Po ugotovitvah
strokovnjakov bo-
ino v celjski obči-
ni v prihodnjih le-
tih morali na novo
zaposliti več tisoč
delavcev.
Ker bodo tudi dru-
ge občine v podob-
nem položaju (da
namreč ne bodo
mogle kriti potreb
po večji zaposlitvi
z lastno delovno si-
lo) , nam torej ne
bo preostalo dru-
gega, kot da bomo
izvoženo delovno
silo zopet uvozili.
Upajmo, da vsaj
brez carine!
ATOMSKE TOPLICE SO TUDI FORMALNO PREDANE V UPRAVLJANJE ROGAŠKEMU ZDRAVILIŠČU. OBČANI
OBSOTELJA SO RAZOČARANI, KER NISO USPELI S KONZORCIJEM O IZGRADNJI TOPLIC.
Občani Podčetrtka in Obsotelja so uporabili
še zadnjo možnost, da bi omililiesklep občinske
skupščine, s katerim bi naj že letošnjo pomlad
turistično društvo predalo atomske toplice roga-
škemu zdravilišču.
Po 18 letih, kar »atomske toplice« delujejo,
ni bilo opravljeno osnovno delo, da bi lahko vsaj
zdaj vedeli kako in kaj. Ni analiz o količini, niti
kvaliteti vode .
Nerazumljivo je otepanje in ravnodušnost do
tujega kapitala, če vemo, da je delež in moč
šmarskega gospodarstva premajhna za poseg, kot
je izgradnja Atomskih toplic.
V sredo in četrtek je bilo
v Podčetrtku in Šmarju dvoje
burnih sej o usodi atomskih
toplic. Medtem, ko so občani
Podčetrtka v sredo zvečer
kategorično zahtevali naj nji-
hovi predstavniki naslednji
dan v Šmarju zagovarjajo ide-
jo o konzorciju za izgradnjo
atomskih toplic, razširjeni ini-
ciativni odbor ni dovolil, da
bi te ideja dobila praktični
pomen. Ta odbor v bistvu ni
mogel niti vplivati, kaj šele
zdaj po pol leta spreminjati
sklep občinske skupščine, ko
je praktično bilo že rogaško
zdravilišče lastnik usode atom-
skih toplic.
Enotna ugotovitev vseh, ka-
terim je usoda atomskih top-
lic bistvena je v tem, da v
18 letih za te toplice ni bilo
storjeno mnogo. Pri tem mo-
ramo seveda takoj odšteti de-
lež podčetrškega turističnega
društva, čeprav je načelnik za
gospodarstvo šmarske občine
dokaj smelo predlagal (v za-
hvalo za 18-letno delo?), naj
vodstvo turističnega društva
odstopi. ..
Nadaljevanje na 6. strani
Celje, dne 14. oktobra 1970 — številka 41 — Leto XXIV — Cena fiO par .
Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec
Вшии1и1ишм1ма1итми1им1иимим1™^	imi i in ш 1^nнnñ№^^^'»^^^^ffl^н^rwl^
EMO: ZA 38 MILIJONOV REALIZACIJE
Г Iz enega največjih celjskih
delovnih koletivov prihajajo
optimistične vesti. Le-te zade-
^ vajo predvsem proizvodnjo in
sklop drugih vprašanj okrog
tega. Celotnemu kolektivu
EMO je lahko prijetno ob
dejstvu, da je z izredno pri-
zadevnim delom v mesecu
septembru dosegel več rekor-
dov. Tako so v tem mesecu
proizvedli 2.400 ton izdelkov,
kar je največ v tem letu,
vrednostno pa je znašala sep-
tembrska proizvodnja 38 mili-
jonov dinarjev. Pričakujejo,
da se bo spričo zavzetosti v
vseh obratih tudi oktobra po-
novil septembrski rezultat.
Potemtakem lahko v EMO re-
sno računajo z večjo letno
realizacijo od planirane za
leto 1970 — (350,000.000 din).
Septembra je znašala vred-
nost izvoza 514 dolarjev, kar
prav tako pomeni letošnji re-
kord tovarne. Tu so na vidi-
ku še nekateri novi posli
predvsem s področja grelne
tehnike.
Proizvodni in ostali rezul-
tati, ki so bili doseženi v
EMO zadnje obdobje, pome-
nijo tolikanj večjo težo spri-
čo dejstva, da je to kolektiv
ustvaril ob skrajšanem de-
lovnem tednu in s 3 odstotki
manj zaposlenih kot lani.
»VRTEC OGRADILA BOM, ROZ'CE ZASADILA BOM . . .« DA, IN ERNA
JURIČKI IZ GRČARJEVE ULICE 18, JE V RESNICI VRTEC NE SAMO
OGRADILA, MARVEČ GA SPREMENILA PO MNENJU POSEBNE KOMI-
SIJE CELJSKEGA OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA V
.NAJLEPŠEGA V CELJU. ZATO JE PREJELA TUDI ZLATO VRTNICO.
VESELJE IN PRESENEČENJE PA NEKAJ SOLZA IN ISKRENE ČISTITKE.
(FOTO: VIKTOR BERK)
RAZDELILNA POSTAJA
Delavci Elektro gospodarst-
va iz Maribora so v vasi
Bovše pri Vojniku na stebru
št. 89 daljnovoda med Cer-
kovci in Podlogom izvedli
praktični poskus kratkega sti-
ka, s katerim naj bi preisku-
sili in ugotovili, kako je pri-
pravljena za normalno delova-
nje nova razdelilna postaja v
Podlogu v Savinjski dolini.
Za poskus so izbrali najpri-
mernejšo varianto na daljno-
vodnem stebru, ki stoji v. ne-
posredni bližini stanovanjske
hiše Bovše 16 lastnika Mihe
Rihtarja. Praktičnega poskusa
Vozelno razdelilno postajo
v Podlogu so začeli graditi
leta 1968. Gradbena dela so
opravili delavci podjetja In-
grad, investitor je bilo Elektro
gospodarstvo iz Maribora,
kompletno montažo pa je op-
ravila Hidromontaža iz Mari-
bora. Celotna gradnja po-
membnega objekta, skozi ka-
terega je bila 11. septembra
prvič spuščena električna na-
petost, je stala 25 milijonov
din.
Največja pomembnost po-
staje je v tem, da bo direkt-
no povezovala slovenski elek-
tro gospodarski sistem z avst-
rijskim in po drugi strani
preko Divače z italijanskim.
S tem se je Jugoslavija di-
rektno vključila v mrežo SU-
DEL (Avstrija, Italija in Jugo-
slavija), preko nje pa v za-
hodno evropski elektro gos-
podarski sistem. To je za po-
dobnimi postajami v Cirkov
cih, Klečah in Divači četrta
postaja v Sloveniji, ki je gle-
de na povezavo s SUDELom
in zahodno evropskim siste-
mom najpomembnejša.
T. V.
No. /daj. ko so Šmarčani s prvim oglasom že
našli za Atomske toplice sicer priletno, toda
dobro ohranjeno nevesto, bomo z drugim mo-
goče našli tudi kakšno petično pričo-..
KARAVANA PRIJATELJSTVA
Vlak, ki je že tretjič peljal
nekdanje izseljence v' kraje
južne Srbije, je danes že tretji
dan na poti. 350 nekdanjih
izseljencev, med njimi tudi
mnogo iz širšega celjskega
področja, 200 članov različ-
nih kulturno-umetniških sku-
pin ter okoli sto družbeno-
političnih delavcev in zastop-
nikov gospodarskih organiza-
cij se je v ponedeljek zvečer
odpeljalo proti Beogradu in
naprej proti Aleksincu, ću-
priji, Gornjemu Milanovcu,
Titovim Užicam, Vrnjački ba-
nji, Trsteniku ...
Za Celjane bo osredno sre-
čanje v Ćupriji, kjer celotni
karavani pripravljajo svečan
sprejem z bogatim kulturno-
umetniškim programom. Sle-
dili bodo ogledi delovnih or-
ganizacij .kulturnih znameni-
tosti, športnih prireditev, dru-
žbeno-političnl delavci in go-
spodarstveniki pa se bodo z
domačini pogovarjali o zače-
tem sodelovanju, ki ga želijo
v bodoče še bolj razširiti in
poglobiti na vseh področjih.
V celjski delegaciji so poleg
predstavnikov delovnih orga-
nizacij in sindikata še pred-
sednica skupščine občine Ce-
lje Olga Vrabič, predsednik
Občinske konference SZDL
Celje Janko 2evart politični
sekretar Občinske konferen-
ce ZKS Stefan Korošec in
drugi.
Se nekaj zanimivosti z vla-
ka: najmodernejši kušeji, ste-
wardese, jedilni vagoni, am-
bulanta z dvema zdravniški-
ma ekipama informacijska
pisarna televizijske ekipe, štir-
je pevski zbori, med njimi
tudi celjski »Svoboda« pod
vodstvom Jurija Goriča, ves
čas pa bo — tudi med vožnjo
— skrbel za veselo razpolo-
ženje ansambel Vitek iz Ma-
ribora. Resnična in prijetna
karavana obujanja spominov
in nadaljevanja prijateljstva.
T. VRABL
SPREGLEDAL JE VLAK
JOSIP SAMBOLEC, 37, iz Šoštanja je ponoči vo-
zil z osebnim avtomobilom po cesti zaprti za promet
iz Pesjega proti Šoštanju. Spregeledal je vlak na
industrijskem tiru pri termoelektrarni, ki ga je pre-
mikal strojevodja IVAN TROBIŠ, 43, iz Celja Z av-
tomobilom je zadel v lokomotivo, ki ga je potiskala
šest metrov od mostu, kjer se je zagozdil. Sambo-
lec je dobil zelo hude in številne telesne poškodbe,
sopotnika FRANJA ŠKORCA pa je vrglo iz avtomo-
bila, tako, da je dobil le lažje poškodbe. Osebni av-
tomobil je popolnoma uničen.
KOLESAR JE NEPREVIDNO ZAVIL
Iz Vojnika je po Mariborski cesti vozil z osebnim
avtomobilom KAREL KOS, 27, iz Celja, ko je na
križišču z Ulico frankolovskih žrtev zavil predenj
kolesar ŽIVKOVIČ NOVAK iz Celja. Kolesar si je
pri trčenju zlomil roko.
PREVRNIL SE JE V JAREK
Proti Mtestinju se je peljal mopedist IGNAC
GABERŠEK, 39, iz Pristave in v Podčetrtku zapeljal
na levo stran ceste, kjer se je prevrnili v jarek.
Obležal je nezavesten.
NEPREVIDNO NA CESTO
Dr. CVETKO GRADIŠAR, 32 je z osebnim avto-
mobilom mei vožnjo iz Vojnika preti Celju prehi-
teval vprežno vozilo, ko je pritekla na cesto AMALI-
JA KOVAČ, iz Vojnika. Avtomobilist jo je kljub
zaviranju zadel. Dobila je pretres možganov.
SMRT POD KOLESI TOVORNJAKA
JOŽE DRNOVŠEK, 28 iz Sevnice je vozil s kom-
bijem proti domu. V Vrhovem mu je pripeljal na-
sproti po levi strani ceste s tovornjakom ALFONZ
TEKAVC z Gomislkega. Tovornjak je trčil v kombi
in ga rinil nazaj kar 35 metrov. Predvidevajo, da je
vozil tovornjak s hitrostjo 70 kilometrov na uro.
Kombi je obstal z zadnjimi kolesi na travniku,
s prednjimi pa na bankini. Drnovšek je medtem pa-
del iz vozila pod kelesa tovornjaka in obležal mrtev.
OBLEŽAL JE MRTEV
ANTON POTNIK, 31, iz Dobrove pri Zrečah je
vozil s tovornim avtomobilom po cesti II. reda iz
Podplata proti Pečici, k0 mu je pripeljal naspror.i
po sredini ceste voznik poni ekspresa STJEPAN
HOLOŽAN, 56, s Pragerskega. Haložan je zadel v
prednje kolo tovornjaka in z glavo udaril po karo-
seriji. Obležal je mrtev.
V VPREŽNI VOZ
KONRAD HORVAT, 45, iz Senovice je vozil^
vprežni voz proti Celju, ko je v Zadržah pripeljal
za njim z neregistriranim mopedom JOŽE VREČKO,
28, z Dvora pri Šmarju in trčil v zadnji del voza.
Mopedist je dobil težje poškodbe.
OTROK PRED MOPED
Iz Laškega je vozil proti Zidanemu mostu mo-
pedist STANKO RESNIK, 31, iz Strmce, ko je sko-
čil predenj s stranske ceste sedemletni MARJAN
GOREGRANC. Poškodoval si je desno nogo.
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
ANTON VODEB, 57, iz Velebja se je peljal s pony
ekspresom po šaleški cesti v Velenju in na križišču
s Kidričevo ulico zavil. V tem trenutku je po pred-
nostni Kidričevi pripeljala z osebnim avtomobilom
JOŽICA FELICI J AN, iz Velenja. Vodeb je pri trče-
nju padel in si zlomil nogo.
PRETESNO PREHITEVANJE
ALOJZ GOBEC, 61, iz Blata je potiskal kolo na
desni strani ceste iz žeč proti Slovenskim Konjicam.
Za njim je pripeljal s tovornjakom FRANC VER-
HOVČAK, 32, iz Pušenc, ki je vozil s kratkimi lučmi
in ga zaradi tesnega prehitevanja zbil po cesti.
Gobec si je zlomil kolk.
POVOZIL GA JE NA PREHODU
ALOJZ BOJNEC, 30, iz Nazarja je v Mozirju
prečkal cesto na označenem prehodu za pešce, ko
je po sredini ceste pripeljal voznik osebnega avto-
mobila zahodno nemške registracije FLORJAN RE-
MIC, 23. Z nezmanjšano hitrostjo je zadel pešca,
ki je dobil več težkih telesnih poškodb.
SMRT V JARKU
Voznik osebnega avtomobila — kombija FRANC
ŠEREG, 54, iz Ljubljane je vozil iz Slovenskih Ko-
njic proti Mariboru. Zaradi neprimerne hitrosti ga
je na ovinku v Dobrnež zaneslo na levo polovico
cestišča in nato v jarek. Po 22 metrih vožnje v jarku
je zadel cestnega delavca MAKSA TIČA, 37, iz Nove
vasi. Tič je zaradi težkih poškodb umrl med pre-
vozom v bolnišnico.
OD PONEDELJKA DO NEDELJE
V zadnjih sedmih dneh se je na cestah celjskega
področja zgodilo 46 prometnih nesreč pri katerih
je bilo poškodovanih 37 ljudi, od tega 12 teže. Tri
osebe so umrle.
Materialno škodo so ocenili na 436.400 dinarjev.
CELJE
Martin Lipičnik, Lopata in
Sonja Deželak, Bukovžlak;
Albert Završnik in Marija
Mlakar, oba iz Celja; Vladi
inir Kiket, Celje in Agata De-
želak, Strmec; Ivan Bukov-
šek, Svetli dol in Terezija
Novak, Svetina ter Ludvik
Teskač, škofja vas in Danica
Kotnik, Zadobrava.
GORNJI GRAD
Anton Lamprečnik, 31,
gozdni delavec in Angela
špeh, kmečka delavka, oba
iz Lenarta ter Kari Podpeč-
nik, 28, delavec in Elizabeta
Podbrežnik, 21, delavka, oba
iz Šmiklavža.
ŽALEC
Jože Ašenberger, 23, želez-
no in Majda Pliberšek, 18,
Lopata;- Aleksander Pokorny,
Celje in Nada Kuder, 24, Ža-
lec ter Martin Pogačar, 21,
Šempeter in Marija Verdev,
19. Kale.
CELJE
30 dečkov in 20 deklic
LJUBNO OB SAVINJI
2 deklici
ŠENTJUR PRI CELJU
deček in 2 deklici
CELJE
Kari Meh, 69, Zadobrova;
Štefan Cuk, 61, Celje; Andrej
Ziegel, 83, Brezno; Terezija
Jevšnik, 80, Celje; Ernest
Berčiiik, 64, Preloge; Jože
Novak 64, Okonina; Anton
Grdina, 77, Jakob; Marija Bu-
ko všek, 50, Nova vas pri Šent-
jurju; Irena Turkar, 6 me-
secev, Velenje; Anton Kro-
peč, 28, Celje; Viktor Kun-
štek, 58, Zagreb; Elizabeta
Breznik, 62, Qelje; Vera
Amon, 35, Strmec pri Vojni-
ku; Ашјп Pelko, 56, Ljubeč-
na in Alojzija Kovačič, 61,
Zbelovska gora.
GORNJI GRAD
Frančiška Kranjc, 72, kme-
tovalka, Florjan pri Gornjem
gradu.
LJUBNO OB SAVINJI
Franc Prislan, 82, kmeto-
valec, Radmirje; Franc Ko-
lenc, 58, mesarski mojster,
Ljubno ob Savinji.
ŠENTJUR PRI CELJU
Frančiška Kolar, 5 Drobin-
sko; Marija Rupnik, 80, preu-
žitkarica, Pletovarje; Anton
Jakše, 67, preužitkar, Sp. Sle-
mene; Mihael Vortušek, 86,
kmet, Šedina; Ana Pertinač,
91, soc. podpiranka, Hrastje
in Igor Bobek, 2 meseca, Bu-
kovje pri Slivnici.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Terezija Lah, roj. Kovačič,
83, Vonarje; Amalija Krušič,
roj. Karnpuš, 73, Sv. Ema;
Danijela Lah, 26, Roginska
gorca; Ana Zimšek. roj. Lah,
81, Virštanj; Jožef Jančič, 87,
Grlice.
ŽALEC
Lucija Boštjančič, roj.
Ograjenšek, 71, preužitkarica,
Andraž nad Polzelo; Ivan Dr-
nulovec, 65, delavec, Dobrič;
Avguštin šraml, 41, upokoje-
nec, Zabukovica; Janez Zu-
pane, 63, upokojenec, Petrov-
ce; Stanislav Sodja, 58, upo-
kojenec, Tabor; Avguštin Su-
kič, 48, uslužbenec, Žalec; Ju-
rij Kamšak, 76, upokojenec,
Prelska; Fortonat Korpnik,
60, upokojenec, Dobriša vas in
Lucija Kosu. roj. Podbregar,
71, gospodinja, Dobrteša vas.
PROSTE
KAPACITETE
Dovolj prostih ležišč imajo
zdravilišča Rogaška Slatina,
Laško in Dobrna, turistični
center Golte nad Mozirjem,
Logarska dolina, Solčava, Mo-
zirje, Velenje, šoštanj, Gornji
grad.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Odprti so: Dom na Okreš-
I lju, Dom na Gori Oljki, Celj-
ska koča, dom na Svetini,
bife pod slapom Savinje Rin-
ka, izletišče Stari grad nad
Celjem s Friderikovim razgle-
dnim stolpom, nekropola v
Šempetru, restavracija ob
Braslovškem jezeru in resta-
vracija ob Velenjskem jeze-
ru.
PRIREDITVE
V	Celju je v hotelu Celeia
vsak dan razen nedelje med-
narodni barski program s
plesom. V Rogaški Slatini je
plesna glasba vsako sredo in
soboto zvečer v restavraciji
Pošta. V Dobrni imajo plesno
glasbo vsako sredo zvečer ter
ob nedeljah dopoldne. V Ve-
lenju je plesna glasba vsako
soboto in nedeljo v restavra-
ciji Jezero, vsak dan razen
ponedeljka pa je v hotelu Pa-
ka mednarodni barski pro-
gram s plesom.
KOPALNI BAZENI
Vsak dan sta odprta pokri-
ta kopalna bazena na Dobrni
in v Laškem.
RAZSTAVE
V	Muzeju revolucije je do
16. oktobra ponovno odprta
razstava »Razvoj občine Celje
v Letih 1945—1970«. Muzej je
odprt vsak dan od 9. do 12.
ter od 15. do 18. ure.
V	Likovnem salonu je do
24. oktobra odprta razstava
oljnih slik Franceta Godca
pod naslovom »Rože in kra-
jine«.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 17. oktobra, do
12. ure je dežurna Nova le-
karna, Tomšičev trg 11, od
od sobote dalje pa lekarna
Center, Vodnikova 1.
METROPOL:
14. oktobra še francoski
barvni bilm »Podari ji tudi
luno z neba«; od 15. do 18.
oktobra francoski barvni
film »Misisipska sirena«;
19.	oktobra francoski barv-
ni film »Poslednji Safari«;
od 20. do 22. oktobra ame-
riški barvni film »Rio Bra-
vo«.
DOM:
od 15. oktobra ameriški
barvni film »Legenda o Ly-
lay Cläre«; od 16. do 18. ok-
tobra italijanski barvni film
»Mrtev ali živ«; od 19. do
20.	oktobra jugoslovanski
barvni film »Lisice«.
DOBRNA:
17. in 18. oktobra ameriški
barvni film »Poslednji Sa-
fari«.
Predstave v kinu Metropol
so vsak dan ob 16.30, 18.30
in 20.30 uri, v kinu Dom ob
16., 18. in 20. uri, v Dobrni
pa v soboto obi 8., v nedeljo
pa ob 16. uri .
Sobota, 17. oktobra ob I9.3Q
uri Oton Župančič »Veroni^
Deseniška« — gostovanje v
drami SNG Maribor na v
tednu slovenskih dramskih
gledališč.
Ponedeljek, 19. oktobra ob
19.30 uri Ivan Cankar »Kralj
na Betajnovi« — gostovanje
primorskega dramskega gie.
dališča iz Nove Gorice.
NOVOST)
S POLIC CELJSKE
ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE
The Ancient World. London
1970. S. II 4538.
Land and Peoples of the
World. London 1970. S. II 4539.
Worlds Beyond Ours. Lon-
don 1970. S. II 4540.
Realm of Nature. London
1970. S. II 4541.
Life and its Origin. London
1970. S. II 4542.
Lee R. Van Arsdale. S. Ei.
meri: Zdravnik. Ljubljana —
1970. S. 4544.
Romić S.: Betonske kon-
strukcije. I. Beograd S. II
4548.
«
Đurić V.: Parni kotlovi. I.
Beograd 1969. S. II 4549.
Načini i faktori širenja sred-
stava masovnog komunicira-
nja u Jugoslaviji. Beograd
1969. S. II 4550.
Winer B. K.: život u antič-
kom svetu. Ljubljana 1970.
; S. II 4551.
ZGOREL KOZOLEC
Jakobu Lamprečniku z Le-
narta št. 3 je zgorel velik
kozolec. Do požara je prišlo
zaradi kratkega stika v elek-
trični napeljavi. Požar, ki je
hitro zajel celotno gospodar-
sko poslopje, se je tako raz-
plamted, da ga niso mogli
pogasiti. Skupaj s poslopjem
je zgorelo tudi žito, 30 ton
sena in razno kmetijsko orod-
je. Škodo ocenjujejo na 170-000
dinarjev.
NESREČA PRI LOVU
Italijanski državljan Anto-
nio Lovise, doma iz Vicenze,
je bil na lovu v Zabukovju
pri Sevnici. Med lovom je z
lovsko puško obstrelil Lenar-
ta Klenovška z Mrzle planine.
