška 32, Nemška 21, Am. severne države 12, Japan 7, Avstro Ogrska, Italija, Rusija in Francija vsaka po 4, Brazilija in Spanska po 3, Argentinija, Finska in Chile po 2. PotapUaö v smrtnl nevarnostl. --- Nekemu potapljaču, ki je delal na dnu pristanišča v Pulju se je pokvarila zračna cev. Dal je takoj znamenje, da naj ga dvignejo. Pri dviganju pa so se zapletle razne vrvi in šele po daljšem trudu se je posrečilo delavcem, da so ga potegnili na krov. Bil je že neza- vesten, obraz pa je imel popolnoma krvavordeč. Odpeljali so ga v bolnico. Katoliški shod Jngoslovanske mla dine ob desetletnici slov. kat. akad. tehn. društva „Zarje" dne 24., 25., 26. in 27. avgusta 1911 v Ljubljani. Vspo- red: 1. Dne 2 4. avgusta: Ob 3. uri popoldne: Občni zbor „Slovenske dijaške zveze". Ob 4. uri popoldne: Občni zbor „Slovenske Straže". Ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer, ki ga priredi Slov. katol. akad. tehn. druStvo. 11. Dne 25, avgusta: Ob pol 9. uri dopoldne: Sv. maša. Ob 9. uri dopoldne: Slav- nostno zborowanje ob desetletnici Slov. katoK akad. tehn. društva „Zarja". Ob 3. uri popoldne: Zborovanje dijaštva v odsekih. Ob 7. uri zvečer: Akademija, ki jo priredi „Hrvatski djački savez" nato piedstava, ki jo prirede slovenski abiturijentje. III. Dne 2 6. avgusta: Ob 8. uri dopoldne: Vzporedno zbora- vanja: 1. Skupno zborovanje dijaštva. 2. Delegacijsko zborovanje; a) Mlade- niških zvez, b) Marijinih družb, c) „Orlov", d) Društev rokodelskih pomoč- nikov. Ob 11. uri dopoldne: Občni zbor «Slov. krščanske zveze". Ob 3. uri po- poldne: Občni zbor „Lige slovanskih katoliških akademikov". Ob 5. uri po- poldne: Skupno zborovanje vseh mla- dinskih o'ganizacij. Ob 8. uri zvečer: Vzporedno: a) Komerz „Lige"; b) Pred- stava v „Ljudskem domu". IV. Dne 2 7. avgusta: Ob 8. uri dopoldne: Spre- vod k sv. maši. Ob 9. uri dopoldne : Sv. maša na Kongresnem trgu. Ob pol 10. uri dopoldne: Mr.nifestacijski obhod. Ob 10. uri dopoldne: Ljudski tabor. Ob 4. uri popoldne: Javna telovadba „Orlov*. Ob pol 7. uri zvečer: Nastop zveze pev- skih zborov „Slov. kršč. soc. zveze", aranžira Slovensko glasbeno dru^fvo „Ljubljana". Krši. soc, zmaga pri volitvah v bol- nlsko blagajno na Donaja. 14. t. m. je pri volitvi delegatov mestnih tramvaj- skih uslužbencev v bolniško blagajno na Dunaju zmagala krščanskosocialna lista s 5700 glasovi proti socialnodemo- kra§ki(kijedjDila2!0)gIa53/. Uvoljaiih je 191 kršč. socialnih delegatov in le 41 socialnodemakraški h. Cesarju Francn Jožefa je znani ameriški miliarder Pierpont Morgan ponudi! 40 miiijonov dolarjev, ako mu prepusti zaveso ob prestolu in spomin na Alatijo Korvina. Cesarski dan avstrijskega mor- nariškega društva. Doslej se je osno- valo pj raznih krajih manarhije veČ kot 150 odborov za proslavo cesar- skega dne avstrijskega mornariškega društva. Bonboni, določeni za prodajo, bodo !epo opremljeni in najboljše kva- litete. Naročila se (horajo sporočiti naj- dalje do 27. julija. Upati je, da bo imela ta dobrodelna akcija lep uspeh. Tovarna za klobučovlno je pogo- rela v Brnu v soboto. Škode je nad 1 milijon kron. Vneli in deloma pogoreli sta tudi strehi bližnje cerkve in neke druge hiše. Več ognjegascev je lahko ranjenih. Carlgrad v ognjo. Veeraj je iz- bruhnil v Carigradu na štirih kraji.h mesta naenkrat požar. Pogorel je tudi arhiv generalnega štaba. Ogenj je upe- pelil )0000 hiš. Škode je nad 20,000.000 kron. Govori se, da je bil izvršen po- žig zato, da bi nastali iiemiri. Potres v Inomosto Dne IS. t. m. ob 9. uri 22. minut zvečer so Čutili v Inomostu močan potres, ki so ga čutili tudi v Hallu. Inomoščani in Hallčani so prestrašeni bežali na