VESTNIK OKRAJA KOPER LETO L Koper, 30. marca 1956 ŠTEV. 20 V S E B : N A Statut občine Koper Odtoki občinskih ljudskih odborov — Odlok o stanovanjski tariti, razdelitvi najemnin in skladih v občini Ilirska Bistrica — Odlok o ustanovitvi kmetsko-komunalnega sklada v občini Postojna — .Odlok o potrditvi predračuna dohodkov in izdatkov gozdnega sklada Občinskega ljudskega odbora Postojna za prvo tromesečje 1956 — Odlok o začasnem finansiranju predračunskih izdatkov gozdnega sklada Občinskega ljudskega odbora Postojna za prvo tromesečje 1956 — Odločba o ustanovitvi in imenovanju Komisije za pripravo predloga odloka o uporabljanju zemljišč za gradbene namene v občini Izola. — Odločba o ustanovitvi Komisije za telesno vzgojo in šport pri Občinskem ljudskem odboru Izola. Poročilo s sej svetov OLO Pojasnila k Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o otroškem dodatku Razglas Tajništva za notranje zadeve X oglasne deske Okrajnega sodišča v Kopru Kontrola meril Fojasnilo o Pravilniku o strokovni izobrazbi za delavce v trgovini Nadomestilo za zaslužek ob prekinitvi deia Statut občine Koper Na podlagi 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55} je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 25. februarja 1956 sprejel SKLEP o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Koper z dne 19. avgusta 1955 tako, da se prečiščeno besedilo tega statuta glasi: I. Občina Koper 1. člen Občina Koper je temeljna politično-teritorialna organizacija samoupravljanja delovnega ljudstva in temeljna družbeno-gospodarska skupnost prebivalcev na območju te občine. Občina Koper je v sestavu okraja Koper. 2. člen Območje občine Koper obsega; 1. Mesto Koper Katastrsko občino: Koper 2. Druge katastrske občine in naselja: Ankaran: Boljunec (del): Boršt: Črni Kal: Črnotiče: Dekani: Dolina (del): Gabrovica: Naselje: Koper Ankaran (del) Boršt, Glem, Labor Črni Kal, Kortine Črnotiče Dekani Gažon: Graden: Hrastovlje: Hribi (del): Koštabona: Krkavče: Kubet: Lazaret (del): Loka: Mačkovlje (del): Marezige: Milje (del): Gabrovica pri Črnem Kalu Gažon, Sergaši, Sala (del) Graden, Abitanti, Brezovica, Sirci Dol pri Hrastovljah, Hrastovlje Hrvatini, Jelarji, Pre-mančan (del) Brič, Koštabona, Puče Krkavče Gračišče, Kubet, Poletiči Bertoki, Bonini, Bošama-rin, čežarji, Kampel, Pobegi, Semedela (del), Škocjan, Triban Bezovica — Loka Babiči, Centur, Marezige, Montinjan, Vanganel P rem anča n Movraž: Butari, Dvori, Movraž, Smokvica, Trebeše Oltra: Ankaran (del) Osp: Osp Plavje (del): Plavje Podpeč (de!): Brežec pri Podgorju, Podpeč, Praporče Pomjan: Dilici, Fjeroga, Kampel * (del), Manžan, Pomjan, * Zupančiči Prebenek (del): — Pregara: Pregara Rožar: Cepki, Krnica, Rižana, Rožar, Stepani Socerb (del): Kasteiec, Socerb Sočerga: Karli, Lukini, Marsiči, Olika, Peraji, Pisari, Sočerga, Sokoliči, Šeki, Tul jaki Sv. Anton: Kocjančiči, Potok, Sv. Anton Sv. Jernej (del): Barizoni Škofije: Škofije Šmarje; G r in j an, G rinto ve c, - Šmarje Topolovec: Topolovec Tinjan: Tinjan Truške: Bočaji, Kozloviči, Lopar, Popetre, Trsek, Truške, Zabavlje Zazid (del); Zanigrad, Zazid Gradin: Abitanti, Brezovica, Gradin, Širci Pregara: Pregara. 3. člen Delovno ljudstvo v občini izvršuje pravice in dolžnosti po občinskem ljudskem odboru, po krajevnih odborih in drugih organih občinske samouprave ali pa neposredno s tem, da voli predstavniške organe občine in odpoklicuje njihove člane, kakor tudi na zborih volivčev in z referendumom. Pri izvrševanju pravic občine se opirajo organi občinske samouprave na organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah in zavodih ter na druge organe družbenega upravljanja. 4. čien Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti pri vodstvu družbenih zadev, izvzemši pravice in dolžnosti, ki so z ustavo ali z zakonom določene za okraj, republiko ali federacijo, ter tiste pravice in dolžnosti, ki pripadajo samoupravnim gospodarskim organizacijam in družbenim ustanovam. Stran 166 URADNI VESTNIK Štev. 20 — 30. marca 1956 5. člen Samoupravljanje delovnega ljudstva v občini je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije. 6. člen Delovno ljudstvo občine izvršuje pravice samoupravljanja v zadevah, ki so skupne občinam v okraju, po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in v drugih oblikah samoupravljanja. Pravice in dolžnosti organov okrajne samouprave do organov občinske samouprave so določene z zakonom. 7. člen Občinski ljudski odbor je temeljni organ oblasti delovnega ljudstva. Občinski ljudski odbor je najvišji organ oblasti v občini Koper v mejah svojih pravic in dolžnosti. Občinskemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave v občini,* kolikor za upravne organe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti okraja, ljudske republike ali federacije, ni z zakonom drugače določčno. 8. člen Občina ima zlasti tele pravice in dolžnosti: — skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih državljanov s splošnimi družbenimi interesi; — zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in za stalno zboljševanje življenjskih in kulturnih razmer v občini; — usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narodnega dohodka za gospodarske, kulturne in socialne potrebe občine; — skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov s splošnimi družbenimi interesi; pospešuje razvoj gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov in povečanje storilnosti dela; — upravlja splošno ljudsko premoženje, ki je v splošni rabi, in drugo splošno ljudsko premoženje, ki je prepuščeno občini; varuje družbeno in osebno lastnino; — samostojno razpolaga z dohodki občine, določa obveznosti gospodarskih organizacij do občine; vpeljuje določene doklade; — ureja samostojno po lastnem preudarku zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino; — izvršuje zakone in druge predpise, kolikor ta ni izrečno dano v pristojnost drugih organov, zavodov in organizacij; — določa organizacijo in poslovanje občinskih organov in zavodov, ter skrbi za zakonitost njihovega dela; — organizira komunalne in druge občinske službe; — skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zl^pljšanje zdravstva; — skrbi za splošno obvezno šolanje in za strokovno izobraževanje; zagotavlja pogoje za kulturni razvoj; — skrbi za socialno varstvo; — skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic državljanov in za zakonitost dela občinskih upravnih organov; — nadzoruje zakonitost dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov; — skrbi za javni red in mir v občini; — obravnava vprašanja iz pristojnosti okraja, republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju. Pravice in dolžnosti občine Koper izvršujejo občinski ljudski odbor in drugi organi občinske samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi. 9. člen Občini pripadajo za izvrševanje njenih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom. 10. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti občina po svojem ljudskem odboru in po drugih organih občinske samouprave: 1. samostojno sprejema družbeni plan in proračun; 2. sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov; 3. ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode; 4. neposredno uporablja zakone in druge predpise s tem, da vodi upravni in upravno-kazenski postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji in izvršuje upravna opravila, kolikor to ni dano v pristojnost drugih organov; 5. razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva; 6. organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev; 7. zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v občini; 8. zagotavlja delovanje občinskih služb s tem, da postavlja strokovne uslužbence in da skrbi za njihovo izpopolnjevanje in za njihove pravice; 9. daje priporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo; 10. vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih organov kršene njene, z zakonom določene pravice. 11. člen Občina Koper ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice. 12. člen Svoje pravice in dolžnosti izvršuje občina na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov. 13. člen Razmerja med občinskim ljudskim odborom in med drugimi organi občinske samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za občino, se določajo z zakonom in s tem statutom. 14. člen Zaradi kar najširšega sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in zaradi izvrševanja posameznih zadev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustanovijo na območju občine Krajevni odbori. 15. člen Občinski ljudski odbor in krajevni odbori se morajo pri izvrševanju svojih pravic opirati na zbore volivcev in v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe. 16. člen Občinski ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev. 17. člen Občinski ljudski odbor mora dajati pravno pomoč državnim organom. 18. člen Občina Koper je pravna oseba. 19. člen Sedež občinskega ljudskega odbora je v mestu Kopru. 20. člen Občinski ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije, ime okraja in ime ljudskega odbora. Štev. go — 30. marca 1956 URADNI VESTNIK Stran 167 II. Občinski ljudski odbor 1. Sestava ljudskega odbora 21. člen Občinski ljudski odbor ima 43 odbornikov. Volitve odbornikov se opravijo po zakonu o v j-litvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov. 2. Delo ljudskega odbora 22. člen Ljudski odbor obravnava temeljna vprašanja; Ki imajo pomen za gospodarski, komunalni, kulturni in socialni razvoj in življenje občine; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje. 23. člen Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na sejah odbora, izvršilne in upravne zadeve praviloma po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih. Sejo ljudskega odbora sklice predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali pa če to zahteva najmanj petina odbornikov, komisija ali svet ljudskega odbora ali predsednik okrajnega ljudskega odbora Koper. 24. člen Občinski ljudski odbor samo na seji: 1. sprejme statut občine; 2. sprejema odloke: 3. sprejema občinski družbeni plan in proračun in potrjuje sklepni račun o izvršitvi občinskega proračuna; 4. sprejme regulacijski načrt občine in njenih naselij ; 5. obnavnava delo svetov in drugih organov ljudskega odbora In daje smernice za njihovo delo; 6. razveljavlja ali odpravlja akte svojih svetov in upravnih organov, ki so bili izdani izven upravnega postopka; 7. daje pripombe k okrajnemu družbenemu planu, proračunu in okrajnemu regulacijskemu načrtu; 8. sprejme poslovnik občinskega ljudskega odbora; 9. voli in razrešuje predsednika in podpredsednika ljudskega odbora, predsednike in člane svetov ter člane odborniških komisij; 10. voli in razrešuje sodnika za prekrške ter njegovega namestnika; 11. odloča o vprašanjih, ki so v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami odbornikov; 12. razpisuje volitve za posamezne ljudske odbornike; 13. ustanavlja gospodarske organizacije in zavode; 14. izvršuje pravice, ki so dane ljudskemu odboru glede postavitve oziroma razrešitve direktorjev gospodarskih organizacij in upravnikov (direktorjev) zavodov; 15. odloča o najetju občinskih posojil in prevzemu poroštev za posojila gospodarskih organizacij; 16. odloča o višini nagrade za predsednika in podpredsednika ljudskega odbora in o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora; 17. postavlja in razrešuje tajnike ljudskega odbora, šefe upravnih organov ljudskega odbora in inšpektorje; 18. odloča o organizaciji upravnih organov in o sistemizaciji delovnih mest; 19. sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine; 20. razpisuje občinski referendum; 21. določa območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev; 22. opravlja druge zadeve, za katere je določeno z zakonom ali s tem statutom, da jih opravlja ljudski odbor samo na seji. 25. člen Ljudski odbor lahko ustanovi gospodarske organizacije in zavode po lastni pobudi ali na predlog krajevnih odborov, delovnih koiektivov, družbenih organizacij ali državljanov. Občinski ljudski odbor lahko skupno z ljudskimi odbori drugih občin ustanovi podjetje ali zavod, če se dajo posamezne potrebe boljše in laže zadovoljiti s skupnimi sredstvi več občin. 26. člen Ljudski odbor sklepa na svojih sejah o upravnih zadevah (upravni postopek) samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo. Ljudski odbor odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za to zadevo pristojni upravni organ ljudskega odbora. 27. člen Ljudski odbor lahko veljavno sklepa, če je na seji navzočih večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov, razen v tistih primerih, za katere je zakonom ali s tem statutom predpisana posebna večina. Občinski statut sprejme ljudski odbor z večino glasov vseh odbornikov. 28. člen Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso ljudski odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju. 29. člen Natančnejše določbe za svoje deio na sejah predpiše ljudski odbor s poslovnikom. 30. člen Odloki in odredbe občinskega ljudskega odbora ter odredbe njegovih svetov se objavljajo v ^Uradnem vestniku okraja Koper«. V tem listu se objavljajo tudi sklepi o izvolitvi organov ter o imenovanju in razrešitvi uslužbencev! ki jih voli, imenuje, oziroma razrešuje ljudski odbor,) odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in zavodov ter odločbe o potrditvi zaključnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov. 31. člen Odlok in odredbe občinskega ljudskega odbora začnejo veljati z dnem objave, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen. Družbeni pian in proračun veljata za vse leto, za katero sta sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno. 3. Odborniške komisije 32. člen Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti, sestavi ljudski odbor iz svojih članov stalne in začasne komisije. Vsaka zadeva, ki se predloži ljudskemu odboru, da o njej odloči na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če ljudski odbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene. 33. člen Občinski ljudski odbor ima stalne odborniške komisije: 1. mandatno imunitetno komisijo, ki ima tri člane; 2. komisijo za volitve in imenovanja, ki ima pet članov; 3. komisijo za gospodarstvo, ki ima pet članov; 4. komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima pet ciano v ter Stran 168 URADNI VESTNIK Štev. 20 — 30. marca 1956 5. komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima tri člane. Ljudski odbor lahko ustanovi tudi druge stalne komisije. 34. člen Mandatno-imunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov, s prenehanjem odborniškega mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odborniška mesta in z verifikacijo mandatov na novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča ijudskemu odboru. Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voli oziroma razrešuje ljudski odbor, ter predloge za imenovanja oziroma postavitve in razrešitve uslužbencev, ki jih imenuje, postavi oziroma razrešuje ljudski odbor, in o tem poroča ljudskemu odboru; razpisuje natečaj za uslužbence ljudskega odbora in postavlja tiste uslužbence, ki jih ne postavi ljudski odbor. Komisija za gospodarstvo obravnava predloge občinskega družbenega plana ih sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča ljudskemu odboru. Komisija za predpise in organizacijska vprašanja obravnava vse predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ljudski odbor, razen tistih, ki spadajo v delovno področje drugih komisij; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih ljudskega odbora in o tem poroča ljudskemu odboru. 35. čleij Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi. Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo iahko zahteva od občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa v taki zadevi in predlaga ustrezne ukrepe. Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi s prošnjo oziroma pritožbo. 36. člen Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih od-borniških komisij. 4. Predsednik ljudskega odbora to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Ce ostane svet pri svojem stališču, predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vrašanje ljudskemu odboru, da o tem odloči na svoji prvi prihodnji seji. 41. člen Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali upravni organ ljudskega odbora izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči. 42. člen Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali pa naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju Iz njihovega področja ali pa jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo za sejo ljudskega odbora oziroma sveta. 43. člen Predsednik ljudskega odbora lahko v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji. , * 44. člen Predsednik ljudskega odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če je na njegovo zahtevo predsednik sveta ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora. 45. člen Predsednik ljudskega odbora izdaja ljudski milici naloge za vzdrževanje reda in miru v občini in naloge za zavarovanje upravne Izvršbe posameznih aktov ljudskega odbora in njegovih organov. Predsednik ljudskega odbora lahko pooblasti tajnika ljudskega odbora, da izdaja naloge ljudski milici ljudskega odbora in njegovih organov. 37. člen Predsednik ljudskega odbora se voli izmed odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj pet odbornikov. 38. člen 46. člen Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnike za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo. 47. člen Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa občino kot pravno osebo. Predsednik sklicuje in vodi seje ljudskega odbora, skrbi za izvrševanje njegovih sklepov ter vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red svoje seje posamezna vprašanja iz svojega področja. Svet oziroma komisija mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati. Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posameznih predpisih v njegovo delovno področje. 39. člen Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku, predsednik pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji. 40. člen Ce misli predsednik občinskega ljudskega odbora, da kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven pravnega postopka, nasprotuje zakonu, sporoči Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih je sprejel ljudski odbor na seji, in akte, v katerih j zastopa občino kot pravno osebo. Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s / predsednikom sveta odredbe sveta. Ljudski odbor ima podpredsednika; ta se voli na enak način kot predsednik. Podpredsednik nadomešča predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan. Podpredsednik opravlja določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja, v mejah, ki jih določi ljudski odbor. Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu plačuje mesečno vnaprej. ^ Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni. Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust nri-padata tudi podpredsedniku, če je stalno zaposlen z opravljanjem svoje dolžnosti. Štev. 20 — 30. marca 1956 URADPM VESTNIK Stran 169 5. Sveti 1) Sestava in področje 50. člen Občinski ljudski odbor Koper ima tele svete: 1. Svet za splošno upravo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 2. Svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in deset članov; 3. Svet za komunalne zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 4. Svet za turizem, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 5. Svet za kmetijstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 6. Svet za stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 7. Svet za šolstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov ; 8. Svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 9. Svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 10. Svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 11. Svet za socialno skrbstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 12. Svet za varstvo matere in otroka, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov; 13. Svet za delo in delovna razmerja, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov. 51. člen Svet za splošno upravo opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe in tudi zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni. Svet za gospodarstvo obravnava in predlaga občinski družbeni plan in opravlja zadeve s področja gospodarstva, vodnega gospodarstva in financ. Svet za komunalne zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa in cest ter druge komunalne zadeve. Svet za turizem opravlja zadeve s področja turizma in gostinstva. Svet za kmetijstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva. Sfet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja stanovanjske politike in zavarovanja stanovanjskih pravic državljanov. Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva in predvojaške vzgoje v šolah. Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve splošnega izobraževanja, organizira v ta namen tečaje in opravlja zadeve ^ področja drugega prosvetnega in kulturnega dela. Svet za telesno vzgojo usmerja vso telesno vzgojo in skrbi za izboljšanje telesne vzgoje tako v šolah, kot v društvih. Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva. Svet za socialno skrbstvo opravlja zadeve s področja socialnega skrbstva (socialna pomoč, skrbništvo in podobno) in zadeve invalidskega varstva. Svet za varstvo matere in otroka opravlja zadeve s področja varstva matere in otroka. Svet za delo in delovna razmerja opravlja zadeve s področja delovnih razmerij. 52. člen Predsednike in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane sveta pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta. Ljudski odbor lahko zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, da mu dajo predloge za člane svetov. če predsednik sveta ni odbornik, lahko sodeluje pri delu ljudskega odbora, če je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, nima pa pravice glasovati. Predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Koper in občine Izola ne morejo biti ciani sveta. Nihče ne more biti član v več kot dveh svetih. 