Klenovšek je bil ranjen v
stegno leve noge.
Teniška sezona se bliža koncu. Bilanca letošnje dejavnosti teniške sekcije pri
НГЖ Celje je bila več kot uspešna tako v rekreacijskem kot športnem pogledu.
Sekcija je združila nad 170 članov! Mnogi so uspešno nastopali tudi na tekmova-
njih. Največji uspeh je zabeležila Blanka Godnikova s četrtim mestom na republi-
škem prvenstvu za pionirke. Lepo se je med mladinci izkazal tudi Dušan Punger-
šek; izredno živahno pa je bilo še klubsko tekmovanje, na katerem je v vseh sku-
pinah sodelovalo okoli 80 igralcev in igralk. Irena Sekirnikova (na sliki) je osvo-
jila prvo mesto med mladinkami ter med ženskami.
CELJSKI HOKEJISTI V ZVEZNI LIGI
V SOBOTO PRVA HOKEJSKA TEKMA
Celjski hokejisti so se na-
zadnje le odločili za sodelo-
vanje v B skupini zvezne li-
ge. Na to odločitev je močno
vplivala tudi Hokejska zveza
Jugoslavije, saj bi bila sicer
druga skupina v odsotnosti
celjskega moštva spet nepo-
polna.
Celjani gredo v drugo zve-
zno ligo z zelo resnimi po-
gledi. Zavedajo se namreč dej-
dejstva, da je moštvo v pri-
merjavi z lanskim letom os-
labljeno. Valter Čretnik, Sreč-
ko Audič, Milan Kroflič, Du-
šan Dobovičnik, Branko
šmerc in še nekateri bodo
tokrat manjkali. Hokejsko
palico so zamenjali z voja-
ško puško. V matični klub
pa se je vnovič vrnil Peter
Podsedenšek ki je lani branil
barve vevške Slavije. Sicer
pa je vodstvo hokejske sek-
cije poskrbelo še za eno okre-
pitev oziroma izpopolnitev ce-
lotnega moštva. V celjski
klub so namreč prestopili tri-
je nekdanji člani Kranjske
gore: Hribar, Sušnik in Ro-
bič. Med njimi je zlasti Hri-
bar tisti ki bo igral prvo vio-
lino. Vse pa tudi kaže, da bo
isti igralec prevzel še skrb
nad strokovnim delom. Vsi'
napori, da bi namreč v Celje
prišel češki trener, so ostali
zaman ali bolje rečeno — če-
škoslovaška hokejska zveza
ni uslišala prošnje Céljanov,
da bi dovolila prevzem tre-
nerskih nalog J. Vrbi iz Usti-
ne na Labi. Tako je bila ori-
entacija na lastne sile edini
in tudi pravilen izhod. Vtem
ko Peter Podsedenšek vodil
mladinsko moštvo, bo Hribar
z Jesenic postal bržčas trener
prvega moštva.
Celjani bodo torej startali
v zveznem tekmovanju. V B
skupini te lige bodo nastopali
še Partizan in Crvena zvezda
iz Beograda, Vardar iz Skop-
ja, Spartak iz Subotice ter
Mladost iz Zagreba.
Tekmovanje bo v prvem
delu potekalo dvokrožno, za-
tem pa se bodo formirale tri
skupine po štirje klubi, ki
bodo še.enkrat odigrali med
seboj po dve tekmi.
O uspehu Celjanov v tej
konkurenci je zaenkrat težko
govoriti, zlasti še, ker kvali-
teta špartaka in Vardarja ni
znana. Razen tega so propo-
zicije za tekmovanje takšne,
da zadnji iz B skupine prav-
zaprav zanesljivo ostane tudi
tudi v prihodnji tekmovalni
sezoni, v zvezni ligi, saj bo
za obstanek oziroma izpad
igral dve kvalifikacijski tek-
mi s prvakom republiških pr-
vakov. Tu pa je razlika v
kvaliteti tako velika, da je
obstoj zadnjega v B skupini
pravzaprav zagotovljen vsaj
za dve tekmovalni sezoni.
Celjani bodo imeli prvo
tekmo že v soboto, 17. ok-
tobra, zvečer na domačem, dr-
sališču v celjskem parku.
Srečali se bodo s Crveno zve-
zdo. Druge tekme v prvem
delu tekmovanja pa bodo po
naslednjem vrstnem redu: 24.
oktobra: Mladost — Celje,
31. oktobra: Celje — Partizan,
7. novembra: Celje — Spar-
tak, 14. novembra: Vardar —
Celje.
Celjski hokejisti stopajo v
novo delovno in tekmovalno
obdobje. Sezona se začenja
prej kot običajno; to pa je
tudi prednost umetnih drsa-
lišč. Sicer pa — dosti sreče
in uspehov v borbi za točke.
Ob zaključku redakcije smo
zvedeli, da se nekateri klubi,
zlasti iz Beograda in Subotice
zavzemajo, da bi začetek pr-
venstva odložili za štirinajst
dni. Tako je točen datum
starta v drugi zvezni ligi spet
negotov. Komu to koristi?
ATLETI TRETJI, ATLETINJE ČETRTE
V Beogradu in Zagrebu je
bilo letošnje državno ekipno
prvenstvo za člane in članice,
v obeh konkurencah pa % so
s precejnšnjim uspehom na-
stopili tudi člani AD Kladi-
var. Moški so osvojfii odlič-
no tretje mesto za Crveno
zvezdo in Sarajevom ter pred
Slavonijo, Olimpijo ter Mari-
borom, ženske pa so bile če-
trte za Slavonijo, Sarajevom,
Mladostjo ter pred Splitom in
Sento.
Oboji so zbrali večjo število
točk, kot na kvalifikacijah ter
bi ob morebitnih boljših re-
zultatih nekaterih posamezni-
kov ter ob nastopu vseh naj-
boljših atletov (manjkala sta
Vravnik in Urbančičeva) dose-
gli še boljše uvrstitve. Z us-
pehom smo lahko popolnoma
zadovoljni, saj je v obeh kon-
kurencah nastopila cela vrsta
mladih tekmovalcev, ki bodo
šele v prihodnjih letih dosegli
svoj vrhunec.
Med posamezniki moramo
znova pohvaliti odličnega
Branka Vivoda,' ki je izre-
dno bogato športno sezono za-
ključil z novim državnim re-
kordom — 214 cm! S tem je
ponovno dokazal, da je že ce-
lo sezono najboljši jugoslo-
vanski skakalec v višino, ki
bo ob vestnem in načrtnem
treningu lahko dosegel svoj
vrhunec na prihodnjem ev-
ropskem prvenstvu ter olim-
pijskih igrah v Mlinchnu.
Končno je dosegla nov repub-
liški rekord v teku na 800 m
Danica Urankar — 2:12,4 ter
tako popravila rekord Ančke
Slamnik iz leta 1969 — 2:13,0!
Med ostalimi moramo ome-
niti Kocuvana za osvojena tri
druga mesta (vidi se, da Ko-
cuvan počasi popušča v for.
mi!) ter Lubejevo za njene
izboljšane dosežke v tekih na
100 in 200 m. Izkazala sta se
Se Lešek (prvi pri skoku ob
palici — 440 cm!) in ing. Ko-
pitar (v kopju odličen četr-
ti!). Solidno so tekli še Svet <
(na 5000 m je premagal celo j
žuntarija), škof, Hladen in ne
nazadnje Žuntar.
Med člani so Kladivarjevi
atleti zbrali 32.549 točk, med
atletinjami pa Kladivarčanke
17.012 (za prvim mestom so
zaostale samo za slabih 800
točk!).
T. VRABL
RADKESBURG :
CELJE 6:1
V nedeljo dopoldne je v
Celju gostovala teniška ekipa
iz Radkesburga in prepričlji-
vo premagala domačine z re-
zultatom 6:1. Edino točko za
Celje je dobil Dušan Godnik.
BRANIK : CELJE 3:0
V	četrtfinalnem srečanju za
teniški pokal Slovenije je pr-
vo moštvo mariborskega Bra-
nika odpravilo drugo ekipo
Celjanov s 3:0. Za Branik sta
igrala Grmovšek in Sikošek,
za Celje pa Dušan Godnik in
Jazbec.
Kljub porazu sta Celjana do-
segla izreden uspeh, saj sta
se uvrstila med štiri najbolj-
še slovenske ekipe.
NA STARTU
100 KOLESARJEV
Komisija za šport in rekre-
acijo pri občinskem sindikal-
nem svetu v Celju je v petek
popoldne izvedla zanimivo
tekmovanje kolesarjev, ki je
uspela tako po organizaciji
kot udeležbi. Na startu je bi-
lo okoli sto tekmovalcev in
tekmovalk. Vtem ko so člani
tekmovali na 17 km dolgi, je
bila proga za starejše člane
in ženske dolga 10 km. Vsi pa
so morali spotoma opraviti še
nekaj nalog v streljanju, keg-
ljanju, poznavanju prometnih
znakov, spretnostni vožnji itd.
ČLANI — EKIPE: 1. Cetis
123 točk, 2. Libela 122, 3. Cin-
karna II 121, 4. EMO, 5. Cin-
karna I, 6. Klima, 7. Prosveta,
8. Ključavničar itd. Sodelo-
valo je dvanajst moštev.
ST. ČLANI: 1. EMO 95, 2.
Cetis 94, 3. Cinkarna 80 točk.
ŽENSKE: 1. Cinkarna 69,2.
Savinja 34 točk.
SPRETNOSTNA V02NJA —
POSAMEZNIKI: 1. Ribežnik
(Cetis), 2. Krajne (Kovinoteh-
na), z- Frelih (Prevozništvo),
4. čander (ExMO) itd.
Najboljši v posameznih sku-
pinah so dobili lepe nagrade,
za najuspešnejša v spretnost-
ni vožnji sta bili na voljo ce-
lo dve kolesi — ponyja. Oce-
njevali in nagradili so tudi
originalnost v oblačenju tek-
movalcev. Tu so prvo mesto
odnesli kolesarji iz cinkarne.
V	NEDELJO PROTI
MARAHTONU
Celjski hokejisti so tokrat
ostali brez srečanja. V nede-
ljo dopoldne bi morali igrati
v finalnem srečanju republi-
škega pokalnega tekmovanja.
Kot zastopnik zahodne skupi-
ne bi se morali srečati z zma-
govalcem vzhodne skupine,
2al pa zmagovalca mUrsko-so-
boške skupine ni bilo.
Domači igralci pa so kljub
temu imeli resen trening, kaj-
ti v nedeljo jih čaka težko
srečanje. V Celje pride vodeča
ekipa zahodne zvezne lige —
zagrebški Marathon.
jk
•	V I. razredu celjske
nogometne podzveze je ekipa
Partizan Polzela doma igrala
z Ljubnim 2:2. Nogometaši
NK Žalec so na domačem ig-
rišču s tesnim rezultatom
3:2 premagali Senovo.
•	V nadaljevanju tekmo-
vanja štajerske conske roko-
metne lige so rokometaši
Partizana Petrove doma iz-
gubili srečanje z Ljutome-
rom 14:17. Drugi predstavnik
v ligi Partizan Griže je v
derbiju za prvo mesto doživel
poraz z vodečo Gornjo Rad-
gono z 20:22.
T Г Tavčar
PARTIZAN JESENSKI PRVAK
Odboj karice Partizana Ce-
lje so zaključile letošnje pr-
venstvo. Z zadnjo, zaostalo
tekmo proti Jesenicam v go-
steh so se Celjanke izenačile
s Fužinarjem v številu točk
in v razliki v setih. Ker pa so
Celjanke dosegle večje število
pozitivnih setov, bodo »prezi-
mile« na prvem mestu.
V zadnjem srečanju so mo-
rale pokazati vse svoje zna-
nje, kajti z največjo težavo
so zmagale 3:2. Uspeh je delo
peterice deklet Grumove, šo-
štarjeve, Mežnaričeve, Malga-
jeve in Hvale.
KANAL PRESENETIL
Fantje Gaberja bodo še na-
prej igrali v republiški ligi.
Do zaključka jesenskega pr-
venstva sta še dve koli. V pri-
hodnjem kolu pride v Celje
— Sava iz črnuč, v zadnjem
kolu pa gredo Gaberčani v
Maribor k Braniku. Torej dve
težki tekmi, če upoštevamo
trenutno stanje na razpredel-
nici, se lahko zgodi, da bodo
na kraju celjski odbojkarji
predzadnji.
Tokrat so gostovali v Ka-
nalu. Domačini so na hitro in
kratko premagali Gaber je 3:0.
Niti enkrat samkrat niso Ga-
berčani prišli preko petih
točk. šesterica Gaberja, v ka-
teri nista nastopila trenutno
najboljša žilnic in Golner ni
mogla doseči kaj več. jk
IZDRŽALI SAMO
PETNAJST MINUT
Nogometaši 2NK Kladivar so se med tednom srečali
s trenutno najboljšo enaj sierico Slovenije Olimpijo. Ljub-
ljanski ligaš je privabil na Glazijo okrog 1000 gledacev, ki
so uživali samo v igri gostov.
Domaćini jim namreč niso bili kos. Samo v prvih pet-
najstih minutah so celjski »modri« igrali enakovredno im
celo preko Kompana v peti minuti povedli. Pozneje pa so
popolnoma popustili. Hribernik je sicer še imel v petnajsti
minuti izredno priložnost, da poviša rezultat na 2:0, toda
njegov prodor se je končal tako, da je odlični škulj udarec
obranil.
Po prvih petnajstih minutah pa so se gostje zbrali.
Zaigrali so zelo dopadljivo in dosegli zlahka preko Hoclenja,
Popivode in Bečejca pet zadetkov. Končni rezu t at 5:1 za
Olimpijo.	J. Kuzama
GOSTOM NITI ENE TOČKE — V šestem kolu prven-
stvenega tekmovanja v prvi skupini celjske nogometne pod-
zveze gostujoča moštva niso osvojila niti ene točke. Tako so
domači nogometaši dosegli kar 31 golov, gostujoči pa so jih
dosegli samo 9. Derbi srečanje v Šoštanju med domačim
Partizanom in Stražo iz Rogatca se je končal z zmago
domačih 3:1. Domači so si zmago priborili v zadnjih dvajsetih
minutah in tako ostali na vrhu lestvice in so do sedaj še
neporažena ekipa, ki ima vse možnosti, da postane p:vak CNP.
V drugi skupini pa so bili doseženi pričakovani rezultati.
V tekmovanje so se vključili tudi nogometaši Partizana Go-
tovlje, ki so po več letih zopet resno poprijeti z nogometom.
Rezultati 4. kola v II. skupini: Gotovlje — Sevnica 2:5,
Ponikva — Laško 3:2 in Žreče — Steklar П. 3:0. Rod de
Radeč i e bil r>rrwr
X. iavcar
ZELO TESNO PROTI KOVINARJU —. V sedmem kolu re-
publiške nogometne lige so igralci Kladivarja z največjo te-
žavo osvojili dve točki. S tem so obdržali tretje mesto na
razpredelnici in zaostajajo za vodečim Aluminijem za eno
samo točko. Rezultat srečanja 3:2 (1:1).
Srečanje na Glaziji je bilo dokaj klavrno, še več, v le-
tošnji sezonij še nismo videli tako medle in slabe igre. Moštvo
Kovinarja jé namreč slabo, toda kljub temu je kar dvakrat
vodilo. Z največjim naporom so domačini zmagali. Za Celjane
so dosegli gole Plevčak, Hribernik in Žavski, ki je tudi naj-
boljši na razpredelnici strelcev republiške lige.
jk
OLIMP OSVOJIL SAMO ENO TOČKO — Nogometni derby
v conski nogometni ligi je ostal brez zmagovalca, kajti Olimp
ni uspel premagati Kovinarja iz štor. Rezultata 0:0. Ena
točka je dovolj za tako slaba napada, kot sta ga imela Celje
in gostje. Videli smo povprečno igro, v prvem polčasu celo
slabo, v kateri napadalci niso izkoristili tudi stoodstotne pri-
ložnosti. še najbolj svetla toöka srečanja je bil zvezni sodnik
Blekač iz Šoštanja. Na razpredelnici je Olimp šesti, Kovinar
pa sedmi.	j'k
TORPEDO PRVAK
MEDOBČINSKE LIGE
V soboto in nedeljo je bilo končano zelo zanimivo tek-
movanje v medobčinski košarkarski ligi. V zaostali derby
tekmi X. kola je Torpedo po izenačeni igri premagal Prebold
in s tem osvojil prvo mesto na lestvici, ki mu omogoča di-
rekten vstop v II. republiško košarkarsko ligo (vzhod), kjer
bo imel vsled močne ekipe z Natekom na čelu velike mož-
nosti za lep uspeh. V drugi zaostali tekmi X. kola pa so
štore v Preboldu premagale ŠSD Prebold in dosegle zaradi
boljše koš razlike odlično drugo mesto. Tretje mesto je do-
segla ekipa Prebolda, ki je v jesenskem delu prikazala odlič-
no igro.
TOČKE DOMA IZGUBLJENE
DVAKRAT IZGUBLJENE
Rokometaši Zagreba so zmagali sredi Celja — 17:13! To
je že drugi poraz celjskih rokometašev na domačem igrišču!
Kljub dobri igri so morali točke prepustiti razigranim in raz-
položenim gostom. Celjanom v letošnjem prvenstvu ne gre
in ne gre ter imajo po osmih kolih (ob tekmi manj, ki jo
Igrajo v sredo z Železničarjem iz Sarajeva doma na igrišču
pri Skalni kleti) komaj dve točki ter so na predzadnjem
mestu! Ne bomo ponavljali starih stvari, da je mnogo ključ-
nih igralcev poškodovanih, da jih ne služi športna sreča itd.,
vendar za njihov trenutni neuspeh obstajajo tudi drugi vzro-
ki. Kateri? Samo v trenerju Tonetu Goršiču prav gotovo ne!
Igralci sami bi morali pokazati več volje in znanja, pa tudi
uprava bi morala delovati bolj elastično, kot deluje, škoda
bo za celotno Celje, če bomo izgubili predstavnika v zvezni
rokometni ligi, atraktivni športni panogi, ki je na igrišče
Skalne kleti vedno privabljala veliko število ljubiteljev ro-
kometa!
CELJANKE PRVAKINJE — V zadnji teloni Štajerske ro-
kometne lige so Celjanke doma premagale še ekipo Velike
Nedelje z 12:9 (4:4) ter tako brez poraza osvojile prvo mesto!
Gole so dosegle: Pavlovič 2, öretnik in Stegenšek 1 '.er Hud-
nik 8. Najboljši sta bili Obujeva in Hudnikova.
VISOKA ZMAGA CELJA B — Ekipa Celja B je v Štajerski
rokometni ligi premagala Veliko Nedeljo s 95:15. Najboljši
so bili brata Bojovič in Mrovlje.
ŽALEC
SLABO ZALO/EVA IN OPREMLJENA MES-
NICA V ŠEMPETRU
Franc Kasesnik. odbornik iz Šempetra: »Občane
zanima, zakaj Kmetijski kombinat iz Žalca še do
sedaj ni uredil mesnice v Šempetru, ki takšna kot je
zdaj ne odgovarja potrebam in normam. Prostori so
neustrezni, izbira in kvaliteta pa izredno slaba. Ob-
čani so še posebej razočarani zato, ker prav Kme-
tijski kombinat v večjih centrih gradi velike samo-
postrežne restavracije s kegljiščem, v lastni občini
pa ne morejo urediti manjše mesnice.«
Karel Kač, podpredsednik skupščine in uslužbe-
nec KK Žalec: »Nove prostore za mesnico bomo
uredili do 15. maja prihodnjega leta in sicer v za-
družnem domu, kjer nam bo prostor odstopil Sa-
vinjski magazin. Glede same kvalitete mesa pa bo-
mo takoj ukrepali in se to lahko kmalu uredi.«
SREDSTVA ZA UREJANJE TRGA
Franc Beričič odbornik iz Vranskega: »Občani bi
radi vedeli, kje bomo dobili sredstva za ureditev trga
Vransko, zajetje vodovoda, ureditev ceste v Prapreče
ter druga manjša, vendar nič manj pomembna ko-
munalna dela.«
Jožko Rozman, predsednik skupščine Žalec: »Tudi
na Vranskem boste moran začeti razmišljali o uved-
bi prispevka za urejanje mestnega zemljišča, kot
imajo to urejeni drugi večji centri v naši občini. Ra-
zumljivo je, da iz drugih prispevkov za mestna zem-
ljišča ne bomo mogli prenašati sredstva k vam,
da bi s tistim denarjem urejevali vaš kraj.«
PRODAJA ZEMLJE USTAVLJENA
Blaž Arlič, odbornik z Vinske gore: »Kmetje v
okolici Vinske gore so bili presenečeni in istočasno
razočarani, ko so zvedeli, da Kmetijski kombinat
prodaja zemljo, ki so jo obljubili tistim kmetom, ki
bodo dobili zemljo od kombinata, le-ta pa je že prej
začel z razprodajo. Kmete zanima, kaj bodo dali
njim?«
Karel Kač, podpredsednik skupščine in uslužbe-
nec KK Žalec: »Kmetijski kombinat je že ustavil
prodajo zemlje in je vs^ urejeno tako, da bodo
kmetje, kj bodo odstopili zemljo za šolo, dobili
ustrezno zamenjavo «
ŠMARJE
NOVO POKOPALIŠČE V VINSKEM VRHU
Krajevna skupnost v Vinskem vrhu je predlagala
šmarski občinski skupščini, da bi ji za ureditev no-
vega pokopališča dodelili zemljišče, ki ga je doslej
izkoriščal šentjurski kmetijski kombinat. V tej zve-
zi so ugotovili, da si je kombinat lastil pravico upo-
rabljati kake 3 hektare zemljišč v neposredni bližini
Vinskega vrha oziroma jih je dajal v najem obča-
nom. V okviru teh zemljišč je tudi parcela, pred-
videna za ureditev novega pokopališča.
Predlog krajevne skupnosti je občinska skupšči-
na sprejela. Ker krajevna skupnost ne more biti
lastnik omenjenega zemljišča, bodo problem uredili
tako, da bo z njim razpolagala občinska skupščina,
po dograditvi pokopališča pa bo krajevna skupnost
tega prevzela v upravljanje po vseh veljavnih pred-
pisih.
CELJE
IMENOVANJE ULIC
Na zadnji seji celjske občinske skupščine so spre-
jeli odlok o imenovanju Kamniške ulice, ki ,se od-
cepi od Ljubljanske ceste pr; mostu čez Ložnico in
poteka proti zahodu med savinjsko železnico in Ljub-
ljansko cesto. Pri tem pa se je razvila zanimiva raz-
prava, v kateri je odbornik GUSTAV GROBELNIK
med drugim predlagal, da bi nnj pri imenovanju ulic
sodeloval širši krog ljudi, med njimi tudi člani sveta
za kulturo in znanost, saj se tudi v imenovanju ulic
zrcali kulturna stopnja ljudi, ki živijo na določenem
območju. Sicer pa je še menil, da bi naj bilo ime-
novanje vsaj na začetku In koncu ulic natančneje
označeno in napisano več kot Pa n.pr. samo Star-
tova ulica, Gradnikova ulica itd. Vsaj na začetku in
koncu ulic bi lshko pisalo po katerem Stanetu nosi
ulica ime, po katerem Gradniku, ali pesniku ali pr-
voborcu in podobno. Skratka, takšnih in podobnih
pojasnil bi pri označevanju in imenovanju ulic po-
trebovali več.
