Vzrok In posledlca Alkoholizem Glede pijančevanja je dravska banovina na zelp slabem glaisu. V vinorodnih krajih ljudje zavživajo mnpgp vina, posebinp v letih, ko tega ne morejp prpdati, v hribih pa pppijejp mnpgo žganja. Ppsledice tega so nedeljski pretepi in pobpji. Zappri se pplnijo in orožniki imajp posebno pb nedeljah pplne rpke dela. Da je dravska banovina glede nezakonskih ptrpk kakor tudi glede zločinstva na drugem mestu od banoviin v državi, je kriv predvsem alkphol. Alkohpliki propadajo telesnp in duševnp, zavajajp cele rodbine v revftdinp in bedp in spravljajo na svet dednp pbremenjene iJeneTacije. Pp statistiki jetnišnic, je nad 50% zlpčinov pripispvati posrednemu in neppsrednemu vplivu alkohpla. To je dalp misliti. Začela se je intenzivna propaganda med ljudstvpm prpti alkphplu. Ppsebno intenzivna bprba proti alkphplu se je vodila v kmetsko nadaljevalnih in v gosppdinjsko nadaljevalnih šolah. Pa tudi na osnpvnih šolah učiteljistvo ni zamudilo nobene prilike za treznostnp propagarndp. Pp nekod so se ustanovila razna društva, ki gpje treznostno misel. Delp »Svete vojske« je znanp. »Treznpst« deluje predvsem pri srednješplski mladini. V Puconcih se je ustanovflo »Dlnštvp prijateljev zdravja«. Tudi >>Sokol«, »Jadranska straža«, »Rdeči križ« im »Društva kmetskih fantPv in deklet« so nappvedali alkoholu bpj. Ta sistematiSna bonba prpti alkohplu že več Bet zaznamuje vendarle nekaj Oispieha. Starši ne silijp več otrokom vina, le bptri ob priliki birme še vedno mislijp, da brez vma nl pravega birmanskega dneva. Tudi odrasli pijejo manj kpt prej, gostilne na deželi so precej prazne. Opaža se, da mladina že ppušča vino. Ponekod se je posrečilo mladirno navdušiti za šport, za lepo knjigp ali pa se je pritegnila k delu v dramatičnih odsekih in se je takp izpgnila nevarnpsti, da poseda v prostem času pp gpstilnah. Tudi gpsppdarska kriza je močno olajšala delp propagatprjem treznpstnega giibanja. Le v vinorpdnih krajih, kjer vina ne morejo prpdati, je v tem pogledu še vedno žalostno. To opažamp posebnp v Metliškem srezu, kjer je ob enem tudi ppmanjkanje dobre pitne vpde, pa tudi v srezih Črnomelj, Ptuj, Murska Sobota, Celje, Maribpr in Brežice in glede pitja žganja v škofjeloškem srezu. V teh krajih je učiteljeva prppaganda silnp težka. Mnpgo lažja in uspešnejša je protialkoholna propaganda v osnovnih šolah. Mnogi otrpci sp se pdpovedali vinu in so se vpisali med »Mlade junake«. Od 179.236 otrpk na osnpvnih šolah dravske banovine je 42.763 Mladih junakov in 48.666 Mladih junakinj. Skupaj tedaj 91.429, kar nam da 51% pd vseh šplpobveznih Ptrok. V primeru s prejšnjim letom je število Mladih junakov na osnpvnih šolah narastlp za 13.133. Mladi Junaki imajo tudi svoj pospben mladinski list »Mladi junak« z odločno protialkphplnp tendenco. Mogo-če te statistike na nekaterih šplah ne jemIjejo dovplj resno, je pa protialkpholnp gibanje pri nas zares nujno in vse uČiteljstvp bi moralo ispdelovati pri boju prpti alkoholizmu. Če hočemo imeti resne uspehe na tem polju, bi morali pmejiti število gpstiln. Treznostnemu gibanju bi se mprala posvetiti večja pozprnpst