ulico. Potres v Kecskemetn se še vedno pojavlja. Ni skoro dneva, da ne bi tarn čutili kak sunek. Dr. Avgost Harambaäiö — amrl. — Iz Zagreba prihaja vest, da je ondi v Stenjevcu nenadoma, zadet od srčne kapi, umrl hrvaški pesnik, književnik in odvetnik dr. Avgust Harambašič, star 50 let. Pokojnik je mnogo trpel za hrvaško stvar. Radi pesmi „Tri molitve", pesmi oduševljenega pravaša domorodca, ga je Khuen vrgel v 15mesečno ječo in mu vzel meščanske pravice, ki so mu bile vrnjene šele leta 1890. O. Freytag In Berndt na Dunaju sta izdala zemljevid z razdelitvijo avstr. dežel v posamezne volilne okraje, v katerih so tudi vpisani pri drž. volitvah izvoljeni drž. poslanci. Iz tega zemlje-1 vida je tudi posneti stranka, kateri pri- pada vsak poslanec. Na drugi strani zemljevida se nahaja seznamek vseh poslancev. Za interesente jako pripo- Glede bitance !. 1908 sej||H|| noma nanašal na Lenassija, kafeTeTnr, je zaupal. Potem je tudi on podpisal za en del od 500.000 K, da se reši ,Banka" Ali ko so morali plačati še čez 400.000 fcron, se je zdela načelstvu stvar pre- nevarna in sklenila se je likvidacija. Tako so se zgubili trije milijoni. „Ova milijona sta bila krita z garancijo, a tretjj, kam je šel? To vpraSam!" Tako konča Orzan svoje izpovedbe. Potem so se stavila nanj razna vpraSanja. Iz nadaljnih izjav posnem- Ijemo, da on (kakor trdi) ni imel nobe- nih ugodnosti od „Banke", kot je trdil Luzzatto. Priča je tudi izjavil, da rad plača 450.000 K, če bi bila s tern stvar zanj končana. Ne ve, če je podpisal kako pismo, ki bi vsebovalo kaj o igrah. Zaupal je tudi ravnatelju Colle. Podpisal je tudi dve menjici se Confortija, ker je bil o njem vedno dobro informiran. Čudil se je pa, kako je mogla „Banka" vsprejeti Colletovi nisi v kritje za 100.000 K dolga, ki ga je zapuščal Coile, ko sta bili nisi že obteženi za 60.000 Kzarad Confortija. O tretji emisiji delnic se je govo- rilo pri več zborovanjih, da so vse del- nice prodane. Dr. Pangrazi vpraša nato pričo, zakaj se je oglasil kot oškodovanec. Priča odgovori, da je hotel, da se dobi krivce. Potern je izjavil, da je on govo- ril s Chiuriom o podpisu za 250.000 K in ne za 500.000, kot trdi priča Chiurlo. Chiurlo je pa sam kriv, da bo več pla- čal, kot je bil namenjen, ker je podpi- • sal menjice „in bianco". Nadalje se je od price izvedelo, da sta on in Bader kupila delnice od dru- gih delničarjev, to pa zato, ker so biii oni v listi porotnikov in da bi se se- stavila laška porotna klop, ker bi sicer bili ti porotniki kot pri procesu intere- sirani izključeni od porotništva. V petek je izjavil predsednik, da se ne more prisiliti Chiurlo ta, da bi iz- dal ono osebo, ki mu je bila povedala, da se v „Banki" igra, ker sodni dvor nima nobene pravice do kake moraine dolžnosti kakega človeka. Kot naslednja priča je bil zaslišan Tit Wassermann, lekarnar v Pulju. Wassermann je podpisal garancijsko me- nico za Izidora Colle z Colletovim bra- tom Dionizijem vred in sicer le na pod- lag? protigarancije, ki jo je dal Dionizij Colle. Če bi bil vedel, da imajo te me- njice kriti izgube pri igrah, ne bi bil nikdar podpisal. „Banka" se je tudi vknjižila na njegove hiše v Trstu, a te vknjižbe ne pripozna, ker ima garancijo od Dionizija Colle, da se bodo oni zne- ski plačali. Nato je predsednik sporočil, da je priča Močnik bolan in da se poda na- slednji dan na vojaške vaje. Vstopi priča Ivan Vidmar iz Lo- kavca. Prisegel je slovensko in zahte- val, da se ga tudi v slovenščini zasliši. Moral bi se vzeti tolmač in zato odjenja od zahteve in izpoveduje italijanski. V začetku poslovanja „Banke" mu je ona otvorila tekoči račun za 23.000 K. Potem se