Odborniki so se strinjali z njegovim mnenjem.
VNOVIČ SMETIŠČE
RUDI PEPERKO, odbornik: Ni prvič, da postav-
ljam vprašanje, kako je z ukinitvijo in ureditvijo
smetišča pod Golovcem. Ko sem pred meseci sprožil
ta problem in opozoril na nevzdržen položaj, tudi za-
radi higienskih razlogov, sem dobil odgovor, da bo
zadeva urejena do prvega maja. Zdaj pa pišemo
poznejši datum, napravljenega pa še ni nič. Zato v
tej zvezi tudi vprašujem, kako je z izpolnjevanjem
zagotovil, ki jih dobimo v obliki odgovorov na od-
bomiška vprašanja, če že določenega sklepa ni moč
realizirati, nai bi predstavniki strokovne službe vsaj
poročali. Tako bi zadeva okoli smetišča ostala ne-
dotaknjena, če nanjo ne bi nekoč opozoril.
IVAN PET AUER, načelnik oddelka za gospodar-
stvo in družbene službe: Položaj je v resnici nev-
zdržen in ljudje tam blizu zaradi smradu še spati
ne morejo. To bi morali urediti čimprej.
RIDI ŽUGELJ, načelnik oddelka za gradbene in
komunalne zadeve: O zadevi in rešitvi bomo poročali
na naslednji sejá občinske skupščine.
REGNINE
Podobno kot pred dvema
tednoma na seji izvršilnega
odbora medobčinske komisije
za koncept regionalnega dol-
goročnega razvoja, tako je tu-
di minuli četrtek na seji same
komisije bilo ugotovljeno, da
se na pripravi gradiva za regij-
ski koncept razvoja de^a v skla-
du z načrtom. Doslej so bile op-
ravljene vse ustrezne pred-
priprave; izdelan je bil po-
slovnik za delo komisije, pro-
gram dela in spremljanja ak-
cije, hkrati pa je steklo tudi
obsežno delo pri nosilcu ak-
cije — Zavodu za napredek
gospodarstva.
Na zadnji seji komisije je
bilo moč slišati poročilo di-
rektorja Zavoda za napredek
gospodarstva Fedorja Gradiš-
nika o izdelavi monografij za
posamezne občine o ekonom-
skih trendih razvoja. Strokov-
njaki zavoda so že pripravili
4 monografije, in 'sicer za
občine Šmarje, Laško, Sloven-
ske Konjice in Celje. O neka-
terih bistvenih elementih v
teh študijah so se člani ko-
misije seznanili tudi na seji.
V izdelavi pa so še študije za
obciné Velenje, Žalec, Šentjur
m Mozirje. Tudi delo na iz-
delavi študije o demograskem
kompleksu celjske regije je
že zelo daleč. V naslednjem
obdobju bo po sklepu komisi-
je prišlo do temeljitega veri-
ficiranja dognanj v posamez-
nih monografijah. Opravljeno
naj bi bilo na ta način, da
bi v občinskih središčih tja
do 15. novembra letos orga-
nizirali razprave v širšem
krogu o izsledkih v mono-
grafijah. Ugotovitve in pred-
logi bi strokovnjakom skupaj
z materiali v študijah služili
kot objektivizirana osnova za
sestav oregijskega koncepta
razvoja, ki bo moral, razum-
ljivo, abstrahirati občinske
meje. K razpravam naj ^
pritegnili tudi različne dm«e
inštitucije v, regiji in ob£¡.
nah, ki so zavzete zp razvoj
regije oziroma s svojim po.
slanstvom oblikujejo skupe¡1
razvoj. Sporedno naj bi ob-
ravnavali tudi republiški kori.
cept razvoja, kajti regijski bo
integralni del slednjega. Za
bližnje razprave o občinski^
monografijah bo Zavod za na-
predek gospodarstva pripravil
daločena vprašanja, na katera
želi nadrobne odgovore.
K.
ALPOS, ŠENTJUR IN VODA
V ŠENTJURJU VČASIH TEČE IZ PIP TUDI ČRNA VODA
V osrednji točki dnevnega
reda zadnje seje skupščine
občine v Šentjurju — analiza
gospodarstva v občini za ob-
dobje januar—avgust — so
odborniki največ časa in raz-
prav posvetili problemu Al-
posa in z njim vode v Šent-
jurju.
Medtem, ko so v Lesni in-
dustriji Bohor letos zabeležili
vrsto izredno ugodnih rezulta-
tov, saj so v osmih mesecih
dosegli letni plan izvoza in
v Kmetijskem kombinatu do-
segli približno takšne rezulta-
te kot lani, je industrijska
proizvodnja v Alposu manjša
kot lansko leto in tako seve-
da ne dosega zastavljenega
plana.
Ko je predsednik skupšči-
ne Aci Svetina govoril o sta-
nju v Alposu, je med drugim
dejal:
»Trenutni problem Alposa
in nižje industrijske proizvod-
nje je mnogo širši. Gre nam-
reč za kompleksen problem
dosedanjega in bodočega raz-
voja tega podjetja. V Alposu
niso bili zagotovljeni osnovni
predpogoji kljub razvoju, ki
so ga dosegli. Alpos je vselej
dobival toliko družbenih sred-
stev, da je premejal tehnolo-
gijo, vendar je niso nikdar
uredili do konca. Danes ima
samo ena hala videz indu-
strijskega podjetja, medtem
ko se v ostalih odvija proiz-
vodnja na pol obrtniški na-
čin. Celotna tehnologija je po-
trebna dokončne spremembe,
drugače he moremo pričako-
vati normalnega in uspešnega
razvoja. Nemogoče je reše-
vati Alpos z nakupom tega
ali onega stroja, gre za iz-
vedbo celotnega programa.«
Obseg proizvodnje v Alposu
je bil nizek zaradi izpada
proizvodnje šivnih cevi. Nov
stroj, ki so ga kupili, bi sicer
omogočil povečano proizvod-
njo, vendar je primanjkovalo
reprodukcijskega materiala,
predvsem jeklenih trakov. To-
da tudi če bi bilo dovolj tra-
kov in cevi,, bi v Šentjurju
nastal hud problem, ki se je
sicer v zadnjih mesecih že
pokazal. Novi stroj potrebu-
je ogromne količine vode za
•ohlajevanje. Alpos pa nima
lastne industrijske vode, tako,
da so jo dobivali iz mestnega
vodovoda. S tem pa so bili
izredno prizadeti prebivalci,
saj stroj porabi toliko vode
kot vsi šentjurčani. Ce so
v Alposu nekaj ur črpali vo-
do, je bil porušen vodni re-
žim za nekaj prihodnjih dni.
Tako prebivalci niso nikdar
vedeli, kdaj bo zmanjkalo
vode. Iz pip je pritekla oelo
črna voda.
V prihodnjih dneh se bodo
morali pri Alposu temeljito
pogovoriti, od kod v bodoče
črpati vodo, saj je težko pri-
čakovati, da bo Šentjur več-
krat ostajal brez vode zaradi
stroja. Nekateri menijo celo
to, da bi sanitarne inšpekcije
odločno ukrepale, če bi ugo-
tovili, kakšna voda teče iz
šentjurskih pip.
M. SENIČAR
CELJSKI ZDRAVSTVENI DOM REORGANIZIRA SLUŽBO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
DELAVCEV
ZA ZDRAVJE DELAVCEV GRE
Na celjskem območju iz le-
ta v leto narašča število in
validov. Ponekod je invalid-
skih upokojencev celo več kot
tistih, ki so bili starostno
upokojeni. Ta ugotovitev je
eden izmed razlogov za od-
ločitev celjskega zdravstvene-
ga doma, da reorganizira slu-
žbo zdravstvenega varstva de-
lavcev na svojem območju in
da s sistemom obratnih in
drugih ambulant zagotovi
učinkovitejše in kompleks-
nejše varstvo aktivnega pre-
bivalstva.
V Celju sta o problemih
zgodnjega invalidiziranja in
delovnih pogojih ter skla-
da s tem o zdravstvenem
varstvu delavcev govorila v
zadnjih dneh dva foruma:
'medobčinsko društvo telesnih
invalidov in udeleženci po-
svetovanja, ki ga je na občini
sklicala — na pobudo sveta
za zdravstvo — predsednica
skupščine občine Celje Olga
Vrabičeva.
Velika obolevnost in inva-
lidnost delovnih ljudi je na
celjskem območju znatno več-
ja kot v republiškem pov-
prečju. To dejstvo sicer pogo-
juje več vzrokov — zastare-
lost industrije, težki delovni
pogoji, mendaliteta in drugi
— kar vse bi morali obrav-
navati v pospešeni skrbi za
varstvo pri delu. V tem ok-
viru je zdravstveno varstvo
delavcev prav gotovo ena naj-
pomembnejših okoliščin. Po-
datki namreč povedo, da raz-
lične bolezni dihal, kože in
podkožja, prebavil in drugih
organov — pa tudi delovne
nezgode pri delu in izven
njega — nosijo največji delež
pri zgodnjem — invalidskem
upokojevanju delavcev. Samo
v lanskem letu so invalidske
komisije spoznale za invalide
tretje kategorije 778 ljudi, od
katerih je mnoge potrebno
zaposliti na novih delovnih
mestih, kjer v neurejenih po-
gojih delajo bolj ali manj
uspešno. Zaposlovanje invali-
dov tretje kategorije pa je
na celjskem območju velik
problem. Le redko so delov-
ne organizacije, ki bi bile v
svojih statutih poskrbele za
določila o invalidih in še
manj o takih, ki bi načrtno
skrbele za ustanavljanje de-
lovnih mest, kjer bi se in-
validi lahko enakovredno
vključevali v proizvodni pro-
ces.
V iskanju vzrokov tolikšne
invalidnosti strokovnjaki mar-
sikaj ugotavljajo: nepopolno
poklicno usmerjanje, predol-
go vztrajanje na težkih in
zdravju škodljivih delovnih
mestih, premalo učinkovito
zdravstveno varstvo in drugo.
Celjski zdravstveni dom se je
zato odločil, da z mrežo obra-
tnih ambulant in drugih po-
dobnih oblik že v bližnji pri-
hodnosti zajame v učinkovi-
tejše zdravstveno varstvo 35
tisoč aktivnih prebivalcev. V
obratnih ambulantah, ki bi iz
čakalnic v zdravstvenih domo-
vih odtegnile veliko pacien-
tov, pa bi opravljali tudi ve-
liko takega dela, ki je bilo
doslej zapostavljeno — sezna-
njali bi se z naravo v delov-
nih organizacijah in bi nudi-
li kompleksnejše zdravstveno
varstvo za širok krog ustvar-
jajoče populacije.
V ta namen bodo v delov-
nih organizacijah morali pred-
videti tudi nekaj sredstev. Za-
nimivo je, da so predstavniki
različnih podjetij na omenje-
nih posvetovanjih to svojo
pripravljenost zelo odločno
potrdili. Podpirajo pa jo tu-
di sindikati in druge družbe-
no-politične organizacije.
Tako naj bi na celjskem
območju že v kratkem začelo
ž delom 14 obratnih ambu-
lant, ki bi hkrati z drugimi
oblikami, ki se jih bodo v
celjskem zdravstvenem domu
še lotili, poskrbele za učin-
kovitejše zdravstveno varstvo
delavcev.
I. BURNIK
VEČJI POMEN
SAMOUPRAVE
SINDIKATI - O ZDRAVSTVENEM
ZAVAROVANJU DELAVCEV
Kot ob večini pomembnej-
ših razprav o vprašanjih
zdravstvenega zavarovanja in
zdravstvenega varstva, so sin-
dikati celjske regije zelo ak-
tivno vključujejo tudi v jav-
no razpravo o stautu skupno-
sti zdravstvenega zavarovanja
delavcev, predvsem pa v obli-
kovanje stališč v zvezi s funk-
cijo tovrstne samouprave. S
tem namenom so se prejšnji
teden sestali v Rogaški Slati-
ni na posvetovanju predstav-
niki občinskih sindikalnih sve-
tov celjskega območja ter
medobčinskega strokovnega
sindikata. V prvih pripombah,
ki so jih oblikovali v zvezi z
gradivom, ki ga je predložila
skupščina komunalne skupno-
sti socialnega zavarovanja, so
med drugim menili, da bi mo-
rali člani te skupščine veliko
aktivneje sodelovali s sredino,
ki jih je izvolila. V ta namen
bi morali pogosteje skliceva-
ti zbore zavarovancev, ki bi
jih v najožjem pomenu mo-
gli predstavljati tudi delegati,
ki so neposredno volili čla-
ne skupščine.
Sindikati se strinjajo tudi z
novimi vidiki zdravstvenega
varstva delavcev, kakor ga v
okviru posebne službe predvi-
deva celjski zdravstveni dom.
Sklenili so tudi aktivno so-
delovati v javni rzapravi, ki
bo v zvezi s statutom komu-
nalne skupnosti socialnega' za-
varovanja potekala v delovnih
organizacijah in na terenu.
Gre namreč za kompleks iz-
redno pomembnih vprašanj,
od katerih bo v prihodnje v
nemajhni meri odvisen nivo
zdravstvenega varstva prebi-
valstva.
I. B.
ZA PRAZNIK ŠOLA IN CESTA
ŠTIRI KAJUHOVE NAGRADE V VELENJSKI OBČINI
Godba na pihala Zarja iz Šoštanja
Franjo Arlič
Tudi letošnji praznik velenj-
ske občine, osmi oktober, v
spomin na prvi partizanski
napad na Šoštanj, v noči od
1. na 8. oktober 1941. leta, je
opozoril na akcijo »mesto—
vasi«, na program, ki so ga
v velenjski občini sprejeli, da
s skupnimi močmi pomagajo
zlasti tistim krajem in lju-
dem, ki doslej niso bili de-
ležni novih cest, šol in po
dobno.
Tako so tokrat, na sam pra-
znični dan, partizanske Ravne
dobile 6 km nove asfaltirane
ceste, ki pelje do Šoštanja,
razen tega pa še novo šolo.
Medtem ko so cesto zgradili
večidel s pomočjo domačinov,
so sredstva za šolo črpali
iz krajevnega samoprispevka.
Ravenčani so pri obeh ob-
jektih sodelovali z deležem
10.000 prostovoljnih delovnih
ur (delno so pomagali še šo-
štanjčani in Velenjčani) ter
s petnajstimi milijoni starih
dinarjev.
Oba objekta, tako cesto kot
šolo, je izročil namenu častni
predsednik republiškega od-
bora Zveze združenj borcev
NOB, Franc Leskošek-Luka.
Prireditve v počastitev pra-
znika velenjske občine so se
začele 4. in 11. oktobra. Na
slavnostni dan, osmega oktob-
ra, so imeli v Šoštanju naj-
prej komemoracijo pri spo-
meniku talcev, kjer je govoril
sekretar osnovne organizacije
ZK Šoštanj, Rudi Bajee.
Na osrednji prireditvi v
Ravnah pri Šoštanju pa je o
pomenu praznika, uspehih in
razvoju velenjske občine spre-
govoril predsednik občinske
konference SZDL, Milan Ster-
ben. Ob tej priložnosti so po-
delili tudi Kajuhove nagrade,
najvišja občinska družbena
priznanja. Nagrade so dobili:
godba na pihala Zarja iz Šo-
štanja za 45-letno uspešno de-
lo, šaleški oktet iz Šoštanja
za uspehe, ki jih je dosegel
v desetletnem obstoju, rav-
natelj osnovne šole v Velenju
in znani družbeno politični
delavec Franjo Arlič za dvaj-
setletno delo in Ivo Goro-
granc, direktor stanovanjskega
podjetja v Velenju za delo v
gasilski organizaciji ter za
aktivnost na drugih področjih
družbenega življenja.
Spored prireditev za praz-
nik velenjske občine so izpo-
polnili še s kulturnimi, za-
bavnimi in športnimi nastopi
in ne nazadnje s srečanjem
pionirjev-dopisnikov sloven-
skih pionirskih glasil.
Ivo Gorogranc
šaleški oktet iz Šoštanja
MLADI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
BOGAT PROGRAM PREDSEDSTVA OK ZMS V CELJU
Na prvi seji novega pred-
sedstva. obcinsKç konference
veze mladine v Celju so si
mladi zastavili izredno bo-
gat delovni program, v kate-
rem ima vsaka akcija po-
memben delež.
Ta mesec pričenjajo lokal-
ne delovne akcije. Naslednjo
soboto bodo pričeli mladinci
skupno s pripadniki Jugoslo-
vanske ljudske armade gra-
diti cesto v Ljubečni. Kon-
cem meseca se bosta pričeli
politična šola za dijake zak-
ljučnih razredov osemletk in
šola za mlade samoupravljal-
ce. Organizirali bodo tudi se-
minar za vodstvo in člane
Zveze mladine v delovnih or-
ganizacijah. V tem in pri-
hodnjem mesecu se bodo čla
ni predsedstva pogovarjali v
°smih delovnih organizacijah
Celja o tem, kako poživiti
delo aktivov Zveze mladine in
o tem, da bi se mladi čim-
bolje vključili v samouprav-
ljanje. Pri občinski konferen-
ci bo v prihodnjem obdob-
ju delovalo tudi več interes-
nih aktivov na različnih pod-
ročjih. 2e oktobra bodo skli-
cali aktiv učencev v poklicu.
Pogovorili se bodo o še ne-
rešenih problemih strokovnih
šol in sestavili zaključke, ka-
tere bodo posredovali tudi
vsem republiškim poslancem.
Pomemben delež aktivnosti
zajemata tudi sodelovanje
celjske mladine s študenti
m pripadniki JLA. Se pose-
bej pri prvem bo potrebno
narediti mnogo, glede na to,
da vlada pri delu študentov
zatišje že več kot dve leti.
Na srednjih šolah bodo v
naslednjih mesecih zopet go-
vorili predvsem o uveljav-*
ljanju mladih v šolskem sa-
moupravljanju.
Posebno pozornost pa bodo
do konca leta posvetili mia
dim v krajevnih skupnostih
s tem, da bodo skušali akti-
virati mladino v Vojniku, Do-
brni, Frankolovem, šmartnem
in na Svetini. V ta namen bo-
do pripravili tudi poseben se-
minar za vodstva terenskih
aktivov. V letošnjem obdobju
bo namreč celjska mladina
precej delala na poživitvi de-
la mladih v krajevnih skupno-
stih.	M. Seničar
IZ POPOTNE BELEŽKE PO AŽURNI
OBALI
Naša lepa Jugoslavija, slavi kot »čar« naravnih le-
pot od členovite 1.200 km dolge Jadranske obale, do
Alpskih smučarskih terenov, planinskih domov, je-
zer, zdravilišč in naravnega bogastva. Da je temu ta-
ko, nam zgovorno Priča vsakoletno naraščanje tujih
turistov, ki ne morejo mimo tega, da naših lepot
nebi občudovali. Da! O tem in podobnem smo bih
doslej vajeni čitati le o tujih turistih. Zadnja leta
pa se tudi vse bolj uveljavlja potovanje jugoslovan-
skih turistov po tujini. Nenehna rast življenjskega
standarda omogoča, da se induvidualno ali kolek-
tivno organizirajo skupinska potovanja v tujino.
Osebno sem bil član kolektivnega potovanja z
avtobusom v aranžmaju celjskega »Autoturističnega
podjetja — Izletnik Celje.« Bilo je meseca septemb-
ra letošnjega leta, ko .sem se znašel v skupini 36
potnikov s programom potovanja po Italiji in Fran-
ciji.	*
Simpatična Dragica Soršak in priljubljen šofer
Franček Grobelnik, sta nas popeljala dne 24. 9 70
v večernih urah iz Celja preko Sežane po avto cesM
mimo Milana do Genove, kjer smo imeli daljši p>
stanek za sprehod Po največjem italijanskem prista-
nišču. Od tu na« je pot vodila vzdolž italijanske
»Cvetlične obale« od pešečenih plažah med bujnim
rastlinstvom do svetovno znanega mesta »San Re-
ma«, ki ga poznamo po festivalih petja in glasbe.
Potovanje smo nadaljevali do kneževine Monaco,
znano po Monte Carlu in njegovi igralnici Cassino.
Proti vstopnini smo si ogledal: notranjost te zname-
nite stavbe. Sledil je ogled palače princa Rainer j a
in botaničnega vrta kaktusov, ki predstavlja »čar«
vseh lepot rastlinstva. V večernih urah smo prispeli
v najlepše francosko letovišče na Modri obali —
NICE, kjer smo prenočili in naslednji dan nadalje-
vali vožnjo po čudoviti francoski rivieri »AŽURNI
OBALI« do Marseilla. Med vožnjo na tej relaciji
smo si privoščili v St. Trepezu, ob čudoviti obali
z mivko, kratek postanek za kopanje. Morje 25 sto-
pin C, dnevna temperatura med 25 in 30 stopinj C,
to je bil-užitek v tem letnem času ob Ažurni oba>i
res edinstven. Po ogledu Marseilla in Notre Dame
de la Garde, odkoder je bil čudovit razgled, smo
potovanje nadaljevali skozi divjo prirodo Camargue
ob izlivu reke Rodana v morje. V večernih urah smo
prispeli do Montpellier-a, kjer smo vnovič orenočili.
V dopoldanskih urah naslednjega dneva, smo si
ogledalj Vinogradniško zadrugo v predmestju Mont
pelliera. Bratev je bila v polnem teku. V razgovoru
z vodstvom Zadruge so strokovnjaki kmetijstva naše
skupine izmenjali več koristnih delovnih izkušeni, ki
so v medsebojni primerjavi zelo sorodne našim
prilikam. Zanimiva je ugotovitev, da se tudi v Fran-
ciji mali in srednji kmetje vedno tolj vključujejo
v zadruge, ki se formirajo na prostovoljni bazi kmeta
— kooperanta. Samo v zadrugi ima kmet zagotovljen
svoj perspektivni razvoj.
Nato smo nadaljevali potovanje v dolino reke
Rodana in znano pokrajino Provansa do Nimes-a,
kjer smo si ogledali znano rimsko areno iz I. sto-
letja in Avignon, nekdanji sedež papežev. Pot nas
je vodila skozi mesto Donzere. kjer je največja
zapadno evropska elektrarna. Našemu vodiču tov.