2) Pravice in dolžnosti 53. člen Sveti ljudskega odbora na svojem področju: 1. skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov jn smernice, ki so jih izdali za to upravičeni organi za izvrševanje teh predpisov; skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov; 2. izdajajo odredbe na podlagi in v mejah zakona in drugih splošnih predpisov višjih državpih organov in svojega ljudskega odbora, če so s temi predpisi za to izrecno pooblaščeni; 3. obravnavajo načelna vprašanja iz svojega delovnega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov; 4. predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe; 5. dajejo komisiji za volitve in imenovanja predloge za volitve, imenovanja, postavitve in razrešitve, če so za to pooblaščeni; 6. predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov; 7. dajejo predpisano pritrditev oziroma potrditev iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov; 8. dajejo proračunski komisiji predloge predračunov dohodkov in izdatkov upravnih organov in predračunskih zavodov; obravnavajo predloge predračunov finančno samostojnih zavodov in posebnih skladov, ki se potrjujejo skupno s proračunom in dajejo mnenje o teh predlogih; 9. opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali z drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi ljudskega odbora dane v njihovo področje. Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru. Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta; vsak drug akt sveta, razen če je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko spremeni s svojim aktom ali pa naroči svetu, naj svoj akt spremeni sam po danih smernicah. Pri sprejemanju novega akta se more svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor. Ce ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice. 54. člen Sveti odločajo v upravnem postoku samo, če so za to pooblaščeni z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakonskega pooblastila, z odlokom okrajnega ljudskega odbora ali z odlokom občinskega ljudskega odbora. Z odlokom okrajnega oziroma občinskega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku. Svet odloča s sklepom v upravnih zadevah, upravno odločbo pa izda upravni organ ljudskega odbora, ki je pristojen za te zadeve. Stran 170 URADNI VESTNIK Štev. 20 — 30. marca 1950 55. člen Predlog družbenega plana in predlog proračuna se objavita, da se omogoči organom upravljanja gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov, zborom volivcev in krajevnim odborom, da dajo svoje pripumbe in predloge. Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končnega besedila družbenega plana ali proračuna ne upošteva, mora svet za gospodarstvo oziroma komisija za proračun predložiti občinskemu ljudskemu odboru skupno s predlogom družbenega piana oziroma proračuna. 56. člen če kakšna zadeva s področja enega sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet pred odločanjem povprašati za mnenje drugi svet. Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadeva, da o tem, kateri svet naj rešuje tako zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor. 3) D e i o svetov 57. člen Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja na sejah. Predsednik sveta obvesti o sklicanju seje predsednika ljudskega odbora. Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in z gradivom dostavi čianom sveta najmanj tri dni pred sejo. Seje sveta se lahko udeležijo tudi člani ljudskega odbora, ki niso člani sveta. Ti imajo pravico sodelovati v obravnavi, nimajo pa pravice glasovati. Seje sveta se mora udeležiti šef ustrezne organizacijske enote; svet pa iahko pokliče na sejo tudi druge uslužbence ljudskega odbora zaradi potrebnih pojasnil. 58. člen Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od šefa ustrezne organizacijske enote, naj poroča o delu organizacijske enote ali da posamezno vprašanje s področja sveta pripravi za sejo sveta. 59. člen O seji se vodi zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta m zapisnikar. En izvod zapisnika je treba najpozneje dva dni po seji po tajniku ljudskega odbora dostaviti predsedniku ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o sejah sveta in opravijal drugo administrativno delo v zvezi z deiom sveta. 60. čien Zapisnik o deiu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje, sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih čianov 61. čien Od časa do Časa, najmanj pa enkrat vsakega po] teta, mora svet v okviru svojega področja obravnavati delo ustreznega upravnega organa. 62. čien Pn opravljanju zadev s svojega področja sodeluje m družbenimi organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju. in zavodi imajo pravico dajati predloge m pripombe o posameznih vprašanjih področja. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svbji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih. 63 Člen Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o izvrševanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega pr^iožm Pačilo Pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno. 64. člen Svet lahko sprejme svoj poslovnik; posiovnik sveta potrdi občinski ijudski odbor. 65. čien Svet lahko ustanovi komisije za proučevanje posameznih vprašani in za pripravljanje predlogov za svet. Komisija Sveta ne more izdajati odločb. 6. Upravni organi I) Vrsta in pravice 66. čien Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih skiepov, za opravljanje drugih upravnih zadev, ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti, ima ljudski )dbor odseke, uprave, upravne zavode, upravne komisije, inšpekcije, krajevne urade in druge upravne organe. Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve. 67. čien Pri opravljanju zadev iz svojega delovnega področja. izdajajo upravni organi odločbe v upravnem postopku, nadzorujejo izvajanja zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja in izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni. 68. člen Upravni organi občinskega ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen tistih posameznih zadev, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi višjih državnih organov ali s tem statutom dane v področje ljudskega odbora, sveta ali drugega posameznega organa občinskega ljudskega odbora. 69. člen Zadeve s svojega področja opravljajo upravni organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, predpisov višjih državnih organov in predpisov občinskega ljudskega odbora ter v skladu s splošnimi smernicami, ki jih da občinski ljudski odbor in njegov svet. sevanju posameznih upravnih opravit m ukrepov izven upravnega postopka se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov. Občinski ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita ali odpravita vsako odiočbo upravnega organa občinskega ljudskega odbora, razen če je bila Izdana v upravnem postopku. Pri izdaji novega akta se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ijudski odbor oziro- Vsi upravni organi občinskega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev iz svojega področja. poslovanje upravnih organov vsklajuje tajnik ljudskega odbora. Temeljni upravni organi in zavodi se ustanavlja- ^tatu^T^t s statutom, aii v mejah statuta z odiokom ljudskega odbora. Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov m ^zavodov predpiše občinski ljudski odbor z odlc- refelat^llTV^ i" zavodov so iahko odseki, inšpekcije ^ organizacijske enote ter Štev. 20 — 30. marca 1956 URAPNI VESTNIK Stran 171 2) Tajnik ljudskega odbora 72. člen Tajnik ljudskega odbora načeljuje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje njeno poslovanje. Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora in pri vsklajevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora. Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje s področja poslovanja uprave ter personalna vprašanja s področja sveta oziroma komisije. Če svet oziroma komisija to odkloni, sporoči to tajnik predsedniku ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru in predsedniku ljudskega odbora. 73. člen Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve; 1. skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno in pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora ter vsklajuje delo posameznih odsekov, uprav in drugih upravnih organov po njihovih starešinah; 2. daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom; 3. udeležuje se sej ljudskega odbora, lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavanju, nima pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom. z drugimi predpisi višjih državnih organov ali z odloki ljudskega odbora; 4. poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti; 5. razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osnovne organizacijske enote ljudskega odbora; 6. izdaja odločbe oziroma odloča o uslužbenskih razmerjih glede uslužbencev, za katere je pristojen po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmerjih delavcev; 7. odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora za disciplinske nerednosti; sproži disciplinski postopek zaradi prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške; 8. določa razpored letnega dopusta za uslužbence in delavce; 9. opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih višjih državnih ^organov in ljudskega odbora v njegovo delovno področje; pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti lahko tajnik prenese na starešine temeljnih upravnih organov. 74. člen Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinskega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa o vsakem takem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora. če misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora. 75. člen Tajniku ljudskega odbora pomaga potrebno število uslužbencev pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev iz njegovega področja ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora in z delom odbor niških komisij. 3) Temeljni upravni organi in zavodi a) oddelki 76. člen Občinski ljudski odbor Koper ima tele oddelke: 1. oddelek za splošne zadeve in proračun; 2. oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve; 3. oddelek za zdravstvo in socialno politiko. 77. člen Oddelek za splošne zadeve in proračun opravila splošno pisarniško službo in zadeve narodne obrambe, opravlja zadeve v zvezi s kraievnim redom in mirom, z varnostjo krajevnega prometa, s podaljšanjem delovnega časa v gostiščih, vodi knjige državljanskih stanj, sprejema prijave in odjave bivanja, opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti in s službo protiletalskega varstva, pripravila predlog pro-, računa in sklepnega računa in opravita računovodsko delo, opravlja zadeve zemljiških premožemsko-prav-nih razmerij, opravlja upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih in kulturnih delavnosti ter telesne in predvojaške vzgoie in druge splošne upravne zadeve, ter upravne zadeve, ki ne spadajo v področje drugih oddelkov. Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma), financ, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva, urbanizma in komunalnih zadev. Oddelek za zdravstvo in socialno politiko opravka upravne zadeve na področju zdravstva, socialnega skrbstva (socialne pomoči), varstva matere in otroka, skrbništva in podobno, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela. 78. člen Službo tržne inšpekcije, kmetiiske inšpekcije, veterinarske inšpekcije, gradbene inšpekcije in sanitarne inšpekcije opravljajo inšpektorji v okviru ustreznih odsekov. Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom. Za opravljanje posameznih zadev inšnekcije lahko ljudski odbor v okviru posameznih odsekov ustanovi inšpekcije kot posebne organizacijske enote. 79. člen Na čelu posangeznega oddelka je načelnik oddelka, rana delovna mesta (92. člen). b) Uprave 80. Člen Občinski ljudski odbor ima: 1. upravo za dohodke; ta odmerja in izterjuje davke in druge davščine državljanov, nadzoruje, kako vplačujejo družbene prispevke gospodarske in druge organizacije ter vodi upravno-kazcnski postopek za finančne prekrške po posebnih predpisih; 2. stanovanjsko upravo; ta opravlja vse upravne zadeve po predpisih o upravljanju stanovanjskih hiš, kolikor teh zadev ne opravljajo drugi posebni organi; 3. upravo nepremičnin; ta upravlja in daje v najem in obdelavo premoženje odsotnih oseb in splošno ljudsko premoženje, ki se ne uporablja v druge splošne koristne namene, ter opravlja druge zadeve, ki so v zvezi s splošnim ljudskim premoženjem in premoženjem odsotnih oseb. Na čelu uprave je šef uprave. \ c) upravni zavodi 81. člen Ljudski odbor lahko v skladu s predpisi višjih državnih organov s posebnim odlokom ustanovi upravne zavode za opravljanje posameznih tehničnih in Stran 172 URADNI VESTNIK Štev. 20 — 30. marca 1956 strokovnih služb iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora. Na čelu upravnega zavoda je upravnik (direktor) zavoda. č). upravne komisije 82. člen Občinski ljudski odbor lahko za izvajanje posameznih upravnih nalog ustanovi posebne upravne komisije. Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije za vodstvo upravnega postopka in za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, če se odloča po prosti presoji, 83. člen Občinski ljudski odbor ima tudi druge upravne komisije, ki so določene z zakonskimi predpisi, kot na primer proračunsko komisijo, davčno komisijo, komisijo za ocenitev zapuščin, komisijo za volilne imenike in druge komisije. Te upravne komisije opravljajo zadeve, ki so jim dane s predpisi višjih državnih organov, na podlagi katerih so postavljene. Poleg nalog, ki jih ima po zakonu, določa proračunska komisija predlog proračuna in sklepnega računa in ju predloži občinskemu ljudskemu odboru. 4. Načelniki oddelkov, šefi uprav in inšpekcij ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov 84. člen Načelniki oddelkov, šefi uprav in inšpekcij ter upravniki (direktorji) upravnih zavodov na področju ustreznega upravnega organa: 1. vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe, postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet; 2. organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta. V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo načelnik —oddeika oziroma šef uprave. Ljudski odbor iahko za izdajanje odločb v upravnem postopku s področja odseka pooblasti šefa odseka, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence. ' 85. člen Načelnik oziroma šef poroča tajniku ljudskega od-bora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za zboljšanje dela. 7. Poseben občinski organ Sodnik za prekrške 86 člen Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške. 87. Člen Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voii m razrešuje ljudski odbor. f ^ Parske in za njegovega namest- a je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto in najmanj pel let upravne ali sodne prakse. "a razpis za mesto sodnika za prekrške ne tesa izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena se za sodnika za prekrške izvoli oni ude- ki je najprimernejši za opravljanje 8. Krajevni uradi 88. člen Da bi bile določene občinske upravne službe bližje prebivalstvu, ima občinski ljudski odbor tele krajevne urade: 1. v Črnem Kalu za območje naselij: Črni Kal, Kortine, Črnotiče, Gabrovico pri Črnem Kalu, Hrastovlje, Dol pri Hrastovljah, Bezovica, Loka, Osp, Cepki, Krnica, Rižana, Rožar, Stepani, Socerb, Ka-stelc, Podpeč, Praporče, Zazid in Zanigrad; 2. v Dekanih za območje naselij: Dekani, Sv. Anton, Kocjančiči in Potok; 3. v Gračišču za območje naselij: Gračišče, Kubed, Poletiči, Karli, Lukini, Marsiči, Olika, Peraji, Pisari, Sočerga, Sokoliči, Seki, Tuijaki, Movraž, Butari, Dvori, Smokvica, TrebeŠe in Popetre; 4. v Marezigah za območje naselij: Marezige, Babiči, Montinjan, Boršt, Glem, Labor, Truške, Bočaji, Kozloviči, Lopar, Trsek in Zabavlje. 