mu je zvišal kredit na 70.000 K. Ko se je „Banka" vknjižila na njegovo podjetje, je znašal njegov kredit od 80—150.000 K. Colle je pričo opozoril na gozd pri Trofaiach u, Rekel je, da bi bila dobra kupčija. Drezal ga je in obljubljal pod- poro od strani „Banke", dokler se ni odlotil za nakup. Napravila se je kupna pogodba in gozd bi moral dati 48.000 m3 lesa po 9 K 92 v m3. Imel bi pravico sekati, a gospodar bi bil vedno nek Tamasch. Nekega dne je priča prišel v „Banko", kjer se je pritožil, da je gozd premlad. Colle ga je nato prosil, naj o tern ni- česar ne povč Luzzattu. Na posekanje dreves bi se bilo moralo Čakati sedem let. Conforti je že pred nakupom sekal in sekal je tudi en mesec potem. ko je bila pogodba sklenjena. S to kupčijo so me spravili ob vse, moral sem falirati. „Banka" ni od gozda več dobila kot [1 130.000 K, med tem ko je prl5a zanT plačal 423.000 K. Če ne bi bilo te kupčije, ne bi bil faliral in bi nadaljeval z žago na Hrva- škem. Na tozadevno vprašanje je priča izjavil, da je bil ogoljufan, ker bi mo- ralo bM v gozdu 6000 m8 lesa več, kot i ga je bilo, kateri les se je brez njegove vednosti posekal. Sploh pa je bila cela kupčija slaba, ker je bila pogodba za njega pogubo- nosna. Sicer se je glasila pogodba na osem let a!i „Banka" ni financirala pod - jetja in je konečno sama morala likvi- dirati. V najboljšem slučaju bi bil mo- gel po preteku osmih let z velikim tru- dom plačati le kupno ceno gozda. Nato se je zasiišal Ivan Bratti, družabnik Confortija. Tvrdka Conforti, je izpovedal ta, se je ustanovila I. 1906. Vsak družabnikje vplačal 15.000 K. Con- forti si je ta denar izposodil pri neki banki v Vidmu. L 19C je Colle ponu- dil vstop „Banke" v p Metje kot dru- žabnik. To se je zgodii. in Colle je ob- Ijubil tudi denarno pomagati trgovini. Kredit je narasel do 500.000. Prave, pi- sane pogodbe ni bilo. L 1907 je bilo stanje podjetja jako dobro. Izstopil je priča iz podjetja, ker se ni mogel spo- razumeti s Confortijem, ki je bil jako zdražljiv. Glede denarja in drugih kup- čij, pri katerih je imela „Banka" opra- viti, dogovarjalo se je le s Colletom in nikdar z Luzzattom. Rihard Carpene izpovč, da je bil knjigovodja in korespondent pri tvrdki Corforti in Bratti. Imel je mnogo dela. Conforti sam ni bil dober trgovec poleg tega vročekrvn in krivičen. V knjigah je Conforti vpisal več fingiranih postavk. Druge izpovedbe te price so brezpo- membne, tembolj, ker se o njem sodi, da se mu ne more mnogo verjeti. V soboto je predsednik naznanil, da priča Teodor Greier ne more biti zaslišana, ker ga niso našli na domu v Beljaku. Na tozadevno vprašanje predsed- nika je izjavil Colle, da je bila „Banka" zavod za nekaternike in sicer za Por- totti-ja, Naglosa, Lenassija in Luzzatta. Ti le so dobivali denarja od „Banke" pod tako ugodnimi pogoji, da ni imela „Banka" od njih nobenega dobička. Ba- derja ob njegovem vstopu v „Banko" ni bilo. Oni štirje pa so dobivali provi- zije za od njih vloženi denar. Potem se je razpravljalo o nekih malih zneskih, ki bi jih bil Luzzatto do- bil kot provizijo. Drž. pravdnik je nato predlagal, naj se sestavi seznamek vseh dobrot, ki jih je užival Luzzatto od „Banke". Pred- log se ni vsprejel. Naslednja pričaje bii Jožef pl. Mu- litsch, ki je bil do 1. 