Dragici Soršak, ni zmanjkalo besednega zaklada in
nas je sproti seznanjala z vsemi geografskimi, zgo-
dovinskimi in drugimi zanimivostmi iz krajev po-
tovanja, medtem, ko je Franček spretno vrtel »kr-
milo« udobnega avtobusa, v katerem smo se počutili
povsem varno in prijetno. Tako smo prišli do mesta
Dauphine v goratem pobočju pred Grenoble in na-
daljevali pot do samega Grenobla, zimskega šport-
nega središča Francije. Le tega smo si bliže ogledali
v večernih urah in bili priča lepo urejenega mesta
v tem čudovitem alpskem področju.
Dve tretjin pota je bilo že za nami in tako srno
v jutranjih urah nadaljevali potovanje skozi Savoj-
sko provinoo do znanega letovišča Chamonix pod
Mont-Blanoom. Po krajšem postanku smo nadaljevali
skozi najdaljši cestni predor na svet« pod Mont
Bianconi v dolžini 11.6 km v dolino Aoste, eno naj-
lepših planinskih dolin Italije. Tako smo prispeli v
večernih urah v Milano, kjer smo se odpočili in na-
daljevali do Verone. Med ogledom zanimivosti me-
sta — rojstnega kraja Julie in Romea, smo videli
tudi zelo dobro ohranjen Anphiteater, kjer še danes
prirejajo razne letne igre.
Smer nadaljevanja poti Venecija—Mestre—Seža-
na—Postojna—Ljubljana—Celje, kamor smo prispeli
v večernih urah in s tem zaključili čudovito potova-
nje, ki nam bo ob številnih photo posnetkih ostalo
v trajnem spominu Končni zaključek nas vseh je
bil enoglasen, da bi si z »IZLETNIKOM« Celje, še
želeli podobnih potovanj.
FRANJO VOH
OBVESTILO
Male oglase sprejemamo načelno v upravi lista
vsak teden do 10 ure v soboto Izjemoma spre
jemamo naročila za male oglase iz oddaljenih
krajev bolnišnic zavodov in podohno tudi v
pismih et nakaže naročnik istočasno ustrezno
vsoto denarja
N TEDNIK OGLASNI ODDELEK IN SPRE
IEM RADIJSKIH- OBJAV TER ČESTITK. Ce
I je. Trg V. kongresa 10
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na omenjenih sestankih je
znova izbila na dan vsa zaostala
miselnost, lokalizem in gospo-
darska nepreračunljivost posred-
nih ali neposrednih arbitrov
usode Atomskih toplic.
Torej vse to, kar je krivo, da
so Atomske toplice po 18 letih
to, kar danes so! Rogaško zdra-
vilišče, ki je prevzelo ali bilo
določeno za krojilca nadaljnje
usode tega »fenomena lnega po-
java v Harinih Zlakah« ali pred-
lagani konzorcij, doslej nimata
za začetek niti raziskane ošnove,
na kateri bi naj krojili nadaljnji
razvoj toplic. Imajo podatke o
nekaj vrtinah, skope analize o
vrednosti vode in nič več. Mno-
go premalo za osnovo, na kateri
bi naj trdno stala investicija za
začetek vsaj milijardo starih
dinarjev.
PO 18 LETIH ZNOVA
IZ NIČ
Glede na to, da še ni potreb-
nih temeljnih analiz, seveda ni
niti opravljenih tržnih raziskav
niti finančne konstrukcije na-
ložb v Atomske toplice. Pred-
stavnik rogaškega zdravlišča, ki
je sicer na šmarski seji ultima-
tivno postavljal svoje pogoje, v
isti sapi ni mogel prisotne se-
znaniti z njihovimi načrti o to-
plicah, ker teh načrtov tudi Ro-
gaška še nima.
Kljub vsemu pa ostajajo ne-
katera nesporna dejstva, ki so
verjetno vzrok, da Obsotelje ni
preveč navdušeno nad prenosom
lastništva nad Toplicami. Gre za
dejstvo, da kolektiv rogaškega
zdravilišča vsako leto vlaga
ogromna sredstva v Rogaški
Slatini. Tako zdaj financira grad-
njo polnilnice v približni vred-
nosti 10 milijonov novih dinar-
jev. Po prioriteti postavlja na
prvo mesto enako investicijo ob
prestavitvi ceste, ki zdaj hromi
turizem v Rogaški. Nato bo po
vsej verjetnosti na vrsti, tako so
vsaj nekoč javno napovedovali,
gradnja bazenov in hotela v Ro-
gaški. Tudi to bi naj veljalo ena-
ko vsoto.
Srednjeročni razvojni program
šmarske občine bo po vsej ver-
jetnosti slonel na sedanjih no-
silcih gospodarstva ter občine.
Nestrokovno lahko trdimo, da
bodo nosilci bodočega razvoja
rogaško zdravilišče, steklarna in
kmetijstvo. Zato je umestna pri-
pomba občinskega am1'tika Na-
četa Krumpaka, ki je zagovarjal
enotnost politike turizma na
šmarskem, katerega osnovo
predstavlja rogaško zdravilišče
Torej je pametno, da je nosilec
bodočega razvoja Atomskih to-
plic domače in sposobno pod-
jetje. Ker pa je to po vsej ver-
jetnosti finančno trenutno pre-
malo sposobno (zaradi že za-
četih in predvidenih investicij
v Rogaški Slatini), je čudno
otepanje okrog vprašanja usta-
navljanja konzorcija za izgrad-
njo Atomskh toplic.
To, za gospodarstvo šmarske
občine neodgovorno in nerazum-
ljivo t tališče do tujega kapitala
nam postane jasnejše, če vemo,
da ga javno zagovarja sam na-
čelnik za gospodarstvo občine,
tov. Tronti. Ta škodljiva politika
ima znane posledice šmarsko
gospodarstvo je razen v nekaj
primerih ostalo osamljeno, izo-
lirano v občinskih mejah in takš-
no, kot je bilo pred leti. Danes
vemo. da se je mnogo počasneje
razvijalo, kot drugod. Ob tem
tempu razvoja, ki ga zagovarja
načelnik za. gospodarstvo občme
m bo rezultat še slabši, ker so
drugod ti razvoji že zda i hitrej-
ši in se bodo z večjimi naložba-
mi še pospešili . ..
CAPLJANIE
IN CEPETANJE
V OBČINSKIH MEMA H
Šmarska občina še nima izde-
lanega urbanističnega programa
za območje občine Ta pa je —
nujni del razvojnega nrograma
občine. Skupščina občine je si-
cer poskušala zavarovati predel
Atomskih toplic z odlokom, ven-
dar ie ta odlok zaradi prema ihne
pozornosti občinskih inšpekcij-
skih služb ničev, ker prav na
tem »zaščitenem« območju zdaj
rastejo hiše, kot gobe po dežju,
črne gradnje ...
Torej dodatni problem, če
omenimo še problem sedanjega
lastništva zemlje, kjer stoje
Atomske toplice. Zemliišče ie
na pobudo in organizacijo pod-
četrškega turističnega društva
lastnik prodal društvu. Ker pa
to ni imelo dosti denarja, .so v
Šmarju našli rešitev Denar bi
naj dala kmetijska zadruga, kot
pomoč društvu. Ob prenosu
lastništva so kot lastnika vpisali
zadrugo. Po združitvi zadruge z
žalskem kombinatom je tako po-
stal lastnik zemljišča — žalski
Kmetijski kombinat. Ta zdaj po
izjavi podpredsednika občine
omogoča odkup te zemlje, ki je
nekoč stala okrog sto starih tiso-
čakov, zdaj za 200 milijonov! To-
rej še en problem.
Tudi ta problem bi odpadel
z ustanovitvijo konzorcija za iz-
gradnjo Atomskih toplic, saj je
vodstvo KK ponudilo sodelova-
nje v konzorciju. Tako je vsaj
prisotne obvestil prof. Rudi Leš-
.nik, ki je v imenu Podčetrtčanov
zamisel o konzorciju najbolj za-
govarjal. Poleg ponudbe iz Žalca
je Lešnik imel še ponudbo iz
Velenja in Novega mesta. Po-
nudb pa bo verjetno še več, če-
prav je neizpodbitno dejstvo,
da se na licitacijo, katere razpis
je trajal eno leto — ni nihče pri-
javil. V tem primeru gre zopet
nekaj kritik na račun vodstva
občine, ki v vsem tem času ni
pritiskalo na mlačnost Iniciativ-
nega odbora, ki je zamisel o
sklicu ponudnikov celo prepu-
stni organizaciji izven občine —
Celjski turistični zvezi. Ta pa
sklica baje ni uspela opraviti
zato, ker je bil neki uslužbenec
— bolan ...
Upoštevajoč dejanske razmere
v šmarski oh v ini je nedvomno
turizem ena izmed panog, .ki bo-
do pomenile osnovo bodočega
razvoja gospodarstva v občini.
Ker sedanje možnosti gospodar-
skih organizacij v tej nerazviti
občini poznamo, je dosedanji od-
nos do Atomskih toplic nerazum-
ljiv in skrajno neodgovoren. Ne
bi namreč smeli dopuščati, da
Obsotelje živi v upanju ob To-
plicah, če ni za to- ekonomske
osnove, po drugi st/ani pa ne bi
smeli tako počasi, premalo za-
vzeto in »po vsej sili« reševati
problem, če so v resnici možno-
sti, da z Atomskimi toplicami
dobi Obsotelje večji kos kruha!
Zato bi morali čimprej poiskati
ognovo in zbrati ponudbe s te
in one strani republiške meje,
tembolj, če vemo, da je Klanjec
občina, ki bo dobila republiška
sredstva za razvoj nerazvitih.
Mar ni tudi vodstvu v Klanjcu
zainteresirano za razvoj območ-
ja, ki s Sotlo meji na toplice, in
ki že zdaj nudi 80 odstotkov
vseh nočitev gostom teh to-
plic . . . Zdaj je na potezi vod-
stvo rogaškega zdravilišča.. Od
tega je odvisen tisti, tolikokrat
omenjani m tudi preveč favorizi-
rani »kos kruha za Obsoteljča-
ne« na tej in oni strani Sotle,
ki pa ne bo odvisen od senti-
mentalnega odnosa do Kozjan-
cev, temveč od krute ekonomike.
Janez Sever
VIKTOR
GORINŠEK
»Verjemite, odločitev ni bi-
la lahka, čeprav je za menoj
44 let aktivnega dela in dvaj-
set let dela sredi delovne
skupnosti Javnih naprav
(medtem je bilo seveda ne-
kaj organizacijskih spre-
memb), odhajam v pokoj
težko. Tudi ta korak pomeni
življenjsko odločitev in je ve-
zan na najrazličnejše tre-
nutke pa tudi na osebne, če
hočete, čustvene občutke . ..«,
je govoril direktor komunal-
nega podjetja Javnih naprav
v Celju, Viktor Gorinšek, ki
konec tega meseca zaključu-
je obdobje rednega dela.
če kdo, potem je bil tudi
tov. Goričnik v vseh letih
po vojni, ki jih je t^reživel
v Celju, močno navezan na
Celje. Njegovo delovno pod-
ročje je bilo tisto, ki ga je
zbližalo z mestom ob Savinji.
Spoznal ga je z lepe in sla-
be strani Pa vendar, ostalo
je tisto lepo. In prav je tako.
Zato so tudi spomini na mi-
nula povojna leta lepi. zlasti
še, ker je na področju celj-
ske komunale začel pionirsko
delo, vsaj kar tiče urejeva-
nja mesta, njegove čistoče in
podobno. Koliko ur in preču-
tih noči je bilo v tem delu,
koliko skrbi, ježe pa tudi za-
dovoljstva.
»Veste, ostali so mi lepi
spomini, zlasti še, ker smo v
tem času vendarle veliko na-
ravili. če se spomnim tistih
skromnih začetkov, ko smo
imeli nekaj samokolnic in
metel, nekaj vozičkov in star
avto na ulin, ki so nam ga
zapustili okupatorji pa na re-
mizo pri nekdanji Sodinovi
žagi, lesene barake in bazo
pri ribarnici... in če vse to
primerjamo s sedanjim sta-
njem, se napredka, hočeš no-
češ, moram veseliti. Nanj
sem tudi ponosen. Ob vsem
tem gredo hitro v pozabo
tiste mučne ure, ko so nam
pred več leti na občini tik
pred zaključkom leta zmanj-
šali sredstva za delo in podob-
no. V primerjavi z uspehi, so
ti in podobni dogodki le ob-
robni primeri.«
Uspehi џ1а so vezani na tr-
do delo, na disciplino, ki je
morala vladati, če so hoteli
naprej po določenem načrtu.
Kot direktor kolektiva je
bil zmeraj v operativi, vedno
na mestu. In še nekaj je, kar
ne kaže pozabiti. Položaj v
delovni organizaciji je imel
v rokah, vsak dan je vedel,
kako je z gibanjem najvažnej-
ših delovnih in finančnih po-
kazateljev.
»In kako ocenjujete čisto-
čo mesta?«
»Moram reči, da stanje ni
kritično ali slabo, zlasti še,
če se zavedamo pogojev. Ce-
lje je izrazito tranzitno me-
sto, tu je zelo mogočna grad-
bena dejavnost; so pa seve-
da še druge okolnosti, ki
vplivajo na red in čistočo.
Toda, v primerjavi s starim,
je novo boljše, lepše.«
Tovariš Viktor Gorinšek od-
haja v pokoj. Vse najboljše
tudi v prihodnje, so naše že-
lje in veliko toplih ter sonč-
nih dni!	M. Božič
SREČKO ŠENTJURC, SEKRETAR RUDNIKA
LAŠKO O PREUSMERITVI IN ŠE O ČEM
KONEC DOBER - VSE
DOBRO
O Veliko smo doslej pisali o
problemu rudnika Laško, nikoli
pa o tem, da ste vi, tovariš
Srečko, eden najbolj prizadev-
nih pobudnikov in borcev za
uresničitev preusmeritve . ..
■	To tudi ni bistveno. Sam bi
težko kaj storil, če ne bi bilo
enako vnetih sodelavcev tako v
kolektivu, kot v občini.
#	Kdaj se je iz nuje porodila
ideja o preusmeritvi?
Ш Pred dobrimi tremi leti,
skrb o bodočnosti rudarjenja pa
že mnogo prej.
0 Kdaj ste bili v svojem prizade-
vanju najbolj veseli?
■	Takrat, ko je večina kolek-
tiva spoznala, da je ideja stvar
vseh zaposlenih, ko je bil odpor
le-fie stvar posameznikov in je
nezaupanje pogojeno s tradicio-
nalizmom v rudarstvu, skoraj
povsem izbledelo.
ф In vaše največje razočaranje?
Ш Na to lahko sami odgovorite.
Neizpodbitno takrat, ko je letos
spomladi prišla vest o odločitvi
ljubljanske banke, ko tudi toli-
kanj pričakovana pomoč izvršne-
ga sveta SRS n¡ bila izkazana.
ф Veliko jih je, ki bi odnehali.
Vi niste. Zakaj?
B V kolektivu sem iz mladeni-
ških let,j- od' vajeniških let na-
prej. Res me je napor, ki je pa-
del v vodo, močno izčrpal Od
jutra do poznega večera ms je
zadeva angažirala. Tudi na račun
dela v komiteju ZK v občini je
rasla uresničitev ideje, na tisoče
prevoženih kilometrov je bilo za
mano in noč mi je prinašala sa-
nje o rudniku, o njegovih pro-
blemih. Lahko bi se umaknil v
tistih kritičnih dneh, ko mi nih-
če ne bi mogel očitati kanček
sokrivde za neuspeh. Bil sem
zato, da začnem anova, ker so
bili enake volje tudi drugi.
0	Knapovska trdoglavost in ki-
lavost9
Ш Morda tudi to. Poraz je iz
nas naredil le še večje realiste
z malce skepse, k srečtj ne čr-
noglede skeptike
#	Aprila ste dobili zagotovila
za pomoč. Takrat je bil določen
1	oktober kot ink, da rudnik
debi nov elaborat preusmeritve..
To ie bilo vred mesecem. T?-
vroaram tu?
P Je. Je že predložen skladu
skupnih rezerv-, v kratkem pa
bo predložen' tudi banki.
46 Kakšen ie program, ali je to
nns?nvna tajna?
Ш Ni taina. Nosilec ie kolektiv
tovarne izolacijskega materiala
v Liubliani »Izolirka«. V Lankern
bi "o fpm nroeramu nroizvaiali
vse vsrte styropora, v nadaljnji
fazi pa bi priklincili še moder-
no betoniamo. Moram reči, da
smo s tovariši od »Izolirke« ze-
lo dobro sodelovali in da pro-
izvodni program morda še bo'j
odeovarja cilju prekvalifikacije
rudarjev kot bi »potopljena« to-
varna papirne stroke.
#	Kakšna naj bi bila investi-
cijska naložba in v kakšnih sta-
pah naj bi se odvijala?
■	Okoli 73 starih milijard m
pol bi znašale skupne naložbe.
Nov obrat, ki naj bi zaposloval
366 ljudi, naj bi bil povsem do-
grajen leta 1975, če z gradnjo
začnemo v začetku prihodnjega
leta. Do leta 1972 bi v tem pri-
meru stekla proizvodnja s tre-
mi četrtinami, do leta 1975 pre-
ostala četrtina.
ф Ni primerno ogovarjati otro,
ka, preden je rojen Je v vašem
primeru kaj osnove za bojazen,
da bi se spremenili v kolektiv
z nizko kvalifikacijsko struktu-
ro. česar posledice so vrecej
očitne, tudi glede dohodka kot
rasti samoupravne zavesti9
M Ne, tega strahu ni. Predvide-
na struktura vsebuje 2 delavca
7. visoko izobrazbo ost 7 visio,
62 s srednješolsko izobrazbo in
visoko kvalifikacijo kvalifi-
cirane delavce in delavce z
nižjo strokovno izobrazbo 153
nekvalificiranih delavcev ;n ko-
maj 41 nekvalificiranih Prmom-
r.iti moram, da bodo mnoqï ru-
darii dočakali upokojitev v ru-
r^^Vih oknih, sai vse ^v» 'eta
1975 še ne bomo prenehali ru-
deriti, marveč bomo rudniško
proizvodnjo postopoma , zmanj-
ševali z novimi od kopnimi meto-
dami. Končno je tu še odkop
gline, ki se utegne se povečati
in kamnolom, ki tudi še obeta
oajati dohodek. Ne smem© nam-
reč pozabiti, da v občini pov-
prašuje po zaposlitvi okoli 300
mladih ljudi, 200 neposredno iz
okolice Laškega in Hude jame.
$ Ste glede realizacije novega
programa spet v novih skrbeh?
B Bil0'bi prelepo, če bi ne bili.
že v obdobju pogovorov smo
ugotovili, da nekateri prijatelji
iz časa borbe za naš prvi pro-
gram, niso ostali prijatelji tudi
v boju za novega. Naklonienost
ljubljanske banke, celjske ban-
ke in sklada skupnih rezerv
nam je v oporo m upanje So
še težave, recimo glede osnovne
surovine, toda tudi to utegne bi-
ti bitro ugodno rešeno v Slove-
niji sami.
•	Slišali smo o pomislekih, češ,
zakaj prekvalificirati rudarje. če
rudarjeti v Trbovljah in Velenju
manjka Kaj pravite k tem v"
■	To so dokaj neživljenjska raz-
mišljanja. Prvič naši rudarji,
zlasti poročeni z družinami m
lastnimi hišami, niso fleksibilni.
To bo mogoče zaslediti med po-
vsem mladimi, ki se bodo mor-
da za tak korak tudi odločili.
Drugič gre za nadomestitev rud-
nika tudi v komunski skupno-
sti. Ne pozabimo,' da je skoraj
polovica naših delavcev iz ob-
močja, ki sodi v pojem Kozjan-
skega. Tu so še režijski delavci,
električarji, ključavničarji, stroj-
niki in še in še. Ali nekateri res
ne vedo, da je rudarski kolektiv
zbir raznih poklicev?
ф Torej ste pri začetku pleza-
nja na zeleno vejo. Kakšni s o
vaši osebni načrti. Boste ostali
■-vesti kolektivu?
Bf Na vsak način, vsaj kar zade-
va mene. Tu sem začel kot va-
jénec, kolektiv mi je omogočil
šolanje v delovodski, na tehnič-
ni in na visoki šoli za politične
vede. Kolektivu sem marsikaj
dolžan in tu se dobro počutim.
2e moj oče je bil v rudniku.
Tradicija, kj se spreminja, a ie
vendar tradicija.
Q Ste poleg tega še sekretar ob-
činskeaa komiteja ZK Kako
zmorete?
RS Naporno je, toda dejstvo, da
sem neposredno zaposlen v pod-
jetju, ki mu ne cvetijo rožice,
mi ie prej v pomoč kot_y bre-
me.
JURE KRASOVEC
CELJSKI ROJAK
JOSIP NAPOTNIK
KOT IZGNANEC HITLERJEVEGA REŽIMA
LETA 1941 V BEOGRADU
Vsi prijatelji celjskega odvet-
nika Mirka Hočevarja, ki nas je
leta 1941 izselil Hitlerjev režim
v Srbijo in smo se znašli v Beo-
gradu, smo se zatekli k njegovi
sestri Milici, ki je bila poročena
z direktorjem Privilegirane ag-
rarne banke Stipkom Koprivš-
kom. živela je v Beogradu stal-
no že nekaj let pred. vojno. Z
enim prvih transportov je bil
izseljen v Srbijo tudi njen brat
Mirko, ki je/našel svoj novi dom
seveda pri svaku Stipku Kopriv-
šku.
Zgodilo se je, da se je nekega
dne oglasil z dvema tovarišema,
katerih imen pa nisem mogel u-
gotoviti, v gostoljubnem Kopriv-
škovem domu celjski profesor
Napotnik. Profesorja Napotnika
smo Celjani poznali kot spret-
nega verzifikatorja. Njegova spe-
oiailiteta so bili soneti. Teh Je
napisal z veliko lahkoto ogrom-
no, med njimi tudi sonetni ve-
nec.
Preden se je od Koprivškovih
poslovil, je prosil za košček pa-
pirja in ni trajalo dolgo, ko je
v zahvalo za gostoljubje napi-
sal spodaj objavljeni sonet s po-
svetilom:
Njegova vroča želja se mu je
izpolnila: po osvoboditvi leta
1945 se je vrnil v Celje, kjer pa
Je že 11. 9. 1947 umrl.
Te vrstice naj bodo zapisane
v spomin na dragega prijatelja
in sotrpina profesorja Josipa
Napotnika, s katerim sva preživ-
ljala št:ri huda leta izgnanstva
in končno u čakal a svobodo.
FEDOR GRADIŠNIK
GOSPEJ MILICI KOPRIVŠEK V BEOGRADU
Ponoči prišli črni so in rjavi,
med bajoneti z doma nas odveli
in kruto nam najdražje vse örlvzeii
rekoč, da to po novi je .postavi.
In vlekli so po rodni nas dobravi,
kjer so v pomlad svobodno ptiči peli,
zaprli nas za ječe zid debeli,
na jug potem nas gnali dol ob Savi.
Na križevem tem potu po tujini
ste sestrsko pod streho nas sprejeli
ponižane, da spet smo oživeii,
ohranjeni bodoči domovini.