5. v Stharjah za območje naselij: Šmarje, Grinjan, Grintovec, Brič, Koštabona, Puče, Krkavče, Pomjan, Diici, Fjeroga, Zupančiči, Gažon in Sergaši. 6. v Škofijah za območje naselij: Škofije, Tinjan in Plavje; 7. v Hrvatinih za območje naselij: Hrvatini, Je-larji, Premancan in Barižon; 8. v Gradinu za območje naselij: Gradin, Abitanti, Brezovica, Širci, Pregara in Topolovec. Na čelu krajevnega urada je šef krajevnega urada; postavi ga občinski ljudski odbor. Krajevni urad ima svoj delovodnik in pečat. Samo s statutom se lahko ustanovijo novi ali odpravijo obstoječi krajevni uradi. 89. člen Krajevni urad opravlja tele zadeve: 1. vodi matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdaja izpiske iz njih; 2. izdaja živinske potne liste; 3. opravlja poslovanje za krajevni odbor; 4. sprejema vloge državljanov za občinski ljudski odbor; 5. opravlja druge zadeve, ki mu jih naloži občinski ljudski odbor. 90. člen Krajevni uradi delajo po navodilih tajnika občinskega ljudskega odbora, v strokovnem pogledu pa tudi po navodilih pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora. Krajevni urad opravlja poslovanje za krajevni odbor po navodilih krajevnega odbora. M. Uslužbenci ljudskega odbora 91. člen Uslužbenci ljudskega odbora so državni uslužbenci. Status uslužbencev ljudskega odbora je določen z zakonom. Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo delo, ki jim je odkazano. Uslužbenci ljudskega odbora opravljajo službo samostojno m ob osebni odgovornosti v mejah določenega delovnega področja in pravic; pri tem se mo-ga^v^^^ ^ zakonih in navodilih pristojnih orco ah"i dolžan izvršiti nezakonito smerni-onn?nr t °' ^^m primeru mora uslužbenec * "" nezakonitost izdane smernice oziroma na- r^č o' ^ ^ tako smernico ali na- ^ec d.l^ Pismeno ponovi, io je uslužbe- . izvršiti, razen, če bi izvršitev pomenila drž^i irS?^ st- s tem hudo oškodovali nteresj; v takem primeru pa mora uslužbe- rfterlred ^^'^ika občinskega ljudskega odbo- odbLa Ko^n Okrajnega ljudskega Štev. 20 — 30. marca 1956 URADNI VESTNIK Stran 173 92. člen Delovna mesta in pogoje glede strokovne izobrazbe za posamezna delovna mesta pri organih občinskega ljudskega odbora predpiše občinski ljudski odbor s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper. Ce v dveh mesecih ni izdana odločba o pritrditvi, se šteje, da je pritrditev dana. 93. člen Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi, kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse. Za postavitev tajnika veljajo ustrezne določbe tretjega odstavka 87. člena tega statuta. 94. člen Uslužbenci se lahko postavijo samo na sistemizirana delovna mesta (92. člen). . \ 95. člen Uslužbenci občinskega ljudskega odbora se postavljajo na podlagi razpisa. Natečaj razpiše komisija za volitve in imenovanja. Komisija iz prejšnjega odstavka presoja, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom in z razpisom, ter predlaga za postavitev oziroma postavi izmed kandidatov, ki izpolnjujejo te pogoje, tistega, ki je najprimernejši za posamezno službo. Komisija mora v svojem predlogu za postavitev navesti imena vseh kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje. Na podlagi izida razpisa postavi občinski ljudski odbor tajnika, starešine osnovnih upravnih organov in inšpektorje, druge uslužbence pa postavi komisija za volitve in imenovanja. Kdor se je potegoval za razpisano mesto ali je njegov pravni interes prizadet, se lahko pritoži zoper akt o postavitvi, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, ali da postavljeni ne iz-' polnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom in razpisom. Ce organ, ki odloča o pritožbi, ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, razveljavi akt o postavitvi in razpis, v drugih primerih pa razveljavi samo akt o postavitvi. 96. člen Za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, starešin osnovnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, ki je določena za delovno mesto, za katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se ta izobrazba prizna, je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora. Uslužbenci, ki nimajo določenih pogojev glede strokovne izobrazbe, se smejo postaviti na določeno delovno mesto samo kot vršilci dolžnosti. Zoper odločbo personalne komisije, s katero se odreče pritrditev iz prejšnjega odstavka, je dovoljena pritožba na državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS. 97. člen O razrešitvi uslužbenca, ki ga je postavil ljudski odbor, odloči ljudski odbor, o razrešitvi drugih uslužbencev pa komisija za volitve in imenovanja. Za odpoved uslužbencem ljudskega odbora je potrebna pritrditev personalne komisije okrajnega ljudskega odbora Koper. 98. člen Odločbo o postavitvi in razrešitvi tajnika ljudskega odbora, starešin temeljnih upravnih organov in inšpektorjev izda predsednik ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora izda tudi drugo odločbo o službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno. III. Krajevni odbori 1. Sestava in volitev 99. člen Na območju občine Koper se ustanovijo krajevni odbori za tale krajevna območja: 1. Bezovica — Loka za naselja: Bezovico, Loko, Podpeč, Zazid, Za-nigrad, Hrastovlje in Dol pri Hrastovljah; 2. Boršt za naselja: Boršt, Glem in Labor; 3. Črni Kal za naselja: Črni Kal, Osp, Gabrovica pri Črnem Kalu, Kastelec, Socerb, Črnotiče in Praporče; 4. Dekani za naselje: Dekani; 5. Gažon za naselji: Gažon in Sergaši; 6. Gračišče za naselja: Gračišče, Smokvico, Butari, Poletiči, Popetre, Kubed, Movraž in Dvori; 7. Hrvatini za naselja: Hrvatini, Jelerji in Premancan; 8. Koštabona za naselja: Koštabona, Puče in Brič; 9. Krkavče za naselje: Krkavče; 10. Marezige za naselja: Marezige, Babiči in Lopar. 11. Plavje za naselje: Plavje; 12. Pomjan za naselja: Pomjan, Fjerogo, Dilci in Zupančiči; 13. Sočerga za naselja: Sočerga, Lukini, Trebeše, Tuljake, Sokoliče, Peraje, Oliko, Pisarji, Seki, Marsiči in Karli; 14. Sv. Anton za naselja: Sv. Anton, Kocjančiči in Dvori; 15. Škofije za naselji: Škofije in Tinjan; 16. Šmarje za naselja: Šmarje, Grintovec in Grinjan; 17. Škocjan za naselja: Škocjan, Bošamarin, Kampel, Sa-laro, Triban in Manžan; 18. Truške za naselja: Truške, Bučaje, Kozloviči, Zabavlje in Trsek; 19. Topolovec za naselja: Topolovec, (Hrvoje, Zrnjovec, Muče-* niki, Belvedur in Koromači); 20. Vanganel za naselja: Vanganel, Čentur, Montinjan in Potok; 21. Rižana za naselja: Rižana, Cepki, Krnica, Stepani, Rožar in Kortine; 22. Gradin za naselja: Gradin, Abitanti, Brezovico in Širci; 23. Pregara za naselje: Pregara; 24. Ankaran za naselji: Ankaran in Barizoni; 25. Pobegi — čežarji za naselji: Pobegi —Cezarji; 26. Bertoki za naselje: Bertoki; 27. Semedela za naselje: Semedela. 