1906 član načel- stva. Po smrti Pontottija je zvedel, da jeigral Pontotti z Pirom Cosolo. Cosolo si je obdržal Pontottijeve delnice za iz- plačati dolgove, ki so nastali vsled igre. Colle, pravi priča, je bil priden uradnik. Žnjim je prišlo v „Banko" novo življenje. Z njegovim posredovanjem je „Banka" delala dobre kupčije. Dokler je bil priča clan „Banke", so šli njeni posli dobro. Nato se je zaslišal Peter Piani, oče obtoženca.L. 1909 ga je postal takratni ravnatelj Marina v Beljak, da napravi inveniar Confortijevega imetja, kakor je rekel Marina, v svrho, da se kontrolira od Colleta že popred napravljeni inven- tar. Našel je nekatere reči v neredu, ki jih je sam uredil. Confortijevo podjetje je potem prevzel Bertolini. Pri prevzetju tvrdke od strani Bertolinija Confortija ni - bilo zraven. Kar se njegovega sina tiče, ni res, da bi bil razvajen. Ni imel no- bene razvade. bil je dober, priden in štedljiv. Nato je bil zaslišan dr. Viktor Cesciutti, ki je bil likvidator „Banke". Piani mu je nekoČ povedal, kako sta se trudila Luzzatto in Lenassi sestaviti bi- lanco. Luzzatto da je prašal Pianija, če je mogoče napraviti bilanco, nakar je Piani rekel, da je težko, kersenepozna I tzgub prngrTTenassi se je trudil, da ne bi pregledovalci bilance prišli temu na sled. Potem, ko je bila bilanca na- pravljena, so konštatirali izgubo 250— 300.000 K. Colle je v nekih zapiskih izjavil, da je bilo stanje „Banke" slabo, ko je on dospel v Gorico. Zmislil se je takoj na igro in, ko tudi to ni Šlo, vrgel se je na trgovstvo ir. zato je stopil v po- gajanja s Confortijem. Izgube „Banke" znašajo 1,900.000 K, izvzemši delniško glavnico in rezervni fond, za katere so garantirali člani na- čelstva. Dr. Ballaben je doznal, da je kot prvi podpisal Luzzatto. Lenassi je ne- koč oCital Luzzattu, da je on kriv nje- govega poloma. Ko se je govorilo v seji načelstva „Banke" glede likvidacije, so pričo vpi- sali kot imejitelja več delnic (imel jele eno), da bi dobili več glasov proti pred- logu za likvidacijo. Temu se je uprl. Drugi so bili tudi na ta način vpisani kot posedniki veČ delnic. Delovanje „Banke" je bilo plodo- nosno, če se izvzamejo nedovoljene operacije. „Banca Corrmerciale Triestina" je dobila 2 milijona državnega posojilapo 2Va od sto, da prevzame posle goriške „Banke". Lenassi je na to opazil, da bi bili tudi oni iahko rešili „Banko", če bi imeli to posojilo. Dr. Pangrazi pripomni nato, da bi izgube znašale le 680.000 K če ne bi bilo likvidacije, ki je stala ogromnega denarja. Porotnik Senigaglia vpraša, če se je konštatiralo, da bi bil denar izmak- njen. Priča odgovori, da bo o tem po- vedal uradnik likvidacije Schwarz, ki je bil delegiran od „Banca Commerciale Triestina". PriČa Cesciutti je nato povedal, da je bil uspeh rubeža, ki se je izvršil pri Lenassiju, in Luzzattu negativen. Piani izpove na tozadevno vpra- šanje, da je bil Luzzatto oni, ki je hotel imeti fingirane delničarje tudi zvečdel- nicami zato, da bi glasovali proti lik- vidaciji. (Dalje prihodnjič.) DopisL Iz Renö. Pred nami leŽi uradni spis okrožne sodnije v Gorici z dne 25. junija Št. Ur VIllJU 10, iz katerega je raz- vidno, da je c. kr. državno pravdništvo dvignilo obtožbo proti renškemu žu- panu Rajmundu Žnidarčič. Spričo tega dejstva vprašamo si. c. kr. okrajno gla- varstvo v Gorici: Ali je tudi njemu to znano in ali misli kaj ukreniti od svoje strani ? Št. Peter. — C. kr. namestništvo je odvrnilo rekurz, ki so ga bili napra- vili liberalci zaradi občinskih volitev. V četrtek popoludne se snide starešinstvo., da izvoli župana. Št. Andrež. — Glede stavbe vo- jašnice za pijonirje od strani naše ob- čine so se dogovori z vojnim minister - stvom že končali. Z zgradbo se bode kmalu pričelo. Dela bodo v kratkem , razpisana. Pogodba se glasi na 25 let, v katerem času bode svota, ki jo mora občina najeti za stavbo, popolnoma amortizirana. V zadnjem času se pa vrše dogo - vori za zgradbo vojašnice za oddelek kavalerijskih strojnih pušk. Upa se, da pridejo tudi v tem vprašanju do