Zato želimo poleg srčne hvale,
da vsem bi zvezde celjske spet sijale!
V imenu treh samcev izgnancev
Napotnik
1. r.
GOSTINSKA SOLA V ZAGAT
NOVOGRADNJA BI BILA VSESTRANSKO UTEMELJENA
Celjska gostinska šola je edi-
na v občini, ki nima svojih last-
nih prostorov. Letos bo poteklo
10 let, kar je postala samostoj-
na (poprej je delovala v okviru
šolskega centra za blagovni pro-
met). Ta okoliščina (gostovanje
v OF domu) ima seveda negativ-
ne posledice na celoten vzgojno
izobraževalni sistem
V letošnjem šolskem letu je v
vseh oddelkih 420 učencev, 18 pa
so jih morali prešolati v Novo
mesto. Vpis, kot poudarjajo, bi
bil lahko še večji, saj je zani-
manja za gostinski poklic med
mladino dovolj, vendar so štiri
učilnice že tako preobremenjene,
saj so zasedene od sedmih zju-
traj do osmih zvečer. Ker je šo-
la brez telovadnice, pomeni to še
dodatno obremenitev za učence,
ki izgubljajo pri urah telesne
vzgoje dragocen čas. Edinp, kar
je v danih razmerah posebej raz-
veseljivo, je dejstvo, da imajo
vsi učenci štipendije, če prav te
niso kdo ve kako visoke. Kar 90
odstotkov učencev se dnevno vo-
zi in mnogi med njimi vstajajo
celo ob treh zjutraj, da bi prišli
pravočasno v šolo.
Takšne, vsekakor zelo težke
razmere, iz dneva v dan vsiljuje-
jo razmišljanje o novogradnji.
Vodstvo gostinske šole je prepri-
čano, da ta (novogradnja nam-
reč) ni iz trte izvita, ampak je
vsestransko utemeljena, saj je
znano, da nam že zdaj močno
primanjkuje gostinskega kadra, v
prihodnjih letih pa bo primanj-
kljaj še bolj občuten. Obstoje tu-
di realne možnosti, da bo potem,
ko bodo s pomočjo financiranja
(republiške izobraževalne skup-
nosti) zgradili gostinsko šolo v
Radencih in zatem še v Maribo-
ru, prišlo na vrsto tudi Celje. Šo-
la bo imela svoj internat in tudi
svoj gostinski obrat, to pa je
pravzaprav pogoj, da bi lahko
vzgojni in izobraževalni proces
potekal na ustrezni ravni. Zdaj
ga namreč hromi predvsem to,
da so praktične vaje ločene od
teoretičnega pouka. Tudi osip, ki
je precejšen zlasti v prvem letni-
ku, bi v urejenih razmerah ver-
jetno odpadel. Sicer učni uspehi
zadovoljujejo, lahko Pa bi bili
seveda v urejenih delovnih po
gojil) bistveno drugačni.
D. HRIBAR
POMOČ AMATERJEM
V pogovoru v okviru sekre-
tariata sekcije za kulturo, vzgo-
jo in izobraževanje pri občinski
konferenci SZDL v Celju, kjer
je tekla beseda o problemih Slo-
venskega ljudskega gledališča, je
bila izražena tudi želja, naj bi
poklicna ustanova nudila več po-
moči amaterski kulturno pro-
svetni organizaciji, ne samo ta-
ko, da bi člani gledališča še bolj
kot doslej sodelovali v različnih
priložnostnih programih, ampak
da bi se smeli amaterski reži-
serji učiti pri poklicnih pred-
stavah.
Gledališče je želji pripravlje-
no ustreči in vabiti režiserje k
posameznim vajam (po predhod-
nem dogovoru), siceršnje sode-
lovanje pa naj ne bi krnilo celo-
vitosti funkcije SLG.
dhr
DOLGOROČNO PROGRAMIRANJE
CELJSKA DELAVSKA UNIVERZA PRIPRAVLJA
OBŠIREN PROGRAM IZOBRAŽEVANJA
Celjska delavska univerza, ki
si je nedavno pridružila tudi
delavsko univerzo v Žalcu, pri-
pravlja program svoie dejavnosti
za obdobje dveh do treh let, kar
je sicer novost. Doslej so nam-
reč programirali delo za vsako
sezono sproti, kar je terjalo tudi
večje stroške, programi pa so se
nujno ponavljali.
Z ureditvijo gmotnih in tudi
kadrovskih razmer je ustanovi
uspelo narediti nekaj organizacij-
skih sprememb, ki naj bi pred-
vsem zagotovile večjo učinkovi-
tost zavoda. Tako delujeta v ok-
viru DU zdaj le dva centra; stro-
kovni vključuje visokošolski cen-
ter tehniške smeri, v plošnem
centru pa so zadete vse druge šo-
le in oblike izobraževanja'.
Letos nadaljujejo s šolanjem
študentov v drugem letniku viš-
je šole za organizacijo dela iz
Kranja in predavanji v okviru
višje agronomske šole, prav tako
nadaljuje delo tehniška tekstil-
na šola in delovodska šola elek-
tro, kovinarske in lesne stroke.
(Poprečno je v oddelku po 25
slušateljev). Delavska univerza
bo razen tega pripravila tečaj za
kurjače in stojepisni tečaj, raz-
mišlja pa tudi o ustanovitvi po-
klicne tekstilne šole za potrebe
celjskega območja.
V okviru splošnega centra de-
luje oddelek pedagoške akademi-
je v Mariboru, osnovna šola, za
odrasle in jezikovni tečaji. Tu
pripravljajo še različna predava-
nja, šoile za življenje in šole za
starše, oddelek za mlade kme-
tijske proizvajalce, šiviljske in
kuharske tečaje itd. V vseh let-
nikih centra visoke ekonomsko
komercialne šole je trenutno vpi-
sanih 297 slušateljev, računajo
pa, da jih bo najmanj 350, ko bo
vpis zaključen.
Kot ugotavljajo, se je sezona
začela dokaj uspešno in tudi in-
tegracija z žalsko delavsko uni-
verzo je dala pozitvne rezultate.
Združena delavska univerza bo
namreč krila vse potrebe obeh
področij, njena dejavnost, ki se-
ga tudi v šentjursko občino, pa.
bo fcu, kot kaže, bolj skopa, sa.j
nerazvita občina nima dovolj
sredstev, da bi financirala dolo-
čene izobraževalne oblike.
dhr
Ko se je Miroslav Štumberger,
kapitan fregate v mislih že pri-
pravljal za pokoj, je torej počilo.
Nekega jutra so prinesli novi-
co. da je ves vrh v admiraliteti
bil čez i>oč upokojen. Med naglo
susped ir animi so bili tudi nje-
govi največji nasprotniki, ki so
mu kuhali neprijetne juhe. Zdaj
je seveda kapitan pozabil na po-
kojnino. Imenovan je bil za ko-
mandanta podvodnega orožja, za
torpeda, minerstvo, prisluškoval-
ne naprave in podobno. Ustvaril
je čvrsto poveljstvo, zgradil lan-
sirni pomol, najbolj pa je bil po-
nosen na delavnico, kjer niso sa-
mo popravljali razne zadeve,
marveč delali tudi kaj novega,
zares novega.
KAPITAN
VI STE ZA DOBROTO!
Kapitan Štumberger je bil iz-
najditeljski duh. Tehnika mu je
bila konjiček, kot živali, starine,
poezija, barve in lepa dekleta.
V njegovem domu so modeli
raketnih čolnov, letal, izstrelkov.
Niso posnetki današnjih vsemir-
skih ladij. Stari so nad 40 let. V
svoji abirki ima korespondenco
z tvrdko »Opel«, ki so bili za-
interesirani, da pride k njim,
toda danes je vesel, da se za to
ni odločil, ker bi bil lahko kje
na spisku vojnih zločincev.
No med praktičnimi iznajdba-
mi je bila uresničena ena. Mor-
narica je imela avstrijske mine,
ki pa so bile po mednarodni kon-
venciji prepovedane, kajti če so
se odtrgale, se niso deaktivirale
in so postale nevarne. No tek dez-
aktivator je štumberger iznašel
in punudil mornarici svoj patent.
Toda birokratsko kljuse je spet
šepalo in ritalo. Patenta niso ho-
teli osvojiti. No štumberger je
iznajdbo ponudil neki ljubljanski
tvrd ki, ta pa mornarici. Za vsak
dezaktivator bi moral dobiti 100
staroj ugoslovanskih dinarjev. Ka-
kšen denar bi bill to, če bi naro-
čili naprave za vse mine. Okoli
65.000 dinarjev. Bogatija! No
štumberger, ki je bil naročnik v
imenu mornarice, je naročil za
preizkušnjo 20 naprav. Dobil je
dva tisočaka. Leto in pol so le-
žale v morju mine z napravo. Nič
se ni zgodilo. Zdaj bi morali na-
ročiti ostale. Toda podaljšal je
preizkušnjo še za eno leto in to
za to, da bi se z naročilom uk-
varjal njegov naslednik, kajti
štumberger je res že dozorel za
penzijo.
Toda hudič ne miruje. V ljub-
ljanskem podjetju je na direkci-
ji delal eden njegovih najhujših
nasprotnikov in odkril, da je
štumberger dobil za 20 dezakti-
vatorjev dva jurja plačila. Na-
valil je na komando mornarice
s prijavami, da komandant pod-
vodnega orožja naroča lasten pa-
tent, oziroma da naroča naprave
od firme, ki je osvojila njegov
patent. No k sreči je vmes po-
segel komandant mornarice, da
je izum Štumbergerjev in ga je
zares najprej ponudil mornarici.
IZPIT ZA KAPITANA
BOJNE LADJE
Preden je odšel v pokoj, je Mi-
roslav štumberger želel še polo-
žiti izpit za kapitana bojne lad-
je, za naslednjim, za admiral-
skim naslovom se ni mislil več
gnati.
V mornarici je bil predpis, da
tak izpit opravljajo kandidati
pod nadzorstvom admirala. To-
da zgodilo se je, da je za tek-
meca v praktični nalogi dobil
nekoga, ki je polagal izpit za ad-
mirala. Toda ta možak nj bil
sposoben, vrh vsega še precej
zadrt in nemogoč. Kot pa pri
vseh izpitih, je tudi tu šlo tako,
da je vlekel zaprto kuverto iz-
med več možnih. No in ker si
je njegov protikandidat smel pr-
vi izbirati nalogo in je biiila nalo-
ga drugega kandidata, torej
štumbergerjeva, na prvo vezana,
je admiralski kandidat vohljal
okoli, da bi zvedel, kakšno nalo-
go ima Štumberger. Miroslavu
štumbergerju je spet zaigrala hu-
domušna žilica v možganih. Ni
mu dal vrag miru, da bi nasprot-
nika, ki se sam tudi ni držal fer
igre, ne zapeljal. Dejal mu je,
da je izbral nalogo A, v resnici
pa je bila njegova izbrana ovoj-
nica označena z B
Kaj se je zgodilo?
Admiralski kandidat je bil pre-
pričan, da ima Štumberger za
nalogo desant na Budvo. To ga
je še bolj prepričalo obnašanje
štumbergerja, ki mu je zabiče-
val, naj nikomur ne pove, da je
izblebetal tajnost.
Bodoči admiral je osigural o-
baio pred Budvo, medtem ko je
enota, ki ji je poveljeval štum-
berger mirno plula v smeri Cav-
tata, kot je določala resnična na-
loga, Fantje so se v Cavtatu iz-
krcali in po opravljeni vaji oble-
gali gostilne, nasprotnik pa je
med tem bucino čuval vode prad
Budvo in v poznem mraku z vso
silovitostjo napadel ladjo, ki se
je bližala Budvi — toda groza,
kapitan te ladje je protestiral
nad bučnim sprejemom, kajti
poveljeval je trgovski ladji...
Tako se je kapitan Štumber-
ger, ki je izpit položil, poslovil
od mornarice. Bilo je hude krvi.
Nihče seveda ni direktno reagi-
ral na potegavščino, ker štum-
berger jev nasprotnik ni imel no-
bene pravice poizvedovati po vse-
bini njegove naloge. No kot je bi-
la navada v bivši Jugoslaviji, mo-
žak je vseeno naredil izpit, ker
mu je bil naslov admirala itak
vnaprej obljubljen.
Streljaj od baze v Baošičih je
med tem že stala prikupna vila,
ki jo je Štumberger zgradil na
kraju, kamor je v trenutkih od-
diha ali bega iz nevšečnosti ho-
dili hladit jezo, past svoje misli
in uživat v divji neokrnjeni na-
ravi. Njegov sklep o odhodu iz
mornarice je bil zdaj neomajen.
Veliko lepega in vzburi ji vega mu
je nudilo življenje, ki si ga je
kot fant izbral, prineslo pa mu
je toliko več nevšečnosti, razo-
čaranj, živčnosti.
V štumbergerju so ždela še
mnoga nagnenja, ki jim bo dal
d.uska in čakala nanj. Čakali pa
so ga še hudi časi...
(Se nadaljuje)
Kapitan štumberger na eni od vojaških proslav. Na sliki je
ob visokem armadnem oficirju pred vrstama ostalih časni-
kov. Kot vedno: droban, krhek na videz, toda vzravnan, klju-
bujoč.
Tokrat je za spremembo ropotalo v
Celju. Pa ne po kakšni politični liniji, tem-
več za Glazijo. Tudi ni ropotalo po mreži
nasprotne ekipe, temveč so ropotali (klo-
buke dvl!) njegovega veličanstva stari mo-
torji! UredništiK) TT iz Ljubljane že nekaj
let prireja srečanje najstarejših avtomobi-
lov v Sloveniji. Tokrat je bil start pa se-
veda tudi spretnostna vožnja v Celju. Pri-
peljali so se tako, kot se spodobi za avto-
mobilske veterane. Bili so lepo očiščeni,
opremljeni z dobrohotnimi napisi, njihovi
vozniki pa »odeti« v oblačila po modi, ka-
teri je služil tudi določen »tip« avtomo-
bila.
Najprej so vozili med keglji in posku-
šali kljub starosti biti spretni, šoferji so
poskušali na vse načine volan zasukati to-
ko, da bi bili med najboljšimi. Vsem se
ni posrečilo, nekaterim pa. Vsako tekmo-
vanje pač ima svojega zmagovalca in P°-
raženca. Tu n\ šlo toliko za to, kot za
sodelovanje in zanimivo turistično atrak-
cijo, kateri se je več sto gledalcev od srca
nasmejalo.
Za to pa itiso poskrbeli samo stari avto-
mobili in motorji, temveč tudi vozniki
Oblečeni v frake, cilindre in narodne noše
so hodili okoli svojih starčkov tako, kot
da bi imeli pred sabo najmanj cel grad.
Nekdo je nosil pod pazduho »škatlo« za
violino, potem jo je (namreč »škatlo«)
odprl, potegnil ven steklenico z žganjem
in naredil močan »eks«. Da bo, tako kot
njegov motor, zdržal na dolgi poti o
Ljubljane skozi meglo in po hribih, kjer
se še malce modernejši avtomobili muči-
jo. Drugi so po spretnostni vožnji odšli na
ples, prihodnje jutro pa »konjičke« vži-
gali dalj, kot bi bilo potrebno. Morda bi
njih prej vžgal! Organizacija je bila tudi
tako stara, kot avtomobili, skratka vse je
bilo staro. Pa tudi smeha vredno! To je
Pa tudi nekaj!
Tekst: teve— Foto: T. Tavčar
MALI
INTERVJU
Vprašuje: Tone Vrabl
Odgovarja: Tone prof. Goršič
Trenutno je zaposlen na
Občinskem sindikalnem sve-
tu, skrbi pa za organizacijo
sindikalnih športnih iger. Iz-
ven redne delovne obveznosti
opravlja že več let še težje de-
lo: je trener ekipe, ki nastopa
v zvezni rokometni ligi. Letos
slabo pa ne samo po Tonetovi
(morda po njegovi še. naj-
manj!) krivdi!
Kdaj boste končali z letoš-
njimi občinskimi sindikalnimi
igrami, ki so doslej najmno-
žičnejše? »V prihodnjem me-
secu. Do konca iger bodo tek-
movali še člani in članice v
kegljanju ter starejši člani in
članice v odbojki.« Proglasitev
najboljših bo torej... »Za e
kipe v decembru ali januarju,
za tiste, ki bodo osvojili re-
kreacijsko značko pa v maju
1971.« Tekmovanje za sindikal-
no rekreacijsko značko je
nekaj novega. Koliko zaposle-
nih se udeležuje tekmovanja?
»Do sedaj smo jih registrira-
li okoli tisoč. To je veliko,
vendar še obstojajo skrite
možnosti, da v naslednjih le-
tih ob novih disciplinah in
igrah pridobimo še več nasto-
pajočih.« Osnovni cilj iger?
»Za igre zainteresirati pred-
vsem tiste delovne organiza-
cije, ki imajo manjše število
zaposlenih ter vključiti v igre
najširši krog delovnih ljudi.
Poleg šolskih tekmovanj so
to najširša, najmasovnejša
tekmovanja.« želite kaj po-
sebnega ob tem? »Prav zaradi
tega večje razumevanje vseh
telesno vzgojnih organizacij in
forumov, ki do sedaj na nas
še gledajo z dvojnimi očali.«
So to ene najširših sindikalnih
iger v Sloveniji? »Po stalnosti,
kontinuiteti ter nagrajevanju
vsekakor.« Ob robu še eno
vprašanje. Kako je z rokome-
tom? »Ne gre. Malo je krivde
na sodnikih, nekaj tudi na
igralcih. Problem je v tem,
da nismo med najslabšimi v
zvezni ligi pa nam kljub te-
mu ne gre. Sicer je pa tako: v
bodoče ne smemo izgubiti te-
kme na domačem igrišču pa
tudi od ostalih ekip je veliko
odvisno, kakšen bo razplet
na »repu« lestvice.
Tako prof. Tone Goršič, ki
je v zadnjih letih vložil veliko
osebnega napora in znanja ta-
ko v razširitev sindikalnih
športnih iger, kot tudi v raz-
voj rokometa. To je človek,
ki se je po aktivnem igranju
rokometa, košarke in vater-
pola — slednjega pri znanj
zagrebški ekipi Mladost! —
odločil, da bo bogato šport-
no znanje pridobljeno na ig-
riščih, kot v šoli dajal gene
racijam, ki prihajajo. Uspeh
je tudi v tem.
STANOVANJSKO
GOSPODARSTVO
Članf sveta za urbanizem,
gradbene komunalne in sta-
novanjske zadeve bodo na
jutrišnji redni seji med dru-
gim razpravljali tudi o izho-
diščih nadaljnjega razvoja
stanovanjskega gospodarstva.
Zanimiv 1зо program geodet-
skih del do 1975. leta, da
jje omenimo poročila o izva-
janju regulacijskih del v
celjski občini. Svet pa bo še
razpravljal o osnutku odloka
o vodovodnem redu v ob-
čini.
AKCIJA VARNOSTI
PRI DELU
Medobčinsko društvo teles-
nih invalidov Celje je pred
dnevi dalo pobudo za začetek
akcije varnosti pri delu. Ak-
cijo so podprli tudi vsi ob
činski sindikalni sveti na celj-
skem območju, začeli pa bi
jo 21. oktobra. Akcija iz-
boljšanja varnosti pri delu
in delovnih pogoj ev-sploh naj
bi trajala neomejen čas —
torej vse dotlej, dokler ne bo
v delovnih organizacijah po-
stala stalna praksa. Med-
občinsko društvo telesnih in-
validov je dalo to pobudo
predvsem zaradi ugotovitve,
da število invalidov pri nas
iz leta v leto narašča in da
k temu veliko pripomorejo
poklicne bolezni ter nesreče
pri delu in izven njega.
I. B.
ORODJA NI
V soboto se je pričela prva
lokalna delovna akcija celjske
mladine v tem letu. 60 mla-
dincev -in mladink celjskih
srednjih šol je urejevalo Peli-
kanovo pot na Stari grad. 2al
pa organizatorji niso zagoto-
vili dovolj primernega orod-
ja. Nemogoče je opravljati fi-
nalna dela predvsem s kram-
pi in samokolnicami. Ce ho-
čemo, da bo v Celju mladi-
na res kaj naredila, jim je
potrebno zagotoviti tudi ust-
rezno orodje.
ŠOLA V CERKNEM
Slovenska javnost je dala
pobudo, da bi v Cerknem
zgradili novo osnovno šolo —
spomenik narodnoosvobodil-
nemu boju. Razumljivo je, da
je izvedba tega odvisna od
finančnih sredstev, ki jih se-
daj zbirajo povsod v Slove-
niji. V akcijo so se vklju-
čili tudi celjski aktivi Zveze
mladine in sicer s prodajo
srečk za 5 novih dinarjev.
Vsak aktiv je sprejel do-
ločeno število srečk in s tem
obveznost, da jih proda. V
Celju bodo zbirali denar za
šolo v Cerknem do 1. novemb-
bra.
PREMIERA V MLA-
DINSKEM KLUBU
Jutri ob 19. uri bo v celj-
skem Mladinskem klubu sve-
čana premiera filma o življe-
nju in delu v brigadi, ki ga
je posnela amaterska skupina
filmarjev pod imenom »Cele-
ia«. Film so posneli na de-
lovni akciji Sava 70 v Zagre-
bu.
VARČEVANJE
PO PODJETJIH
r
Poleg številnih drugih ak-
cij se je celjska kreditna ban-
ka v mesecu varčevanja od-
ločila, da bi uvedla tudi var-
čevanje po podjetjih. V tej
zvezi je bilo več predlogov,
kako takšno varčevanje vklju-
čiti v dejavnost banke, napo-
sled pa so se odločili, da bi
uvedli vrednostne bone, ki bi
jih lahko vpisovali v hranilne
knjižice pri vseh bančnih in
poštnih enotah. Tako bo de-
lavec, ki se bo odločil za to
obliko varčevanja, pooblastil
upravo podjetja, da mu pred
izplačilom prenese del oseb-
nega dohodka na hranilno
knjižico KB Celje.
Varčevanje po podjetjih bi
pomenilo določene koristi tu-
di za delovne organizacije, saj
bi jim banka odobravala za
začetek do 60 odstotkov od
privarčevane vsote v obliki
obratnega kredita. Gre za po-
budo, ki bi jo bilo v kolek-
tivih vredno podpreti.
ČETRT STOLETJA
GRADISA V CELJU
Kot celotni kolektiv grad-
benega podjetja Gradiš s se-
dežem v Ljubljani, tako je
tudi celjska poslovna enota
tega kolektiva slavila te dni
25.-let.nico obstoja.
Celjska enota Gradisa je
bila ustanovljena takoj po
vojni v Šoštanju, šele 1958. le-
ta se je preselila v Celje. V
tem obdobju se je močno
uveljavila, saj so njeni člani
zgradili nič koliko objektov,
na katere so v resnici ponos-
ni. To ne velja samo za šo-
štanjsko termoelektrarno (tret-
ja faza je v gradnji), marveč
tudi za druge objekte širom
po Sloveniji in ne samo v
Celju in okolici (mlin in si-
los Merxa, Slovenijales, zla-
tarna, veleblagovnica Tehno-
mercatorja, stanovanjski blo
ki, mostovi, industrijski ob-
jekti itd.).