že na učiteljišču, kjet naj bi se pripravili bodoči učitelji za intenzivnejši bpj proti alkohplizmu pri nas. Omejiti pa bi se mPrala tudi prosta žganjekuha in preprečiti ali vsaj omejiti bi se mprali razni plesi in veselice, ki so sicer brez visakeea moralnega in kulturnega pomena. a se na njih mnpgp pije. Treba bp misliti tudi na sanatorij za alkoholike, ki je za dravskp banovino, res nujno potreben. Po večletnem prizadevanju znanega psihijatra Forela se je ustanovil pred leti tak sanatprij v Švici in ker se je obnesel, so ga povzele vse moderne države. Dokler bi so tak sanatorij pri nas ustanovil, bi bilo treba poskrbeti, da se otroci alkoholikov odtegnejo kvarnemu vplivu svojih staršev. Pomisliti je treba, da je približno 25% zločincev sinov alkoholikov. Oče psihoanalize Sigrmind Freud pravi, da je za poznejši značaj človeka odločilno to, kar kdo doživlja kot otrok v prvih petih do šestih letih posebno v družbi očeta, matere, bratov in sestcr. Istega mnenja je tudi znaini psihijater in pedagog Alfred Adler in mnogi drugi vzgojitelji. Otroke bi bilo treba tedaj še pravočasno rešiti v dobra vzgajališča. Defektna deca Kjer je razvit alkoholizem, je tudi mnogo defektne dece. Za detektno deco so v dravski banovini naslednji zavodi: 1. Gluhonemnica v Ljubljani, kjer je 105 učencev. 2. pomožna šola za defektno deco v Ljubljani, kjer je 96 učencev, 3. pomožna šola za defektno deco v Mariboru s 105 učenci, 4. zavod za slepo deco v Kočevju s 40 učenci in 5. deško vzgajališče v Ponovičah pri Litiji s 56 učenci. Poleg tega so se ustanovili v nekaterih šolah pomožni razredi za defektno deco. Take razrede imajo šole: v Celju, deška in dekliška, v Mostah, v Trbovljah, deška in dekliška, v Šoštanju, v Slovenjgradcu, v Devici Mariji v Polju in na Viču. Iz statističnega izkaza je razvidno, da je bil-o ob koncu šolskega lcta 1933/34 od šoloobveznih otrok: negluhonemih 159 z govorilnimi hibami 47 slepih 49 zelo kratkovidnih 23 božjastnih 26 telesno nerazvitih 399 pohabljenih 96 psihopatov 114 debilnih 226 idiotov 87 inbecilnih 90 Vsi ti niso mogli obiskovati osnovne šole. Zavodov za defektno deco imamo premalo, da bi lahko sprejeli vse te učence. Poleg (tega je (se telesno nerazvitih in pohabljenih otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, a1 ne morejo v šoli napredovati, 206. Dušcvno defektnih in slabo nadarjenih, ki ne morejo slediti pouku, 2654, moralno pbkvarjenih 219, govorno defdctnih 161, vidno defektnih 54. Vsi ti učenci sicer obiskujejo šolo, so pa razredom samo v balast. Sami nimajo od pouka nič, ovirajo pa še drugim napredek. Če želimo, da bo imela šola uspeh, moramo nujno izločiti take učence in jim omogočiti vzgojo v posebnih zavodih in v pomožnih razredih. Kasneje bo treba misliti na internatsko urejene šole za defektno deco v Kranju, Tržieu, Krškem, v Šmarjah pri Jelšah in Škofji Loki. Te šole naj bi bile za ves srez. Za zdaj pa je nujna ustanovitev pomožnih razredov za defe'ktno deco v Št. Jerneju (Krško), v Radečah (Krško), v Laškem, v Zg. Šiški, v Sv. Benediktu v Slov gor., v Novem mestu, v Velenju pri Slovenjgradcu in na Jesenicah.