spo- razuma. Polificni pregled. Državnl zbor. V poslanski zbornilci so se stavili v petek razni predlogi, med njimi tudi sledeči: Roškar, dr. Verstovšek in tovariši so predlagali premembo Ijud- skošolskega zakona, primerno težnjam in potrebam kmečkega ljudstva. V zad- njih dveh letih naj bi se v ljudski soli izvršil obvezen pouk v kmetijstvu. V tem zmislu naj se preosnuj'ejo učiteljišča, da bodo mogli učitelji poučevati v raznih kmetijskih strokah. Poslanec Žitnik in tovariši so predlagali: Vladi se naroča, naj takoj predloži zbornici načrt zakona, da bodo davka prosta ona stanovanja, ki so po- trebna za izključno kmeCke družine. — Ta predlog utemeljujejo predlagatelji s tem, da je neopravičen hišnorazredni davek od onih stanovanj, ki jih kmečkl posestnik nujno potrebuje za svojo dru- žino, posle in üninarje. Kmet potrebuje to osobje in tudi člane svoje družine, da mu obdelujejo zemljo, od katere mora itak plačevati zemljiški davek. Hišno- razredni davek je tem večje breme, ker lastnik od ten družinskih stanovanj nima nobenega dohodka, pač pa stroške za poprave. Zato je povsem opravičen pred- log, da se hišnorazredni davek od takih stanovanj odpravi. Poslanec Ž i t n i k in tovariši so predlagali: Izvoli naj se odsek 26 čla- nov, ki naj v zmislu sklepov poslanske zbornice v XL zasedanju in raznih vlad- nih izjav izdela načrt zakona, da bodo srneli deželni zbori urediti zavarovanje proti ognju po načelih prisilnosti, vza- jemnosti in monopola. R o š k a r in tov. so stavili Se sle- deči predlog: Toča, povodenj in druge vremenske nezgode vsako leto uničijo za več milijonov poljskih pridelkov. Mnogo posestnikov pride vsled tega na beraško palico ali pa v vedno večje dolgove. Vlada sicer deli podpore, toda te so neznatne in tudi nečastne za kme- tovalca. Zato naj bi se vpeljalo obvezno zavarovanje proti vremenskim nezgodam. V pokritje ^troškov naj bi prispevali država, dežele in pa posestniki z zmer- nimi premijami, ki naj bi se plačevale z davki. Unlo latina se ne obnovl. Poslanci Italijanske Ljudske Stranke, liberalni Italijani in Rumunci, ki so imeli v prejšnji zbornici skupno zvezo „Unio latina", so po dveurnem zboro- vanju sklenili, da se zveza ne obnovi. Pač pa so kandidirali za podpredsednika poslanca Conclja. Razblta pogajanja med češko-katollško- narodno In krščansko-soclalnostranko. Zvršilni odbor češke katoliško-na- rodne stranke izjavlja, da so se razbila pogajanja o skupnem nastopu češke katoliško-narodne in češke krščansko- socialne stranke. Krščanski socialci so odklonili vse predloge, ki jim jih je \ stavila katoliško narodna stranka. Programatlčna Izjava „Krščansko soclalne zveze". O seji kluba „Avstrijske krščansko socialne zveze" poroča korespondenca Občevalnl Jezlk domačega preblvalstva Prlmorske na podlagi materijala, ki so ga podoblastnije c kr. namestništva ugotovile iz vspeha ljudskega štetja leta 1910: 1i Skupno JAvstrijski Oböevalni jezik prebival-stvo i P° an ! slovenski italijanski hrvaški nemški drugi Crst iü okolica 230.704 190.900 37.063 142.113 1.422 9.689 613 Gor.-Gradiščanska 260.269 249.502 1 151.167 93.143 180 4.488 524 i Istra.......i 403.550 386.473 | 57.576 147.429 166.756 11.725 2.987 li il 1 Skupaj . . 