Na proslavi je o delu in raz-
voju celjske gradbene enote
Gradisa govoril njen direk-
tor Albert Praprotnik; na njej
pa so podelili priznanja še ti-
stim, ki so v kolektivu več
kot deset let. Med njimi je
tudi Franc Rednak. ki je za
25-letnico v tej sredini dobil
prizrtanje na osrednji prosla-
vi v Ljubljani. Med tistimi,
ki so v podjetju dvajset let,
so štirje: Praprotnik, Juvan-
čič, Kapušar in Strožič.
Uspelo prireditev v prosto-
rih gabrske samopostrežne re-
.stavracije so izpopolnili s fil-
mom o Gradisu, pevskimi in
recitacijskim točkami.
DRSALIŠČE
BO ODPRTO
18. OKTOBRA
V kolikor vreme ne bo pre-
več ponagajalo, bo na umet-
nem drsališču v celjskem
mestnem parku prva prven-
stvena hokejska tekma že v
soboto, 17. t. m. zvečer, za
javnost ozirbma rekreacijsko
drsanje pa naj bi bil objekt
odprt od nedelje, 18. oktobra
dalje. Tako smo sredi lepe
jeseni že na pragu drsalne
ŠOLA
ZA VODILNE
Rudarski šolski c.ent«r
Velenju bo 15. novembra g,
pri šolo za inštruktorje pra^
tičnega pouka za rudars^
kovinarsko in eleklro strofo
Celotni učni program obse«
240 ur. Posebno pozorno'
bodo posvetili pedagogiki i
andragogiki. Pouk bo trai
do 15. maja prihodnje leto.
V šolskem centru pričaK
jejo, da bo vpis v to šolo %
dovoljiv.
LEP OBISK
GRAŠKEGA SEJMA
Za graški sejem je mq
člani velenjskih delovnih ¿
lektivov vladalo veliko zani
manje. Samo zadnja dneva si
je sejem ogledalo 170 člano?
rudarskega šolskega centra.
KULTURNO
DRUŠTVO
»IVAN CANKAR«
Pred dnevi imeli redu
občni zbor člani kulturne»!
društva »Ivan Cankar« na ve
len j ski gimnaziji. Med peti1
mi sekcijami je najbolj aktiv1
na dramska, ki je pripravili
trinajst uprizoritev pravljični
igre pJurček«. Zelo se je uve-'
ljavila tudi recitacijska sku
pina. Ta je pripravila ve<:
kvalitetnih večerov, med nji
mi najboljšega o poeziji mia1
dih. Posebno pohvalo zasluži
tudi dekliški pevski zbor ki
je imel več koncertov doma
in drugje.
Za to sezono so že pripra i
vili delovni program. Na zbo ¡
ru so še menili, da bo nujra
najti ustrezen prostor za de 1
lo.	\ i
-T!
USPELA PRIREDITEV
V okviru prireditev za pra ,
nik velenjske občine je ob ¡
činski svet zveze kulturni ¡
prosvetnih organizacij v Ve ¡
lenju organiziral zabavno :
glasbeni večer. Prireditev, Ü1
je bila v šoštanjski kinodvi :
rani, je- lepo uspela in pri i
vabila veliko ljudi. Na nje. i
je nastopilo sedem ansaa i
blov, med njimi pa sta pože i
la največ odobravanja kvinte i
Jožeta šaleja ter šoštanjsk ¡
ansambel zabavne glasbe. >
Najbrž tudi vi živiU i
da so pozabijivi le i"1
sle to mnenje okrepili
primeri. Mnogi med ni
folklorno obeležje in 1
ust kot narodna pes& 1
ljudje zgodbicam dodi
kakor jim je bilo p№
Pa še res je, da po2 1
čil na samo za profesor1 
še med člani drugih
tcrim pride taškna P° 1
jjjn programom so
stopili še v Velenju.
-v-
UREDITEV
(B CELJE
.jiiju je bila pretekli
•jetna prireditev Kre-
^e Celje, na kateri
«li za vlagatelje šo-
л in velenjskega ob-
17 tisoč novih di-
gradi. V sporedu je
' ansambel Berger s
(elito Avsenak, v kvi-
pju bančništva in de-
. ter iz drugih pod-
so nastopili učenci
oštanjskih osnovnih
Hiltat je bil neodlo-
j sta obe ekipi dobtli
lo nagrado.
I.B.
OVODSKA
ŠOLA
delavski . univerzi v
¡rih Konjicah je le-
eto veliko zanimanje
v delavsko šolo lesne
saj se je prijavilo že
jandidatov. Večina od
japoslenih v posamez-
iratih lesnoindustrij-
ibrata »LIP« Sloven-
ijice, ostali pa iz manj
lesne stroke iz ko-
er sosednje slovenje
> občine. Računajo, da
hko kmalu začeli z
predavanji, prav ta-
rnajo že tudi načelno
z matično šolo v
d.
»lovodsko šolo kovi-
stroke je manj zani-
vendar pa pričakuje-
se bo prijavilo toliko
tov, da bo možno od-
imostojni oddelek. V
oktobra bodo v Slo-
Konjicah začeli tudi
?an j i v osnovni šoli za
po programu 7. raz-
ïedviden je tudi 6.
teh oblik bo delav-
iverza v prvi polovici
. začela s teoretičnimi
inj i v tretji skupini
¡lenih delavk za potré-
ala usnjene konfekci-
KO« — »KONUS«. Tu
jejo nove delavce,
kupina je že končala
iljanje konec septem-
' je večina slušateljic
»slena, drugi tečaj bo
predvidoma sredi
t, vtem ko bo tretji
ja prihodnje leto.
V ZREČE PRIDEJO
PEVCI IZ AVSTRIJ-
SKE KOROŠKE
Pevski zbor Svoboda Zreče
bo sredi oktobra gostitelj
pevskega zbora »Danica« iz
Podjune v avstrijski Koroški.
To bo že tretje gostovanje
tega slovenskega zbora v Zre-
čah. Kulturni stiki med Zre-
čami in pevci iz Koroške so
že tradicionalni. Zrečani so
dvakrat bili v gosteh* v Pod-
juni s celovečernim koncer-
tom. S' svojo pesmijo so na-
vadušili koroške Slovence.
Kulturno delo med obema
zboroma plemeniti bratske
vezi, ne samo med pevci, am-
pak tudi med občani ,saj so
kulturni domovi ob takih
srečanjih napolnjeni do zad-
njega kotička. Slovenci to-
stran in onstran meje radi
poslušajo lepo slovensko pe-
sem, posebno ono, s koroškim
prizvokom. Pevski zbor bo
vodil Kežar Ivan, a spremlja-
la ga bosta glasbena strokov-
njaka Hartman in Prušnik.
NOVI POROTNIKI
Občinska sukpšična Sloven-
ske Konjice je na zadnji seji
imenovala 38 novih sodnikov-
porotnikov Občinskega sodi-
šča v Slovenskih Konjicah.
Porotniki bodo na sodišču op-
ravljali to funkcijo naslednji
dve leti. Novi porotniki so:
Ložar Kari, Punčuh Avgust,
Ratej Marija, Metličar Alojz,
Kovše Jernej, Klokočovnik
Alojz, Klemene Danica, So-
din Konrad, Tajnikar Juilja-
na, Videčnik Janez, Marinšek
Matilda, Obruh Anton st., šli-
bar dr. Marta, Vehovar Jože,
šelih Narad, štefančič Jakob,
šporar Anton, Rošar Karoli-
na, Založnik Jože, Hlastec
Silvo, šretl Alojzija, Volčič
Vinko, Pliberšek Jože, Bogatin
Avgust, Jedlovčnik Robert,
Beškovnik Filip, Lešnik Maj-
da, St.rmšek Alojz, Pavšer
Franc, Beškovnik Karel ml.,
Stefanie Franc, Jurak Miha,
Ravničar Franc, Zeležinger
Julijana, Tepej inž. Ida, če-
pon inž. Majda, Letnar Zora,
Zorko Dušan in Tič Franjo.
SEZNAM
ZAOSTANKARJEV
Občinskim odbornikom v
Slovenskih Konjicah je prišel
v roke podroben imenski se-
znam vseh tistih občanov-
kmetov, obrtnikov in ostalih,
ki imajo za daljše obdobje
neporavnane davčne obvezno-
sti. Na območju Konjic je
med kmeti 29 zaostankarjev
z več kot 1.000 Ndin dolga
in 11 obrtnikov, V Vitanju je
13 kmetov in 1 obrtnik v za-
ostanku, v Ločah jih je na
senzamu 21, od tega 1 obrtnik,
v zresKem копси 9 Kmetov m
7 obrtnikov. Tu prednjači
šmid Oskar, Celje, Adamiče-
va 9 s 15.814 din neporavnamh
davkov. Razen omenjenih je
še 6 takšnih, ki so za več
kot 1.000 din zaostanka pri
prispevkih iz osebnega dohod-
ka in pri davku na dediščine
in darila.
PRAVILNIK
0 ČASTNIH
NASLOVIH
Na zadnji seji občinske
skupščine so odborniki spre-
jeli pravilnik o podeljevanju
častnih naslovov denarnih ali
drugih materialnih nagrad in
pismenih priznanj. Pravilnik
podrobno določa, kdo lahko
prejme naziv častnega občana
oziroma denarno nagrado «ali
priznanje. Podelitev prizna-
nja in častnega naslova bodo
predlagale družbene in poli-
tične organizacije, organi" up-
ravljanja v delovnih organi-
zacijah in drugih samouprav-
nih organizacijah .ter krajev-
nih skupnostih. O podelitvi
priznanj pa bo odločala po-
sebna komisija občinske
skupščine.
dhr
VEČJE OSKRBNINE
Kot ugotavljajo, so v do-
mu onemoglih v Jelšingradu
in Hrastovcu povečali oskrb-
ni dan za 3 oziroma za 9 din
na oskrbovanca. To pomeni,
da so se letne oskrbnine po-
večale za 75 oziroma 80 tisoč
din. Računajo, da bo do kon-
ca leta za te namene zmanj-
kalo 20 tisoč din sredstev iz
občinskega proračuna.
dhr
SREČANJE
GINEKOLOGOV
Konec tedna je bil v zdra
vilišču Dobrna sestanek sek-
cije ginekologov slovenskega
zdravniškega društva, na ka-
terem so v strokovnem delu
obravnavali dve zanimivi te
mi — rak na dojki in ma-
ternici. Sicer pa je bil to-
kratni sestanek slovenskih gi-
nekologov posvečen 50. ob
letnici porodniškega oddelka
v celjski bolnišnici, ki je v
tem obdobju opravil za širo-
ko celjsko območje ¡ izredne
pomembno delo.
ODLIČEN IZVOZ
V Lesni industriji Behoi
Šentjur so letos imeli izredne
uspehe pri izvozu svojih iz-
delkov. V osmih mesecih tega
leta so izvozili blaga v vred-
nosti 986.000 dolarjev. Zvišal
se je tudi povprečen osebn
dohodek in sicer na 1.300 di
narjev, medtem, ko je pov
prečje v občini 1.070 dinar-
jev.
PERSPEKTIVNI
PROGRAMI
Na eni naslednjih sej ob-
činske skupščine v Šentjurju
bodo odborniki podrobneje
obravnavali perspektivne pro-
grame delovnih organizacij na
svojem področju, še posebej
aktualno bo to za delovno or-
ganizacijo Alpos.
ZAHTEVAJTE OD VAŠEGA TRGOVCA NAŠ PRO-
IZVODNI PROGRAM: PREDSOBNE OMARICE,
OMARICE ZA ČEVLJE. PERILO IN DRUGE FUNK-
CIONALNE OMARICE, SAMSKE SPALNICE, KU-
HINJSKE MIZE IN STOLE
čanju,	drugim škoduje... gre pač za to, kakš-
Morda	no delo opravljajo,
itnimi	°ni dan se je peljal v Ljubljano clo-
hili te	rek, ki je sicer član gradbenega delov-
ist do	nega kolektiva. Na pot je šel s svojim
fa s0	avtomobilom, spremljala pa ga je rije-
iemali,	G°va soproga.
Pa še res je, da je v Ljubljani poha-
bil ženo in avto ter da se je domov
ц zna-	vrnil z vlakom.
mo jo	Pa nai še kdo reče, da so pozabljivi
Neka-	ie profesorji!
prav,	-era
Okrašene izložbe trgovin vedno privabijo človeka, naj
ima denar ali ne. No, nekoliko težko je, če ga nima. šipa
glasno poči, če si pravi gangster in hočeš na silo nekaj kar
ni tvojega. Nekoliko drugače pa je v samopostrežnih trgo-
vinah. Tedaj, ko se je pričelo pri nas govoriti, da bodo
uvedli samopostrežnice so mnogi zmajali z glsvo in dejali:
»Saj bodo vse pokradli.« Koliko je resnice v tem? Povsod
po svetu kradejo v samopostrežnih trgovinah. Police z bla-
gom vabijo tatinske prste in tisti, ki se tej vabi ne morejo
ubraniti računajo na to, da jih nihče ne bo videl. Jasno,
nikomur ni prijetno, če te sredi trgovine zaustavi prodajalka
in reče: »Oprostite tovariš, onole ste vtaknili v žep.« Nato
te peljejo v pisarno poslovodje, sestavijo zapisnik in plačati
moraš tisto, kar se ti je prilepilo za prste, če je bilo tega
preveč, roma prijava o kraji tudi na pristojnejša mesta.
Sramota zate in šepetanje pri vseh, ki te poznajo: »Vidiš,
tale je pa kradel v samopostrežbi.« Za nekatere pi^vijo, da
jim je to v krvi. Bolezen! Kakšni smo Celjani? O tem <*ovori
pet poslovodij samopostrežnih trgovin v Celju.
TILČKA DELAKORDA, samo-
postrežba Soča: »Imamo iz-
redno težke pogoje pri opazo
vanju potrošnikov, no, kljub
temu jih dobimo. Največ nam
odnesejo, oziroma hočejo od-
nesti, alkoholnih pijač, perut-
-nine in čokolade. To so pred-
vsem ljudje srednjih let. Do-
bimo jih pribilžno deset na
teden. Ko se z njimi pogovar-
jamo so večinoma hladnokrv-
ni in pravijo, da niso mislili.
Imeli smo primer, ko je ne-
kdo v bata škornjih v enem
dnevu odesel 12 steklenic
Radgonskega bisera. Najhuj-
ši je mesec december.«
ZAL1KA SEŠLER, samopo-
I strežba Center — Cankarjeva
ulica: »Težko je reči, koliko
jih krade. S poostrenim nad-
zorstvom nedvomno dobimo
tatu. Premalo osebja imamo,
tako, da je verjetno število
kradljivcev še večje. Na te-
den jih dobimo tudi po deset.
S Odnesejo nam alkoholne pi-
jače, meso, perutnino in se-
veda otroci različne sladkari-
Ije. če jih dobimo, sestavimo
zapisnik in ga glede na vsoto
oddamo naprej.«
NUŠA KAVČIČ, samopo-
strežba RIO: »Kraj je veliko,
vendar ne s strani Celjanov.
Mi smo blizu postaje in zato
si marsikdo misli, da je laže
ukrasti pri- nas. Največ seže-
jo po uvoženih pijačah, mesu
in čokoladi. Nekoč nam je ne-
kdo odnesel stvari v vredno-
sti 150 dinarjev. Njihov na-
čin je, da gredo mimo bla-
gajne, nekaj malega plačajo
in prikrijejo tisto, kar so si
naložili v potovalko ali vreč-
ke. Ni dolgo tega, kar je na-
ša prodajalka ulovila nekoga.
Pričel jo je zmerjati in celo
miličnik ga je zaščitil. To ni
prav.«
HILDA GRABAR, samopo-
strežba Center — Tomšičev
trg: »Kljub pisarni nad trgovi-
no nadzor ni najboljši. Odna-
šajo nam alkohol, meso in
otroci sladkarije. Ukradejo
tudi do 60 dinarjev .vredno-
sti. Imeli smo tudi primer
organizirane kraje. štirje
fantje so izdelali pravi sistem,
kako bi nam kradli steklenice
z alkoholom s polic, ki so bli-
zu vrat.«
KVIRIN KLENOVŠEK, sa-
mopostrežna trgovina Mavri-
ca: »V zadnjih petih letih smo
imeli le tri resnejše kraje,
kljub temu, da. je naša trgo-
vina tipična samopostrežba.
Zakaj? Izredno dobro imama
organizirano kontrolno oziro-
ma svetovalno službo. Menim,
da bi tudi druge trgovine" ime-
le mnogo manj kraj, če bi
naredili tako kot pri nas.«
M. S. — T. V.
Angela Volk — Mamka in njena dolgoletna sodelavka Vera
Suša, s katero sta poleg dela delili tudi sobo, redkokdaj
zapustita dom v Dobrni. Obe bosta letos Dobrno zapustili.
BRKINKA ANGELAVOLK
»Po osvoboditvi so zahtevali, da moram v pisarno. Morala sem v
razne tečaje. Toda za pisarniško delo jaz nisem. Po bolezni 1945. leta
sem odrinila v tečaj za vzgojitelje. To je bilo zet moje življenje odločilno.
Svojih otrok nisem imela, nikoli nisem postala mati. Toda najbolj me
prizadene prav takrat, če naletim na starše, ki niso dobri do svojih otrok.
Že nekaj let živim le za otroke, ki so jih starši zapustili ali pa so jim
otroci kakorkoli odtujeni. Bilo jih je toliko, da ne vem števila . . .«
BEDO MORAŠ
OBČUTITI,
DA JO SPOZNAŠ
Njena preproščina, dobroduš-
nost in skromnost ji je bila zdaj
v gromozansko napoto. Ker jo že
več let poznam, mi je bilo enako
težko spraševati, kot njej odgo-
varjati. Drži, da sem jo spoznal
v resnici že prej, preden sem se
srečal z njo. Po pripovedi. Po
opisu ljudi, katerim je bila vzor,
nekaj nedosegljivega in lepega.
Takšna, brez belega delovnega
plašča, s tistim večnim nasme-
hom, ne bi izstopala od vrsnic,
če bi jo postavil mednje. Ob sre-
čanju ji neznanec tudi ne bi mo-
gel ugotoviti poklica. Točneje po-
slanstva, ker ona ni opravljala le
»poklic«.
Pred leti, ko sem se pogosto
srečeval z Borisom šinigojem, ki
je kot dober pedagog in psiholog
najbolj razprl »mamkino lupino
izoliranosti«, ker je znal v tre-
nutkih njenega redkega maloduš-
ja prisluhniti tuda njej, m¡ je
prav on z raznimi drobci o nje-
nem življenju razburjal radoved-
nost.
Priznam, po prvem srečanju z
njo sem bil rahlo razočaran. Pri-
jetno razočaran. Z ničemer nI
opooarjaila nase, niti hitela z be-
sedami o sebi. Ce je morala spre-
govoriti o sebi, je bilo to le ne-
kaj besed, ki so poudarjale ne-
pomembnost. Zato sem izkoristil
poznanstvo z Borisom, da sem
cedil iz njega, kar je tešilo mojo
radovednost.
>;Mamka«, v resnici zdaj 51 let-
na ANGELA VOLK, rojena v Su-
horju, v Berkinih, je bila rojena
v kmečki družini z devetimi o-
troki. Kdor pozna Brkine, svet
med Divačo in Pivko, bo vedel,
kakšna je bila usoda kmečkih
otrok. »Mamka« o tem pove le:
>/Ker je bilo v družini dosti o-
trok, smo živeli v revščini. Pred
vojno, pod Italijo, so bile raz-
like tudi v Soli. Otroci fašistov
so dobivali med drugim tudi ma-
lice, medtem, ko smo mi le red-
kokdaj do sitega otepa-li polento.
Po šoli pa je bilo zopet tako: če
si bil fašist si dobil službo, za
ostale pa je bil zaslužek le, če je
šel za hlapca ...«
življenje siromašne Angele,
sicer brhkega dekleta, se je spre-
menilo 9 maja 1942. leta, ko so
partizani v njeni vasi likvidirali
neposlušnega rubežmka Nasled-
nji dan so Italijani obkolili vas
in po izdajstvu odkrili partizane,
vmes sta bila tudi dva njena so
rodnika — še isti dan so jih u-
strelili. Odslej ji je postalo še
jasneje, kako in kaj.
. KAKO JE POSTALA
»MAMKA«?
Danes glasno prizna, da je bi-
lo tisto obdobje zanjo izredno
pomembno. Takrat je naletela na
človeka, ki je v njej prebudil
dekliški trepet, 'da bi ta pozneje
ob veliki bolečini zamrl. V va-
si Tatre je marca, padel politko-
misar odreda Bojan Dorbež. Z
njim je umrlo vse, na čemer je
gradila, kar ji je pomenilo mla-
dost in smisel življenja. Te smr-
ti ni vse do danes prebolela.
»Po osvoboditvi so zahtevali,
da moram v pisarno. Morala se.n
v razne tečaje. Toda za pisarni-
ško delo jaz nisem. Po bolezni
1945. leta, sem odrinila v tečaj
za vzgojitelje. To je bilo za moje
življenje odločilno.«
Prvi dve leti je vodila otroke
v kolonije ob morju. Nato od.šla
v Medvode, da bi čez dve leti in
pol prispela v Kamno gorico in
1S52. leta v Dobrno. Bila je v
mladinskem domu, ki je bil dom
o-tirok brez staršev iz Bosne. Tu
je prvič ugotovila, da njeno zata-
jevano materinstvo lahko pome-
ni mnogo njej in tem ljubezni
potrebnim otrokom. Tako je po-
stala »-mamka«.
Nihče ne ve, kdo ji je prvi iz-
rekel to besedo, niti se ona ne
spomni, kako je na to besedo
reagirala. Zdaj ni bistveno za kij
ji je tisti otrok izrekel to besedo,
ki v resnici pomeni zaupanje in
ljubezen, temveč je pomembno
to, da je Angela Volk za vse po-
stala in -csrala »mamka«.
Pozneje, ko so se otroci ob
njej iz le "a v leto- zamenjavali,
ko so pctihcma odhajali v celj-
ske šele ali svet, so, prihajali
drugi, nič manj ljubezni in než-
nosti potrebni otroci. Danes pra-
vi, da S3 ji je v vseh teh letih
samo enkrat zgodilo, da je med
vsemi otroki izdvajala le enega.
Tega je hotela celo posvojiti.
Drugače pa je bilo njeno ;srce
enako odprto za vse. Takrat, ko
je noč za nočjo posedala ob
postelji bolanega ali kdaj. ko je
kot edina vredna zaupanja po-
slušala prve besede dekletca, ki
se je »zaljubilo«.