100. člen Krajevni odbor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katero je ustanovljen krajevni odbor in določeno število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev. Krajevni odbor ima pet do devet članov. Število članov določi občinski ljudski odbor. Stran 174 URADNI VESTNIK Štev. 20 — 30. marca 1056 101. član Ce se opravijo za območje krajevnega odbora zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja, določi občinski ijudski odbor število članov krajevnega odbora, ki jih volijo volivci na posameznem zboru, in sicer sorazmerno s številom prebivalcev z območja posameznega zbora volivcev tako, da se voli vsak član krajevnega odbora na enako ali približno enako število prebivalcev. 102. člen Za člana krajevnega odbora je lahko izvoljen vsak državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku in stalno živi na območju krajevnega odbora. 103. člen Za izvolitev članov krajevnega odbora st^če zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora. Kandidate za tiste Člane krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivcev,, lahko predlaga vsak na zboru navzoči volivec. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Glasuje se javno z dviganjem rok. Predsedstvo zbora volivcev vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja. 104. člen Zbor volivcev, na katerem se volijo člani krajevnega odbora, se lahko opravi samo, če je navzočih vsaj desetina vseh volivcev z območja, za katero se opravi zbor, najmanj pa 30 volivcev. 108. člen Krpjevni odbor sodeluje pri izvajanju zakonov in drugih predpisov na svojem območju. V ta namen krajevni odbor: — pomaga občinskemu ljudskemu odboru oziroma njegovim organom pri organiziranju in izvrševanju vseh zadev, ki jih opravlja občinski ljudski odbor na območju krajevnega odbora; — seznanja državljane na zborih volivcev ali pa neposredno z odloki in drugimi 'predpisi občinskega ljudskega odbora in njegovih svetov ter s predpisi drugih državnih organov; — spremlja izvajanje teh predpisov in predlaga občinskemu ljudskemu odboru ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovilo pravilno izvrševanje teh predpisov; — na zahtevo občinskega ljudskega odbora, njegovih komisij in svetov daje mnenja in predloge o posameznih vprašanjih iz njihove pristojnosti; — predlaga skrbnike za mladoletne in druge osebe, ki se postavijo pod skrbništvo; — spremlja delo uslužbencev krajevnega urada ter drugih uslužbencev občinskega ljudskega odbora, kadar delajo na območju krajevnega odbora, in predlaga občinskemu ljudskemu odboru za izboljšanje njihovega dela. 109. člen Vse zadeve iz svojega področja opravlja krajevni odbor na podlagi predpisov, zadeve, ki niso urejene s predpisi, pa v skladu s krajevnimi običaji. 110. člen 105. Člen Tisti člani krajevnega odbora, ki jih voli zbor volivčev, se volijo na novo po vsakih splošnih volitvah v občinski ljudski odbor. Zbor Volivcev lahko vsak čas razreši člana krajevnega odbora, ki ga je izvolil in izvoli namesto njega drugega. 2. Področje krajevnega odbora 106. člen Krajevni odbor obravnava zadeve, ki imajo neposreden pomen za kraj in za občino in daje občinskemu ljudskemu odboru predloge in mnenje za rešitev takih vprašanj. Ce gre za pomemnejše vprašanje, ga mora krajevni odbor poprej predložiti zboru volivcev v obravnavanje. 107. člen Krajevni odbor samostojno opravlja tele zadeve: skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih objektov v kraju kot na primer: krajevnih cest in ulic, javnih vodovodov in vodnjakov, napajališč, javne razsvedjave, prkov in podobno; nadzoruje da se uporabljajo ti objekti v skladu s predpisanim 'redom; upravlja splošno ljudsko premoženje ki je dano kraju v uporabo; ** za pravilno izkoriščanje krajevnih pašni- kov m za to, da se pašniki uporabljajo po določenem redu, izterjuje predpisano pašnino; nadzoruje delo poljskih čuvajev; skrbi za čiščenje in vzdrževanje krajevnega trga, ulic in uiičnih kanalov v kraju; nadzoruje izvrševanja obveznosti, ki iz tega izvirajo za državljane; — skrbi za upravljanje krajevnega pokopališča; skrbi za organiziranje ukrepov zoper požar pop avo m druge elementarne nesreče; organizira izvrševanje ukrepov za zavarovanje pred takimi nesrečami. Občinski ljudski odbor da lahko s pritrditvijo Okrajnega ljudskega odbora Koper s posebnim odlokom v delovno področje krajevnega odbora tudi druge zadeve. Pri upravljanju splošnega ljudskega premožen m pri opravljanju služb lahko krajevni odbor odre potrebne ukrepe. Ce krajevni odbor katere od naštetih zadev ne i vrši alt ne izvrši pravočasno, jo lahko izvrši občins ljudski odbor sam. Občinski ljudski odbor nadzoruje delo krajevnega odbora. Občinski ljudski odbor ima pravico razveljaviti ali odpraviti nezakonite in nepravilne akte, ki jih izda krajevni odbor izven upravnega postopka. 111. Člen Krajevni odbor odloča v upravnih zadevah v mejah svojega delovnega področja s sklepom, upravno ' odločbo pa izda krajevni urad. Krajevni odbor lahko, namesto da bi se izdala upravna odločba, sporoči stranki svoj sklep o upravni stvari tako, da ji da v pogled sejni zapisnik, v katerem je vpisan sklep. S podpisom na izvirniku sejnega zapisnika in s pristavkom dneva potrdi stranka, kdaj ji je bil sklep sporočen. Ce območje krajevnega odbora ne spada v območje krajevnega urada, sporoči krajevni odbor stranki svoj sklep o upravni stvari po določbi drugega odstavka tega člena. Zoper odločbo oziroma sklep po prejšnjih odstavkih ima stranka pravico do ugovora na občinski ljudski odbor v osmih dneh potem, ko ji je bila odločba dostavljena oziroma sklep sporočen. Na podlagi ugovora izda pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora odločbo in jo dostavi stranki, ki je vložila ugovor. Zoper to odločbo ima stranka, ki z njo ni zadovoljna, pravico do vseh pravnih sredstev, ki so po veljavnih predpisih dovoljena stnpnji°^ izdane v upravnem postopku na prvi 112. člen oreastva za izvrševanje nalog krajevnega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu. Krajevni odbor ima lahko predračun dohodkov in ^ ^ ustavni del občinskega proračuna. Od-ìedbodajalec za izvrševanje predračuna krajevnega odbora je predsednik krajevnega odbora, ki odbor lahko določi, da se dohod- hn.iifi Pisnikov, del občini pripadajočih do- hodkov od komunalnih zavodov na območju krajevnega odbora m tudi del drugih občinskih dohodkov, ki se dosežejo na območju krajevnega odbora, uporabijo samo za potrebe kraja. Krajevni odbor mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje predlog za porazdelitev in uporabo (načrt razdelitve m uporabe) sredstev iz proračuna krajevnega odbora. Štev. 20 — 30. marca 1956 URADNI VESTNIK Stran 175 113. člen Z dohodki iz posebnega krajevnega prispevka, ki je na zakonit način vpeljan za potrebe kraja, razpolaga krajevni odbor. 3. Način de!a 114. člen Krajevni odbor dela na sejah. Na prvi seji si izvoli krajevni odbor predsednika. Predsednik pripravlja, sklicuje in vodi seje. Dnevni red seje določi krajevni odbor na predsednikov predlog. Krajevni odbor sprejema sklepe z večino glasov svojih članov. 115. člen Krajevni odbor mora dati najmanj enkrat letno občinskemu ljudskemu odboru poročilo o svojem delu. 116. člen Dolžnost predsednika in članov krajevnega odbora je častna družbena služba. 