894.523 826.875 245.806 382.685 168.358 25.902 4.124 ročljiva karfa. Karta (imenuje se: „Reichsrats-Wahlkarte 1911") slane 2 K. Dobiva se jo pri (j. Freytag in Berndt, dvorni kartugrafični zavod, Du- naj !!it Schoitenfeldgasse 62. Oiarl je urednik „Vaterlanda" pi- satelj Otcn Leitenberger. Drobtinice. Tlsočim Klt&Ucem odresall kite. — Angieški konzul v Kantonu poroča, da je dobro organizirana tolpa v zad- njih tednih porezala tisočim Kitajcem nasilno kite. Mogoče so ti novodobni roparji fanatični reformatorji, navzeti evropskega duha, ali pa so hoteli izko- ristiti sedanje visoke cene las. Eer se Je dvobojeval in je ustrelil slikarja Gaffrona, je obsodilo vojno so- dišče v Beroiinu barona Richthofen v dveletni trdnjavski zapor. „Poročnl darovi se hvaležno od- klanjajo." Visoka pariška družba se je zadnji čas nekaj jako pametnega do- tnisiila. Odpraviia je namreč običajna darila ob porokah, ki tudi pri nas mar- sikomu po nepotrebneni izprešajo lepe denarct. To družabno moro zatirajo sedaj Parižani z odločno opazko na poročni karti, da se darila hvaležno od- klanjajo. Posnemanja vredno — zlasti v teh dragih Časih. Na cest! amorjen trgovec. Iz Sa- rajeva poročajo: Ponoči 15. t. m. je bil na cesti med Pale in Sarajevem umor- je trgovec Manojlovič. Umoril ga je mohamedanec Hodžič in ga oropal. Razbojnika so že prijeli. Dobili so pri njem 1000 K. Volkl in medvedi fcrog Otočca. V otoškem občinskem gozdu na Hrvat- skem so se pojavili volkovi in medvedi, ki so raztrgali že več goved, telet in izlasti drobnice. Na roparske zveri pri- pravljajo velik lov. Amaričanskl miUJarderjl groze, da zapQSite Ameriko. - Več američanskih milijarderjev se je pritožilo, ker so jim naložili visoke davke. Oroze, da zapu- ste Ameriko, ker jih preveč preganjajo. Rockefeller se pritožuje, ker so naložili na njegovo posestvo v Clevelandu 6,000.000 dolarjev davka; kralj bakra Clark pa zopet pravi, da je 3inpol mi- lijonski davek polovico previsok. Noreo v vlaku. Na postaji Jevra- stovska na Ruskem je vstopil nek mož, ki je, komaj se ;e začel vlak premikati, potegnil dolg nož ter začel ž njim okrog mahati. Nepopisen strah se je polastil sopotnikov. Sprevodnika, ki ga je hotel poniiriti, je prebode). Nato je ubil še šest oseb in nekatere ranil. Še-le nek močan kovač mil je zaustavil njegovo počenjanje. Nesrečnež je znorel že na poti na postajo. Loterijske ötevilke, 22. julija. Dunaj......77 21 52 26 44 Gradec......80 43 55 88 59 Iv. Znidarčič &. dr. stav. tvrdka v GORICI YIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju. ki izoli- rajo vsako šumenje in ropotanje. pri hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov, ceoeji kakor vsl drugi ma- st? ni stropi. PojasDila, stat. izkazi in prora- čnni brezplačno. lzdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blök, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drugl sisteml. Trgovskega sotrudnika sprejme tvrdka TEOD. HRIBAR Zmožen mora biti deželnih jezikov. Vstop s 1. all najkasneje 15. septembrom.----------— Dobro krepilo za zelodcno slabost in za one, ki so se prehladili ali prenajeli ali si pa z zaužitjem slabih, za prebavo tezk'h, prevročih a!i premrzlih jedi nakopali neprijetnosti-v želodcu, kakor katar. krče. bolečine, napihnjenost itd. WT je dr. Elgelnov MBALD7^!ANU M \ ^m ,B a Id r ia nu m" se izkaže pri takih neprijetnosvih, dokler niso še razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjtine tudi slabe posledice, kakor nervoziteto, nespečnost, omotico, «fisko itd. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, mali- novoc in črešnjevec. vplipa ,Baldrianum" tudi pospešujoče pri zaprtju in za- jtdno krepiino na cel človeški Organizern. Dr. Engelnov „BALDRIANUM ' ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, če se ga zavžije zjutraj na tešče ali pa zvečer piedno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči •€>•€>-€> „BALDRIANUM" oo-€> iititniifimm11 z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. iiiiiiiiiiiiiiii Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici. Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Dolgempolju, Ronkah, Tržičp, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Palmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nov „B a 1 d r i a n u m" -----------po izvirnih cenah v vse kraje Avstro Ogerske.------------ |n Svarl se pred ponarejarijem I iij Zahtevajte izrecno Df. Zngel-nov „JSaldrianum". Restavracija Brezje pri fflarijl PomagaJ p. Radovljlca Podpisani se toplo priporoča velec. romarjem in drugim obiskovaicem Brezja za obilen obisk restavracije „Brezje". ToČim izvrstna briska bela in Crna do- mača vina, kakor tudi najboljše pivo. Kuhinja domača in najboljša. Gorka je- dila v vsakem Sasu. TJšaj, restayrater Brezje. « Svoji k svojim I Svoji k svojim I MIHALJ TURK na Korriu št. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za masklranje po primerni ceni. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Oo- rici Gospodska ullca St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz rnesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine pozmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska düla ter kupuje ženske läse po 12 K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ullca, št. 1. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11» se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg, odjpiiialccm, poaebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mohe za žveplanje, ladnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za rrte in patentirane veutlatorje za dinmike i. t. d. opravo se izvräujojo todno in po tiajuiiji coni. Tvrdka Konjedic & Zajec trgovlna z železjem v Gorici v hiši „(Joriške ljudske posojilniec (prq krojaSka zadruga). Prtpotcča bogato zalopo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohiStvo in stavbcro mizaisko, koviiškc, kleparsko, kW»s;usko orodje, »traniWne naprave in upeljave, strešra okna, traveize, cement, svinčene in žclezne cevi in pumpe, žico, zi^na ograja, lazno kmttijsko otudje, Jtedilnike, pcči, kuhiiiska in hi$n.i oprava. Fostrežba toöna, domaöa in cene konkurenčne. " ¦¦" ^ j-=-- • ,. = — ¦-¦ , ' ... = Prosimo zahtevati list We blagajne radl kontrolo. JOSIP BON ANN I . naslednik T. Slabanja srebrar in pozlatar u Gorici ulico Morelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenini oskrbništvom za vsakovistna izgotovila cerkvenega orodjn. Plnčuje se tudi na obtoke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. gtojjgj Kdo ne pozna Ivrdke |^H! Kerševani & Čuk na Stolnem trgu (Piazza Duomo) v GORICI štev. 9? Vsakdo pozTia to tvrdko, ker nna na prodaj Original Victoria siyalue «troje, ki ho naj- boljši, najcenejši, najtrpožnejši, najlažji, ki de- ajo še po lO-letni uporabi brozšunmo, hitro in točno. Original Yicturia Slvalni wtrojl so so vsem šiviljam, krojučmi in drugitn niočno pri- ijubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakuporn šival- _______—______ negH atroja r=r——¦ .. ¦,. ¦,::_- I ,Original Victoria" Sivalne stroje.\ Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučujc Drezpiačno. Z Original Victoria šivalnimi «troji se izvr5uje vsakovrstno unietno vezenje (rokamiranjo) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno krnctijsVo orodje: slamorcznice, sti- =>_. skalnice, drozgalnize (stroje za« ^/\ mastenje grozdja), pluge, ^^ brane itd. itd. ^v# Ta tvrdka ima na prodaj naj- ^SÜi boljša dvokoleso bela, rde<5aitd. z znarnko KERSEVANI & GUS, ki jih sama izdeluje. Nadalje, puške, samokrese, drugo beigijsko orožje, stre- Ijivo. — Potem najboljäe gramoione. Daje na obroke. {~e^. CENIKI ^ se r azpošl j ajo, I* . . I ; ___s zastonj. -s== Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežic.)