MED BOLEZNIJO
BRATOV IN LJUBEZNI-
JO DO OTROK
Dva brata sta padla kot par-
tizana, drugi so se porotu li in
teko, kot ona odrinili v svet. Do-
ma sta ostala dva brata, ki si
nista želela ustvariti lastne dru-
žine. že 13 let sta sama na kme-
tiji. Pred leti je eden zbolel in
boleha še zdaj.
»Prej je bila hiša polna, zdaj
je prazna. Sama moška ne mo
rete ostati, potrebna sta pomoči.
Par let sem se borila s sabo. Ali
se odpovedati ljubezni od teh
otrok, ki so pravtako potrebni
pomoči ali pa oditi domov k
bratoma. Zdaj več nisem mogla
drugače, kot izbrati drugo mož-
nost. Brat je potreben nege, bo-
lezen je naredila svoje.
V domu Ivanke Uranjekove na
Dobrni gori zvečer v sobici pod
streho prav tako luč, kot ie do
slej. V njej je ostala »mamkina.<
sotovarišica, s katero sta več let
skupaj bivali. Ta sobica jima je
bil doni. V to sobico je razen
otrok prihajalo tudi mnogo nju-
nih sodelavk. Na kavico ali izpo-
ved ma dosane osamljenosu.
Maumke ni več v njej. Odločila se
je za skrb do bratov, čez polet-
je, ko nekateri teh otrok nimajo
kam, jih bo počakala na postaji
in jim za nekaj mesecev nudila
dom. Tako kot doslej, leto za le-
tom.
Tekst in slike: J. SEVER
To popoldne je bilo nevsakdanje zato, ker se je »mamka« s sodelavci zaradi fotografiranja
vsedla na vrtu. V normalnih okoliščinah bi se zbrali v njeni sobici ob kavi.
Najtežje je to mladost vokviriti v vrsto po dva in dva, da bi imela vsaj
navidezni pregled nad njimi. Ko pa je v naravi toliko zanimivega...
Kazigrana mladost se umiri le za hip, ko jim »Mamka« razdeli malico. Kako
tekne, če si na zraku na izletu.
(Nadaljevanje)
»Neviden je!« je govoril sam s seboj. »In dogodki se
ejo kakor čini blaznega! Kaj vse more ta človek što-
! Kaj vse more storiti! In gori v moji spalnici je,
iboden iii nez as tražen! Kaj naj ukrenem?«
»Na primer — ali bi prelomil besedo, aki bi — Ne!«
Stopil je' k pisalni mizi in začel pismo. Ko ga je
napisal, ga je raztrgal. Napisal je drugo. Prebral ga
in premišljeval. Nato je vzel ovoj in naslovil pismo na
kovnika Adye, Port Burdock.
Njegov nevidni gost se je v tem zbudil. Slabe volje je
al in Kemp, ki je »lekel na ušesa in pozorno poslušal
vsak glas, je čul njegov nagli korak nad seboj. Stol
zaropotal in steklenica se je žvenketaje zdrobila.
Kemp je pohitel po stopnicah.
XIX
TEORIJA NEVIDNOSTI
»Kaj se je zgodilo?« je vprašal Kemp, ko ga je nje-
' gost spustil v sobo.
»Nič!« je bil odgovor.
»Ampak, vraga, steklnica je ubita!«
»Slaba volja, drugega nič! Fozabil sem na ranjeno
roko. Boli me!«
»Zdi se, da ste zelo nagnjeni k razbuljivosti!«
»Da!«
Kemp je pobral črepinje.
»Vsi časopisi govorijo o vas,« je pravil in držal čre-
pinje v rokah, »o tem, kaj se je zgodilo v Ippingu in
v Port Burdocku. Pa nihče ne ve, da ste pri meni.«
Nevidni človek je zaklel.
»Vaša skrivnost je izdana. Mislim, da je bila doslej
vaša skrivnost. Ne vem, kake načrte imate, pa razume
se, da vam bom z veseljem pomagal.«
Nevidni je sedel na posteljo.
»Zajuterk je pripravljen!« je dejal Kemp in govoril
brezbrižno in brezskrbno kolikor je mogel. Vesel je bil,
ko je njegov gost rade volje vstal in šel z njim v knjiž-
nico.
»Preden vam morem pomagati,« je začel dr. Kemp,
»moram na vsak način kaj več vedeti o vaši nevidnosti!«
Nemirno je pogledal skozi okno in govoril kakor člo-
vek, ki govori, da izpolni molk. Pred njim je sedela noč-
na obleka, brez glave, brez rok, si brisala nevidna usta
z brisaljko, ki je prosto visela v zraku.
»Stvar je zelo enostavna — zelo enostavna!« je de-
jal Griffin in položil brisaljko na mi«o.
»Brez dvoma za vas, ampak.. .« Kemp se je na-
smejal.
»Seveda, seveda! Tudi zame je bila stvar izpoče.lka
čudna. Ampak sedaj. Veliki Bog! Toda velike reči bova
še storila! Prvikrat mi je ta misel prišla v .Ch esisto wu.«
»V Chesistowu?«
»šel sem tja, ko sem zapustil London. Saj veste, da
sem zamenjal medicino s fiziko. Da, tako je bilo. Fizika
svetlobe me je zanimala.«
»Ah — !«
»Optična gostota! Vprašanje je pulno ugank in le
tu pa tam se blešči skozi njega jasni žarek. Dvaindvaj-
1 navdušenja sem bil. Dejal sem
si: svoje življenje bom posvetil temu vprašanju. Vredno
je truda! Znano vam je, kako neumon je človek z dva-
indvajsetimi leti!«
»Neumen tedaj in neumen pozneje!«
»Kakor da bi veda prmesla zadoščenje!«
»Začel sem in delal kakor črna ž-vina. Trdo sem de-
lal in razmišljal o stvari, Celih šest mesecev, preden se
je zasvetila luč skozi temo ugank in ovir. Našel sem
splošno načelo o pigmentih in o refrakciji, formulo, geo-
metrični izraz, ki je vse povedal. Navadni ljudje, niti
navadni matematičarji ne vedo, kaj vse pove taka sploš-
na formula proučevalcu molekularne fizike. V knjigah,
v tistih, ki mi jih je skril postopač Marvel, v njih so
čudeži, skrivnosti! Toda moja formula ni bila metoda,
le ideja je bila, ki bi mi utegnila pokazati ' pot, kako bi
se dalo brez posébnih izprememb v bistvu snovi — iz-
vzemši morebiti barvo — znižati refrakcijski indeks do
indeksa, ki je lasten prozornemu zraku.«
»Hm — ! Trd Oreh!« je dejal dr. Kemp. »Pa še ne
razumem, kako. Razumel bi končno, da naredite neviden
recimo kamen, ampak nevidnost živega človeka — fa je
še daleč!«
»Gotovo! Ampak pomislite, da je vidljivost kake stva-
ri posledica njenega odnošaja do svetlobnih žarkov. Naj
vam razložim nekaj temeljnih pojmov, ako jih še ne
veste. Pojasnili vam bodo moje poznejše razlaganje. Zna-
no vam je, da telo — kakršnekoli — absorbira svetlob-
ne žarke, ali pa jih odbija, ali pa jih lami. Ali pa se zgo-
di vse troje. Ako jih ne absorbira, niti ne odbija, niti
ne lomi, ni vidno — je prozorno. Tale škatla npr. je
rdeča, ker barva absorbira del svetlobnih žarkov, druge
pa odbija m sicer rdeče. Ako bi ne absorbirala žarkov,
ampak vse odbijala, bi se vam ne videla več rdeča, tem-
več svetlobela. Srebro na primer! Steklena škatla bi ne
bila svetlobela, tudi bi na bila popolnoma vidna, ker
steklo ne odbija in ne lomi mnogo žarkov. Razumete?
Od nekaterih strani bi bila prozorna. Nekatere vrste stek-
la so prozornejše ko-' druge, škatla iz tenkega stekla bi
bila le ma.lo vidljiva v slabi- luči, ker bi le malo žarkov
lomila in odbijala.
In če položite košček navadnega stekla v tekočino, ki
je gostejša nego voda, bo popolnoma nevidno, kajti svet-
lobni žarki se skoraj prav nič ne lomijo in ne odbijajo,
ko prehajajo iz vode v steklo. Steklo v vodi je nevidno
kakor kisik ali kakršenkoli drug plin v zraku. In iz
istega razloga.«
»Da,« je dejal Kemp, »to je jasno! Vsak začetnik ve
to.«
Se nadaljuje
Znano je, da moda zahte-
va žrtve. To posebno občutijo
nezaposleni v ameriški zvezni
državi Kaliforniji. Oblasti so ,
namreč sprejele sklep, da ne j
bodo več izplačevali podpore
tistim nezaposlenim, ki nosijo
dolge lase, brade in zalisce.
Pravijo namreč, da večina, de-
lodajalcev noče zaposlovati
dolgolascev . . . Bivši predsed-
nik britanske vlade Harold
Macmillan piše v svojih spo-
minih: »V politiki vedno kaj
storijo prekmalu ali prepozno.
Izbrati pravi trenutek za de-
janje, je največja umetnost
politika« Macmillan sam je
le redko znal najti pravi tre-
nutek in mnogi drugi politi-
ki tudi. žal celo do takih mo-
drih ugotovitev prihajajo, ko
je že prepozno in jim ostane
sanio še pisanje spominov ...
Japonci so natančni in skrb-
no zbirajo vse mogoče po-
datke. Med drugim so tudi
objavili, da povprečno pojedo
na leto 6.250.000 ton riža. 18
milijard jajc, 3.200.000 ton
mleka, 6.800.00 svinj, 29 ton
želv in 50 ton — zdravil proti
želodčnim težavam . . šved-
ska akademija je letošnjo No-
belovo nagrado za književnost
podelilia velikemu sovjetske-
mu pisatelju Alkesandru' Sol-
ženjicinu. V uradnih sovjet-
skih krogih je to povzročilo
veliko ogorčenje, saj Solženji-
cina v Sovjetski zvezi ne ma-
rajo, ker je preveč odkrit in
kritičen. Sovjeti nimajo sre-
če V povojnih letih so trije
njihovi pisatelji dobili Nobe-
love nagrade — Pasternak, šo
lohov in Solženjicin. Toda sa
mo šolohov je po godu obla-
stem, medtem ko so Paster-
naku očitali, da je »notranji
emigrant«, Solženjicin pa da
»dela usluge buržoazni propa-
gandi« . . . Alkohol zahteva vse
več žrtev. Po podatkih za lan-
sko leto, je zaradi pretirane-
ga uživanja alkohola umrlo v
Franciji 5.680 ljudi, v ZDA
2.665, v Zahodni Nemčiji 625.
na Japonskem 608, v Italiji
385 itd. žal ni podatkov za
vzhodne države, kjer — zla
sti v ZSSR in na Poljskem
— tudi veliko popijejo, pred-
vsem žganja . . .
Sklepe o kmetijstvu
bo treba uresničiti
Komunisti so si razdelili naloge za izboljšanje
razmer v kmetijstvu - Podpirali naj bi jih tudi
drugi kmetovalci, ki imajo enake želje in stališča
O nekaterih, včasih zamo-.
tanih vprašanjih o kmetij-
stvu, ni treba več veliko raz-
pravljati. V dolgih dvoletnih
razpravah smo stvari dobro
ocenili in proučili, kaj bo
treba storiti. Podoba pa je,
da le ne gre vse tako, kot
bi moralo po dosedanjih ugOj
tovitvah in sklepih. Nekateri
so se v razpravah strinjali
z vsemi dobrimi predlogi in
glasovali za sklepe. Ko je
treba te uresničevati, pa se
izmikajo, ko da ne vedo za
njih, ali jih razlagajo po
svoje.
Sklepi, ki jih je sprejela
republiška konferenca Zveze
komunistov Slovenije na dru-
gi seji — bila je v juniju —
so gotovo tako jasni, da jih
ni moči slabo ali celo napač-
no razumeti. Kdor jih ne
izvaja, jih torej podcenjuje
ali celo zavestno zavrača. Se-
veda v škodo kmetovalcev.
Zato je centralni komite Zve-
ze komunistov Slovenije raz-
pravljal na zadnji seji, ki je
bila pred dnevi, o akcijskem
(delovnem) programu za
uresničevanje teh sklepov in
ga tudi sprejel.
Zveza komunistov nima
pravic oblastnih organov. S
svojimi idejami in stališči
lahko le vpliva, da bodo nje-
ni člani v organih oblasti in
v gospodarskih organizacijah
uresničevali najnaprednejša
stališča za hitrejši gospodar-
ski razvoj in lepše življenje
naše družbe ter vsakega po-
sameznika v njej. Pri tem
pa je potrebno veliko vztraj-
nosti. Zato so v akcijskem
programu natančno določili,
kateri organ — pravzaprav
komunisti v njem — je dol-
žan poskrbeti za pravočasno
uresničitev posameznih na-
log. Pri mnogih nalogah so
določili tudi čas, do kdaj
morajo biti opravljene. Po
preteku tega časa bodo oce-
nili, kdo je opravil svoje
dolžnosti in kdo ne^
Kmetovalci ne smejo čaka
ti, da bodo vse, kar naj bi
koristilo njim, lahko opravili
le komunisti. Med razpravo
o akcijskem programu za
uresničevanje sklepov konfe-
rence Zveze komunistov Slo
venije je bilo povedano, da
republiški organi lahko ures-
ničijo le polovico nalog in
še te le takrat, če bodo zelo
podjetni in dosledni. Drugo
polovico bo treba uresničevati
v kmetijskih oragnizacijah in
na sami vasi.
V nekaterih kmetijskih or-
ganizacijah so se lotili nalog
zelo resno, v drugih pa se
ni veliko spremenilo Morda
je v njih premalo komuni-
stov ali niso dovolj podjetni.
Morda tudi ne zmorejo pre-
velikega odpora nasprotnih
sil. Zato se v boj za uresni-
čevanje stališč in sklepov
Zveze komunistov Slovenije
morajo vključiti vsi, ki se
strinjajo z nj'mi, četudi niso
člani te organizacije. Pred-
vsem kmetovalci. Saj se bodo
bojevali za svoje pravice,
hkrati pa podpirali tiste, ki
jim želijo pomagati. »
Mnogi boji so dolgotrajni.
Vedno pa zmaga tisti, ki je
najvztrajnejši, čeprav v za-
četku boja ni najmočnejši.
Od kritike slabosti bo treba
preiti k ustvarjalnemu delu.
Nekateri ljudje se namreč
ne zmenijo za očitke. Ko bo-
do »nezadovoljneži« postavili
nasproti njihovemu delu svoj
program, resen in uresničljiv,
pa bodo morda začeli resno
razmišljati, če ne bodo sto-
rili tega, se bodo morda, mo-
rali pozneje umakniti in pre-
pustiti mesto drugim, spo-
sobnejšim in podjetnejšim.
JOŽE PETEK
NEMIRNA IRSKA — Kljub prisotnosti britanske armade na Severnem Irskem žej
nekaj mesecev ni miru. Vsakih nekaj dni izbruhnejo srditi spopadi med domačini
in britanskimi vojaki ali pa med domačini katoliki in protestanti. Tudi v soboto
in nedeljo» so bili v glavnem mestu Severne Irske Londonderryju hudi spopadi
med prebivalci in vojaki, v katerih je bilo na obeh straneh precej ranjenih. Na,
sliki: britanski vojaki vlečejo enega od demonstrantov v zapor.
TELEGRAMI
WASHINGTON — Izraelski zu-
nanji minister Aba Eban je v Wa-
shing! onu izjavil, da je Izrael za
podaljšanje premirja na Srednjem
vzhodu 2e prej je nodobno pri-
pravljenost izrekla tudi vlada ZAR
BEOGRAD — Predsednik med-
narodne banke za obnovo in raz-
voj McNamara ie na obisku v
Jugoslaviji Z našimi gospodarst-
veniki se posvetuje o sodelovanju
med mednarodno banko in Jugo-
slavijo
LA PAZ — V Boliviji je prišlo
do hude notranje krize. General
Ovando je moral odstopiti s pred-
sedniškega položaja Zamenjal ga
je general Torres, kateremu pa
močno nasprotujejo desničarske si-
le. Kriza še traja in se utegne še
zaostriti
PARIZ — Francosko obrambno
ministrstvo je sporočilo, da je v
nekem spopadu v Čadu padlo 11
francoskih vojakov. V tej afriški
državi že več mesecev deluje pre-
cej močno gverilsko gibanje, ki
se bori proti režimu, ki uživa
francosko podporo
MONTREAL — Pripadniki Fron-
te za osvoboditev Quebeca so v
Montrealu ugrabili britanskega tr-
govinskega atašeja Crossa, nato
pa še ministra za delo v pokra-
jinski vladi Pierra Laporta Zanju
zahtevajo pol milijona dolarjev
odkupnine, izpustitev 12 njihovih
somišljenikov iz zapora in letalo,
s katerim bi se odpeljali iz Ka-
nade
tedenski zunanjepolitični pregled
Predsednik Tito se je vrnil
s potovanja po nekaterih za-
hodnoevropskih državah. Obi-
skal je Belgijo in Luksem
burg, na povratku pa se je
zadržal za nekaj ur v Bonnu
in se pogovarjal s kanclerjem
Brandtom. že čez nekaj dni
se bo znova odpravil na pot
—	tokrat na Nizozemsko in
—	spet na povratku — še na
kratek sestanek s francoskim
predsednikom Pompidoujem
v Pariz. Pozneje letos l»o obi-
skal ^e Italijo.
Čeprav je zahodnoevropska
turneja razdeljena na več de-»
lov, gledamo nanjo kot na ce-
loto. Po njenem zaključku bo
namreč imel predsednik za
sabo pogovore z najvišjimi
voditelji vseh šestih držav, ki
sestavljajo močno gospodar
sko skupino — Evropsko go-
spodarsko skupnost. Pomena
naših odnoov s temi država-
mi ne ntoremo poncenjevati,
saj sodijo med najbolj raz-
vite in najbogatejše v Evropi
in s tem tudi na svetu. Kazen
tega so to naši zelo pomemb
ni trgovinski partnerji in od
tega, kako bomo uspeli razvi-
jati našo trgovino in druge
gospodarske odnose z njimi,
je močno odvisen naš nadalj-
nji gospodarski razvoj Ne
smemo tudi pozabiti, da v teh
državah dela večina naših de-
livcev v tujini, če k temu pri-
štejemo še, da smo hkrati z
njimi življenjsko zainteresira-
ni za mir in varnost v Evropi
—	potem je več kot dovolj
razlogov, da si moramo želeti
z njimi čim boljjše odnose in
čini širše sodelovanje.
Predsednikov obisk je bil
prav zaradi teh vidikov izred-
no pomemben. Povsod je na-
letel na pripravljenost še bolj
razviti gospodarske in druge
odnose, hkrati pa je z gosti
telji tudi pretresel mednarod-
na in zlasti evropska vpraša-
nja, kar je omogočilo večje
medsebojno razumevanje. Ta
obisk je olajšal našim organi-
zacijam, podjetjem in vsem
zainteresiranim navezovanje
stikov in sodelovanja s člani
carni EGS in samo upamo, da
bodo vsi prizadeti znali to
pametno in učinkovito izko-
ristiti.
Predsednik Nixon je preji
nji teden razglasil svoje dol-
go napovedane predloge ц
rešitev krize v Indokini. Pred
lagal je program petih točk:
prekinitev ognja v Vietnamu,
Laosu in Kambodži, postopen
umik ameriških čet, sklicanje
mednarodne mirovne konfe-
renče, skupno iskanje rešitve,
ki bi bila sprejemljiva za vse
Vietnamce in takojšnjo izme-
njavo ujetnikov. Prizadete
strani v Indokini še niso ura-
dno odgovorile na Nixonove
predloge, neuradno pa jih
močno kritizirajo, češ da gre
v veliki meri za predvolilni
manever. Seveda ni nihče pri-
čakoval. da bodo Nixonovi
predlogi taki. da jih bo na-
sprotna stran lahko kar takoj
sprejela — najbrž niti Nixon1
sam. Toda na pogajanjih o
Vietnamu v Parizu imajo zdaj:
na razpolago dve varianti tí
rešitev: ameriško in Vietnam-
sko. Gotovo ne bo nobena v i
celoti sprejeta, toda to, da sta i
obe strani izdelali in predla- \
gali svoja načrta kaže, da s« ?
želita pogajati in najti poli
tično rešitev. To pa daje do-
ločeno upanje, da bodo pari-
ška pogajanja končno le pri-
šla iz slepe ulice. Gotovo l>¡*
še ne tako kmalu m tudi n<
na lahek način.
V Pragi se je začel proces
proti osmim znanim češkim
izobražencem, ki so obtoženi
dejavnosti proti republiki i"
proti prijateljstvu med češko
slovaško in Sovjetsko zvezo.
To je prvi politični proces m
Češkoslovaškem, odkar so av-
gusta 1968 deželo zasedle čet«
varšavskega pakta in prepre-
čile izvajanje nove politik'
češkoslovaške komunistične
partije Husakovo vodstvo ,jf
sicer obljubljalo, da ne ho
procesov, toda očitno je nio*
ralo popustiti pred pritiskom
zelo močnih skrajnežev. Ofr
staja strah, da bo moralo vfć
ali manj popuščati tudi v pri-
hodnje, tako da ni izključe-
no, da bodo sedanjemu pro-
cesu sledili še novi. To pa hO
že itak slab politični položaj
v deželi samo še poslabšal"
in povečalo jez med vodstvom
in prebivalstvom.
Titova
evropska
turneja
BEOGRAD — Na obisku v Ju-
goslaviji se mudi danski minister
za zunanje zadeve Harting, ki se
z državnim sekretarjem Tepavcem
pogovarja predvsem o evropskih
problemih
VARŠAVA — Umrl je bivši polj-
ski zunanji minister Adam Ra-
packi. Svet ga pozna predvsem
kot tvorca zamisli o brezatom-
skih conah v Evropi, ki je dobila
ime »plan Rapackega«.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
S KIBIGIC O URAVNOVEŠE-
NJI GOSPODARSTVA — Predsed-
niK zveznega izvršnega sveta Mitja
Ribičič je v nedavnem pogovoru z
novinarji »Politike« dejal, da bo
prišlo do hudih družbenopolitičnih
in socialnih sporov z raznimi deli
družbe, z delavskim razredom v
mestih zaradi previsokih življenj-
skih stroškov, če ne bomo mogli
uravnovesiti gospodarstva. Da bi se
premaKmli iz sedanjega dokaj ne-
ugodnega gospodarskega položaja,
pripravlja zvezna vlada stabiliza-
cijski program neposrednih akcij
na vseh področjih, to je na pod-
ročju monetarne in kreditne politi-
ke, zunanjetrgovinskega režima, po-
litike cen, proračunskih in drugih
obveznosti federacije in tako na-
prej. Ribičič je pri tem izrazil upa-
nje, da se vladi ne bo treba zate-
kati k zamrzovanju ali administra-
tivnemu določanju cen, če pa bi se
kaj takega zgodilo, bodo to samo
kratkotrajni ukrepi.
■ URESNIČEVANJE POLITI-
KE	— Centralni komite ZK
Slovenije je prejšnji teden obrav-
naval uresničevanje politike ZK in
sprejel akcijski program za uresni-
čevanje sklepov druge konference
ZKS o kmetijstvu. Predsednik CK
Franc Popit je v svojem uvodnem
referatu poudaril, da so v zadnjem
obdobju očitni uspehi na vseh pod-
ročjih delovanja ZK, vendar je po-
trebna v prihodnje še večja zavze-
tost, če bomo hoteli pravočasno
premagovati nasprotja, ki jih za-
znavamo. Nesprejemljiv je očitek,
da bi se ZK ne smela vtikati v ne-
katere zadeve, saj je njena prven-
stvena naloga, da pospešeno obli-
kuje zavedno samoupravno družbo-
■ KARDELJ O PROGRAMU ŽE
LEZARSTVA — V petek so se član
sveta federacije Edvard Kardelj,
predsednik CK ZKS Franc Popit in
predsednik republiškega izvršnega
sveta Stane Kavčič na Jesenicah
pogovarjali s predstavniki samo-
upravnih organov združenega pod-
jetja Slovenske železarne o položa-
ju in prihodnosti slovenske črne
metalurgije. V razpravi o razvoj-
nem programu je Edvard Kardelj
dejal, da je prav, da slovenski že-
lezarji primerho kompletiraj o svo-
jo proizvodnjo z višjimi stopnjami
predelave in tako dosežejo tudi več-
jo rentabilnost Predstavniki zdru-
ženega podjetja pa so omenili, da
železarje močno bremenijo izgube
iz prejšnjih let in pa preclolgotra-
jen investicijski proces, ki se je
razvlekel na celo desetletje-
■ PRIPRAVLJANJE ZAKONA O
POSPEŠEVANJU RAZVOJA MANJ
RAZVITIH OBMOČIJ — Republi-
ški* izvršni svet je pripravil osnu-
tek zakona, ki bo določal manj raz-
vita območja v naši republiki kot
tudi ukrepe za sodelovanje repub
liike pri pospeševanju gospodarske-
ga in socialnega razvoja teh obmo-
čij. Osnutek zakona predvideva me-
rila, po katerih bo določeno, katere
občine se bodo štele za manj raz-
vite (glede na višino narodnega do-
hodka na prebivalca, odstotek
kmečkega prebivalstva, odstotek
vseh zaposlenih v občini itd-). Po-
glavitni nosilci pospešenega razvo
ja bodo morale biti seveda priza-
dete občine in zainteresirane delov-
ne organizacije, medtem ko bo re-
publika pri teh naporih sodelovala.
■	IZVOZ, UVOZ IN PRIMANJ
KI JA J — V devetih mesecih letoš-
njega leta je znašal jugoslovanski
izvoz 15 milijard 150 milijonov di-
narjev ali za 17 odstotkov več kot
v istem lanskem obdobju. Uvozili
pa smo v tem času za 25 milijard
830 milijonov dinarjev blaga ali za
30 odstotkov več kot v Istih mese-
cih lani. Trgovinski primanjkljaj je
znašal približno 10,5 milijarde di-
narjev oziroma za 55 odstotkov več
v primerjavi z istim lanskim ob
dobjem. Zvezni sekretar za zunanjo
trgovino Muhamed Hadžić je v zve-
zi s tem izrazil prepričanje, da bo
štiri petine letošnjega blagovnega
primanjkljaja možno pokriti z ne-
blagovnimi deviznimi dohodki (iz
turizma, prometa, z gradbenimi de-
li v tu j ini •itd).
■	SPET PREDIX)G ZA PODRA-
ŽITEV BENCINA — Hrvatska bo
znova predlagala, naj bi podražili
bencin (za več kot 20 par), uvedli
višje tarife za motorna vozila (od-
škodnina za ceste) in delili sredst-
va. ki se stekajo od plačil zveznega
davka na promet z bencinom. Z
vsemi temi podražitvami naj bi
zbrali več sredstev za ceste.
Ukrepi vlade za premik
iz neugodnega položaja
pružina Džordža Brkovića se je iz Trbovelj namenila v Dolnjo
^pijanico pr¡ Derventi, kjer bi se naj s sorodniki dogovorili o po-
jvitvi nagrobnega spomenika za staro mamo.
>led vožnjo si je mali Branislav umazal roke, zato ga je oče
.peljal v umivalnico. Po umivanju ga je poslal nazaj v kupe brzovla-
|{ stricu.
Ivanka Plavštajner in Marija Uršič z Glavnega tr^a v Sevnici sta
¡¡ali stokanje in presenečeni ugotovili, da med tiri leži otrok ...
ršiecva, Krohnetova in Plavš tajne jeva, ženske, ki so otroka rešile pred usodnimi kolesi vlaka.
Vukica in Djordje Brko-
ić imata poleg Bran-isla^a
t hčerko Slavico. Džordže
i zaposlen pri OSRD v Tr-
Dvljah, kjer za cementarno
rade tunel. V Trbovljah so
[ šesto leto. Nedavna voz-
ja z brzovlakom v rodni
taj, je bila posebno doži-
sije zaradi srečanja z do-
lačimi. Po namestitvi v ku-
eju brzovlaka je mali Bra-
islav jedel sadje in se lima-
li. Oče ga je popeljal v umi-
ilnik in ga poslal nazaj v
upe k stricu, da bi si med-
ni še sam opral roke.
JE JE OTROK?
Otrok je zapustil umivalni-
i, ko je oče prišel v oddelek
! začuden vprašal brata, kje
¡otrok. Ta je povedal, da v
ipe še ni prišel. Nastal je
feplah. Začeli so z iskanjem,
povlak pa je drvel proti
Igrebu. Nenadoma se je ne-
fcčni oče spomnil, da je ob
ihodu iz umivalnice opazil
iprta vrata vagona. Končno
! je čez čas, ko je že vse
očinstvo v vagonu vedelo, da
prešaj o otroka, oglasil mo-
tor, ki je slonel ob oknu:
»Zdi se mi, da sem videl,
iko je otrok v rumenem pu-
verju padel skozi okno ...«
Medtem je brzovlak že pre-
Bài desetine kilometrov in
i imelo več smisla za poteg
)6ne zavore. Vsi so pričako-
»li najhujše, saj je pri veliki
hitrosti brzovlaka pomenil pa-
dec — smrt. Najpogosteje na-,
mreč zračni vrtinci, ki jih
vlak ustvarja, potegnejo žr-
tev med tire in kolesa . . .
V Sevnici, na Glavnem trgu
št. 45 je Ivanka Plavštajner,
uslužbenka trgovskega podjet-
ja v svojem stanovanju posla-
la gospodinjo Marijo Uršič,
naj z balkona pogleda, čigav
otrok joka. Da ni morda nji-
hov. Uršičeva je pregledala
dvorišče in prazno cesto ter
presenečena ugotovila, da pri-
haja otroški jok s tirov. Med
tiri je ležal otrok. Plavštaj-
nerjeva je takoj pohitela k te-
lefonu in poklicala zdravnika.
Medtem se je po cesti s
kolesom pripeljala Marica
Krohne s Florijanske ceste.
»Marica, poglejte, otrok leži
med tiri,« ji je zavpila z
balkona Uršičeva. Krohnetova
je skočila s kolesa in pohite-
la na tire, ker je bila boja-
zen, da bo medtem pripeljal
vlak. Tamkaj je našla vsega
Okrvavljenega otroka. Fantek
je bil ranjen po obrazu. V
ustih je imel polno kamenja.
CK. YV JE OTROK?
Medtem se je na kraju do-
godka zbrala skupina obča-
nov, ki so ugibali, čigav bi -
lahko bil otrok. Končno so
ugotovili, da je moral pasti
z vlaka, ki je predtem brzel
mimo. Komaj so ga odnesli s
tirov je v resnici pridrvel vlak
iz nasprotne smeri. Medtem
je prispel že tudi doktor Ju-
rij Pesjak, ki je sprejel tele-
fonski poziv Plavštajnerjeve.
Otroka so prepeljali v ambu-
lanto in nato v celjsko bol-
nišnico.
Ko je Brkovič ves nesrečen
izstopil z vlaka in hotel na-
zaj z drugim vlakom, ki so
ga pričakovali, je izvedel, da
so otroka našli. Živega, ven-
dar ranjenega. Nesrečni in
srečni oče je pohitel v Ce-
lje, kjer so mu otroka skozi
okno pokazali, šele zdaj je
verjel, da je imel otrok izre-
dno srečo, in da je družina
le za las ob tragedijo. Pri-
marij dr. Ivan Dolinar je v
celjski bolnišnici povedal, da
ima otrok poškodovano zgor-
njo in spodnjo ustnico, in da
je pri padcu dobil pretres
možganov, vendar je izven
smrtne nevarnosti.
Tako je ta nesreča otroka
le omiljena. K sreči so jo
omilile ženske, ki so postale
pozorne na otrokovo stoka-
nje.
Nani
Hiša ob progi, kjer je oh notranji tračnici levega tira
ležal mali Branislav. Z balkona je gospodinja zagle-
dala otroka.
»fkovičeva družina, ki je še zda.j pod vtisom nesreče njihovega ljubljenčka. Napovedi o tem, kaj bi bilo,
so najpogostejša tema razgovorov.
TRI IN POLLETNI BRANISLAV
BRKOVIC JE MED VOŽNJO
PADEL IZ BRZOVLAKA. OČI-
VIDEC NESREČE JE MIRNO
NAPREJ ZRL SKOZI OKNO IN
ŠELE MNOGO POZNEJE STAR-
ŠE OBVESTIL O NESREČI.
OTROK JE K SREČI OSTAL
ŽIV.
OBfSK! V EMO
Mika Špiljak si je v spremstvu glavnega direktorja
tovariša Bremeca ogledal proizvodne obrate EMO
Pred dnevi je obiskal kolektiv EMO predsednik sveta
federacije tov. Mika špiljak, ki si je v spremstvu glav-
nega direktorja Rada Bremca, predsednika delavskega
sveta Vilija šulgaja in drugih članov kolektiva ter pred-
stavnikov občinske skupščine Celje, med katerimi je bila
tudi predsednica občinske skupščine Olga Vrabič, ogledal
obrate v EMO. Po ogledu obratov in nove radiatorske
hale v gradnji se je zadržal v razgovoru s predstavniki
samoupravljanja in predstavniki družbeno političnih orga-
nizacij v podjetju. Ti so ga seznanili z gospodarsko prob-
lematiko podjetja.
Pretekli ted.en pa je obiskala EMÒ delegacija Repub-
like' Gane, v kateri je bil tudi trgovinski ataše pri po-
slaništvu te države v Beogradu. Delegacija se je posebno
zanimala za nakup večje količine emajliranih izdelkov
EMO. Predstavniki podjetja, ki so vodili razgovore glede
prodaje izdelkov EMO v to neuvrščeno državo, so po-
vedali, da je to začetek obširnejšega trgovanja z neuvr-
ščenimi državami.
V EMO je prišla na obisk tudi številna sindikalna de>-
legacija malih obrtnikov iz Gradca. Člani te delegacije
so se v razgovoru s predstavniki organov upravljanja
najbolj zanimali za organizacijo in vsebino dela organov
upravljanja in za njihove prostojnosti. 1
Sindikalna delegacija malih obrtnikov iz Gradca med
razgovorom s člani kolektiva EMO
NISO BILI SKLEPČNI
Osmega oktobra je bila seja dedavskega sveta EMO,
na kateri so sprejeli pravilnik o oblikovanju cen im po-
slovnik za delo delavskega sveta in drugih organov uprav-
ljanja. Poleg tega je delavski svet obravnaval še poročilo
komisije o razgovorih z GORENJEM o integraciji. Po tem
poročilu sodeč, bodo ti razgovori kmalu končani.
Poročilo o izvajanju investicij v letu 197(J je podal
Milan Uranjak, direktor sektorja ekonomsko tehničnih
raziskav. Imenovan je bil tudi pripravljalni odbor za se-
stavo programa proslave dvajsete obletnice delavskega
samoupravljanja. V tem odboru so: Slavko Vizjak, Emil
Jejčič, Franc Ribič in Breznik Mirko.
Odločitev o pogodbi za financiranje družbenih dejav-
nosti v občini Celje so odložili za prihodnjo sejo.
Zaradi neopravičenega izostanka nekaterih članov de-
lavskega sveta, niso mogli sklepati o pripombah občinske
skupščine Celje na statut podjetja, ker je potrebna za to
po statutu dvetretjinska večina. To kaže, da nekateri člani
delavskega sveta jemljejo svojo odgovornost pred kolek-
tivom za delo v delavskem svetu zelo neresno, čeprav je
s statutom določeno, da član delavskega sveta odgovarja
svojim volivcem za delo v delavskem svetu jn da se, če
izostane več kot trikrat neopravičeno, tudi odpokliče.
DOBRO SO STRELJALI
V okviru sindikalnih športnih iger je bilo v EMO tekmo,
vanje v streljanju z zračno puško, ki ga je organizirala'
strelska družina »Tempo«. Tega tekmovanja se je ude>-
ležilo 270 članov kolektiva, od tega največ iz oddelka obli.
kovalnica, ki je prejel »zlato plaketo strelca«. Na drugem
mestu je bil obrat orodjarna, ki je prejel »Srebrno pla-
keto strelca«, na tretjem pa obrat odpreskov iin avto.
koles, ki je prejel »Bronasto plaketo strelca«. Od moških
so bili najboljši strelci: Branko Goršek, Stanko Petrič,
Konrad Končan, Jože Tifengraber, Alojz Belak, Vinko
Mauh, Ivan Novak, Ludvik Pustek, Mirko Doberšek in
Franc Lampe.
Tudi ženske so dobro streljale. Najboljše pa so bile:
Ivica Prevoršek, Metka Božič in Greta Suholežnik.
Nagradili so bili tudi nekatere aktivne člane strelske
družine, ki so dosegli od 200 možnih krogov najboljše
rezultate. Jože štrajher je dosegel 177, Ivan Jordan 101 in
Marjan Cvek prav tako 161 krogov.
Čeprav je bila udeležba na tekmovanju precejšnja, sa
stiélska družina prizadeva, da bi strelski šport postal
še bolj množičen in upa, da se bo naslednjega tekmova-
nja udeležilo še več članov kolektiva.
NOVI l'EDNIK — Glasilo
ibćinskih organizacij So- \
aalistične zveze delovnega
judstva: Celje, Laško in i
Žalec — Uredništvo ui :
aprava Celje, Gregorčičevi j
5, poštni predal 161- — '
Urejuje uredniški odbor —
Slavni in odgovorni ured-
nik: Bernard Strmčnik —
Tehnični urednik: Jože Ceg-
nar - NOVI TEDNIK
-	41 j
izhaja vsako sredo — Iz-
daja ga CGP »Delo«, In-
formacije propaganda Ce-
lje - Tisk in klišeji CGP
»Delo« Ljubljana — Roko-
pisov ne vračamo — Cena
posamezne številke 60 par;
letna naročnine 30 din;
polletna 15 din Za tujino
/.naša naročnina 60 din —
rekoči račun 507—1—1280
-	TELEFONI: uredništvo
33 69 tn 31-05. mali oglasi
In naročnine 28-00
ZGORAJ: GRADNJA CESTE ROGATEC—LUPINJEK. Delavci Cçs
nega podjetja iz Celja tudi s težko mehanizacijo grade cesto рГ0|
Lupinjeku. Nekateri odseki, kot ta na sliki, bodo povsem novi. Tak
bodo cestišče skrajšali.	Foto: J,s
SLIKA LEVO ZGÔRAJ: IZREDNA TURISTIČNA BERA V Ц
GAŠKI SLATINI. Ta zdraviliški kraj je letošnjo sezono, ki sej
raztegnila tudi ob izredno lepem jesenskem vremenu, doživel pra,
»boom«. Obiskovalcev je na stotine, kot v nobenem drugem turi
stičnem kraju pri nas. Sončno opoldne pred pivnico in terapijo
Foto: J,s
SLIKA LEVO: LEP OBISK NAŠIH PLANIN. Letos je naše »očake,
v Savinjskih Alpah obiskalo mnogo izletnikov in planincev. Minify
soboto je bila ob koči na Okrešlju tudi poslovilna slovesnost -
tradicionalna prireditev »svinjska nedelja«, s katero so napovedal
konec redne sezone. Ob koncu asfalta proti slapu Rinka je hiii
v teh dneh mnogo avtobusov z izletniki.	Foto: ,I.\
Posnetek je s prireditke, Jri jo je minuli petek organizirala Kreditna banka Celje v Šoštanju. Med drugim
je v programu sodeloval tudi ansambel Berger ter Melita Avsenak, fotografija pa prikazuje tudi del ekipe
I. osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha, ki je hkrati z ekipo IL osnovne šole Ribe Ročka sodelovala v na-
gradnem quizu o bančništvu in denarništvu.	, »
Za praznik velenjske obit
ne so Ravne pri Šoštanj
dobile poleg nove cesd
tudi novo šolo. Na slavi*
sti v četrtek, 8. oktobr»
jo je odprl častni prcd^
nik Zveze združenj borrii
NOV Slovenije, Franc 1-J
skošek-Luka. Foto: M'

V začetku mojega pisanja, Vas vse skupaj naj-
lepše pozdravljam. Tukaj Je krasno, za ta letni čas
prekrasno vreme. Upam, da t/udi pri Vas sije sonce.
Lepo Vas prosim, če mi oprostite, da se tako
dolgo nismo oglasili. Saj razumete, ta in ona refor-
ma, potovanja, sklepanje kupčij v inozemstvu; skrat-
ka. sam in nenehni direndaj. Skoraj bi poza bill, ne
vem, če sem vam o tem že pisal. Ko sem v časopi-
su prebral, kako zaostalo območje je tam pri vas
in v kakšni bedi nekateri še živijo, ie žena pobrala
nekaj oblek in jih odnesla Rdečemu križu. Upam,
da ste tudi Vi kaj dobili. Sreča, da nam zdaj ni več
hudo, in da lahko tudi drugim pomagamo.
In kako ste Vi mama? Upam, a ste £dravi. Mi-
slim, da bi bilo že enkrat čas, da z atejem malo po-
pustita pri delu. Res je, da je grunt velik, vendar
ta rabi mlade roke. Zdai bi bil že čas, da si malo
odahneta. Res je da smo otroci šli v svet, vendar
bi vam ostali lahko malo priskočili na pomoč Jaz
sem preobremenjen z delom, moja pa tako ni bila
nikoli preveč navdušena za zemljo.
Kako pa drugače? Brat Fonzi mi je pravil ko sva
se pred dnevi srečala na vikendu ob morju, da je
bila tam doli dobra letina. Hvala Bogu. Vsaj to. Ste
spravili krompir? Upam, da je debel, in da ga tisti
koloradarji niso vsega požrli da ga bo ostalo tudi
kaj za nas. Znanec, tisti, o katerem sem vam nekoč
pravil, ki je velika živina, seveda, ko zna uporablja-
ti ч komolce, ne more prehvaliti naše slivovke. Se
spomnite, da sem zanj odpeljal spomladi 5 litrov.
Nisem mu omenjal denarja, saj raumete. Sicer pa
so ata minulo zimo skuhali mnogo silivovke, pa se
jim to ne bo poznalo.
Letos je bilo mnogo slav, slišim. Tudi one hruške
za kozolcem so bile verjetno rodne. Lani jabolk
ni bilo mnogo, zato so letos po vsej verjetnosti
lepo obrodile. Veseli me, da je tako. Tudi moia
m otroka se veselita snidenja pri vas.
S Fonzijem sva se pogovarjala, njega pa je tudi
sestra Marija obvestila, da bi prihodnjo nedeljo pri-
šli vsi domov. Saj se že predolgo nismo videli. Joj,
kako se veselim mesa, ki ga imate zalitega v ki ¡Vi.
Pa zaseke. Tisto, ki ste jo moji dali na pomlad smo
s pridom uporabljali še nekaj mesecev, še na morje
smo jo vzeli s sabo. ko smo šli na vikend Prosil
bi Vas, če bi mi dali letos še kaj zaseke in mesa,
ker je hiška bo morju nared in si ne morete pred-
stavljati kako tekne tam ob morju, Ki se lesekata v
mesečini Takrat se spomnim na mesečino pri nas.
Kako daleč je to.
Aja. skoraj bi pozabil. Sporočil sem vsem, da
pridemo v soboto. To bodo sosedi zijali od zavisti,
ko bomo imeli pred hišo toliko avtomobilov. Naj!
Zbogom. Vaš preljubi sin dipl. ing. K. P., telelon. ..
Toni Hercfeler
OCVIRKI
VARČEVANJE — VIR
BLAGOSTANJA
Tako, vidite, naslov sem
napisal, potlej pa gruntal,
kaj neki naj tu še dodam.
Med tem sem moral v me-
sto po opravkih in videl
na veliki palači narisan di-
nar. Bil je zelo visoko o-
bešen. Oh, ko bi ti dinar
tudi sicer bil na višini!
Dinar! Sosed je lani
skleiiil. da bo za kurjavo,
za tistih 5 ton premoga
posebej našparal do sep-
tembra. Moramo reči, da
je bil dosleden. Natanko
toliko je zložil na kupček,
kolikor je med letom zra-
čunal, da bo veljalo 5 ton
premoga. In vendar se je
nesrečnež uštel. Namesto
5 ton je lahko kupil samo
4 tone premoga. Ostalo mu
je samo še toliko, da si je
kupil 2 deci in se tolažil
zastran trdnosti domače
valute. O tem, kje je vir
blagostanja bi vedel kaj
krepkih povedati Stanko,
graditelj svoje skromne hi-
šice. Rine, počasi rine in
še vsa sreča, da sproti za-
cementira tiste dinarje, si-
cer bi mu jih četrtina v
pol leta »izpuhtela« v dru-
ge žepe. Za toliko so se
namreč dvignili stroški
stanovanjske izgradnje v
primerjavi s prvim pollet-
jem lani. O kruhu drugič.
(Kil. AS
V donosno obrt âli dru-
' go dejavnost sem priprav-
ljen vložiti nekaj milijo-
nov. Pogoji: možnost
vknjižbe na nepremičnino,
odplačilni rok 5 let. Red-
ne obresti 7 odstotkov. Ko-
rekcijske . obresti 10 od-
stotkov. Participacija na
dobičku 22 odstotkov. Gla-
vnica vračljiva v dinarjih,
redne obresti, korekcijske,
obresti in dobiček v trd-
ni (konvertibilni valuti) po
tečaju 12,50 din za 1 USA
dolar. Ponudbe poslati pod
šifro »blagostanje«.
It E K
Zrno do zrna — pogača,
dinar do dinar — pala-
ča... A nove bančne pa-
lače v Celju kljub temu ne
bo, saj bi veljala 3.5 mili-
jarde starih dinarjev.
V R E M E
/ j
od 15. do 25. OKTOBRA
Prevladovalo bo Pre"
težno lepo vreme, 'e
okrog 25. oktobra
možne manjše padavin®*
Dr- V >1