117. člen Upravno izvršbo sklepov krajevnega odbora izvršuje občinski ljudski odbor praviloma po krajevnih uradih. Krajevni odbor lahko izvršuje svoje sklepe tudi sam. IV. Zbori volivcev 118. člen Na območju občine Koper se sklicujejo zbori volivcev za območja krajevnih odborov (99. člen). V mestu Koper se sklicujejo zbori volivcev v I-, II., III. in IV. mestni četrti. S sklepom občinskega ljudskega odbora se lahko določi, da se na posameznih območjih, naštetih v prejšnjem odstavku, sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih krajevnega območja. 119. člen Občinski ljudski odbor mora najmanj enkrat letno, krajevni odbor pa najmanj vsakega pol leta enkrat poročati zboru volivcev o svojem delu. 120. člen Odborniki občinskega ljudskega odbora morajo najmanj enkrat letno poročati o svojem delu in o delu občinskega ljudskega odbora na zborih volivcev v volilni enoti, v kateri so izvoljeni. Poročati morajo tudi, če zahteva to od njih zbor volivcev ali najmanj desetina volivcev. če skiiče zbor volivcev predsednik občinskega ljudskega odbora, ga začne in vodi. do izvolitve zbo-rovega predsedstva predsednik sam ali pa odbornik, ki ga on določi; če skliče zbor volivcev krajevni odbor, ga začne in vodi do izvolitve zborovega predsedstva član krajevnega odbora, ki ga določi krajevni odbor. O zboru volivcev se napravi zapisnik, ki se mora takoj poslati občinskemu ljudskemu odboru. 121. člen Zbor volivcev skliče predsednik občinskega ljudskega odbora po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece. O sklicanju mora obvestiti predsednika občinskega ljudskega odbora. Predsednik občinskega ljudskega odbora oziroma krajevni odbor mora sklicati zbor volivcev, če to zahteva najmanj desetina volivcev ali okrajni ljudski odbor. 122. člen Krajevni odbor skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev in poroča o tem na prihodnjem zboru volivcev. V mestu Koper skrbi za izvršitev sklepov zbora volivcev občinski ljudski odbor. Na vsakem zboru volivcev je treba po izvolitvi predsedstva zbora prebrati zapisnik prejšnjega zbora volivcev. Zbor volivcev lahko skliče tudi krajevni odbor, 123. člen Občinski ijudski odbor lahko predloži posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti v obravnavo zboru volivcev. Občinski ljudski odbor mora, preden odloči o pomembnejših vprašanjih iz svoje pristojnosti, zahtevati mnenje zbora volivcev, zlasti preden sprejme odlok: 1. o občinskem družbenem pianu in proračunu, 2. o regulacijskih načrtih, 3- o vpeljavi občinskih doklad in taks. 124. člen Občinski ijudski odbor oziroma krajevni odbor mora vzeti sklepe zBora volivcev brez odlašanja v obravnavo in mora o svojih sklepih poročati zboru volivcev na njegovem prihodnjem sestanku. V Referendum 126. člen Občinski ljudski odbor lahko razpiše občinski referendum zato, da posamezne odloke in ukrepe, ki imajo neposreden pomen za življenje in razvoj občine, predloži v potrditev volivcev ali pa zato, da se volivci vnaprej o njih izjavijo. Referendum razpiše občinski ljudski odbor po lastnem preudarku ali na zahtevo petine volivcev v občini; tako zahtevo lahko dajo volivci pismeno ali pa na zboru volivcev. Občinski ljudski odbor razpiše referendum po prejšnji pritrditvi okrajnega ljudskega odbora. Ce zahtevajo referendum volivci, ga mora ljudski odbor razpisati najpozneje v 10 dneh potem, ko je dobil pritrditev okrajnega ljudskega odbora. VI. Končna določba 126. člen Ta statut začne veljati, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper s pritrditvijo Komisije za statute Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, uporablja pa se od I. septembra 1955. Koper, dne 25. februarja 1956. Štev. 01/3-487/2-56. . Predsednik Mirko Jelerčič, 1. r. Odloki občinskih ljudskih odborov Občina Ilirska Bistrica Na podlagi 15. člena in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), 16., 21-, 73., 74., 90. in 93. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ st 29-344 54) in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46/51) v zvezt z določbami Zakona o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-371/55) je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na VI. seji dne *25. januarja 1956 sprejel ODLOK O STANOVANJSKI TARIFI, RAZDELITVI NAJEMNIN IN SKLADIH. 1. člen Najemnine za stanovanjske prostore se določijo na število točk, površino in okoliš, v katerem je stanovanje. , ^ , Cena za posamezno točko na kvadratni meter stanovanjske površine se določi: 1. v mestu Ilirska Bistrica na 0 30 dm 2. v vseh drugih naseljih na 0.25 din. Stran 176 URADNI VESTNIK Štev. 20 — 30. marca 1956 2. člen Pri izračunavanju najemnine po prednjem členu se ne upošteva površina sob na 30 ter zaprtih hodnikov in predsob nad 20 m^. 3. člen Uživalci stanovanj plačujejo za uporabo vrtov pri hišah posebni letni prispevek od 1 do 3 din za m?, za sadna drevesa pa po donosnosti, glede na število točk, površino in okoiis, v katerem je Po prednji tarifi določi prispevek stanovanjska uprava po predlogu hišnega sveta oziroma lastnika hiše s pogodbo. Prispevek se obravnava enako kot najemnina in se razdeli v sklade po istih načelih. * 4. Čien Zasebnemu lastniku hiše, ki je vključena v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine na sklade izlača 7% od najemnine, če je stalno zaposlen, kmetovalec, obrtnik ali če se ukvarja s kakršnimkoli prostim poklicem in ima sicer stalne dohodke. 5. člen Komur je najemnina izključni vir dohodkov za preživljanje, se lahko nanj pripadajoči del zviša. To določi svet za stanovanjske zadeve Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica na prošnjo prizadetega in sicer največ do 50% od bruto najemnine, vendar ne več kot 6000 din plus 1000 din za vsakega nepreskrbljenega člana. Zoper določitev dela najemnine, ki gre zasebnemu lastniku po tem členu, je dovoljena pritožba na Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica. 6. člen Najemnina se razdeli: a) najmanj 50% v amortizacijski sklad, b) najmanj 20% za vzdrževanje hiše, c) do 30% za hišno upravo. Svet stanovanjske skupnosti lahko določi za razdelitev skladov pod a) ^ b) višji odstotek na račun zmanjšanja stroškov za hišno upravo. 7. člen Stanovanjska uprava odvaja mesečno iz amorti- bi^nh!^ . J sklad za zidanje stanovanjskih hts Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica 20"/, sklaf* "aiemmne. ki se plačuje v amortizacijski v sklad za vzdrževanje stanovanjskih hiš, od katerih pa imajo pravico porabiti 80% za vzdrževanje, 10% pa se plačuje v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Najemnina se odvaja do 10. v mesecu. Sklad za vzdrževanje se vodi za take hiše ločeno pri stanovanjski upravi občine Ilirska Bistrica. 11. člen Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 1000 din: a) odgovorna oseba ali zasebni lastnik, ki ne odvaja pravočasno določenih delov najemnine v posamezne sklade; b) odgovorna oseba, ki samovoljno brez poprejšnje pritrditve Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica zniža odstotek za amortizacijo ali vzdrževanje; c) zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, ki bi porabili najemnino, določeno za vzdrževanje hiš, v druge namene; č) odgovorna oseba ali zasebnik, ki bi samovoljno spreminjal z odlokom določeno tarifo. 12. člen Najemnina po tem odloku se plačuje od 1. I. 1956. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, Št. 333/1 Ilirska Bistrica, 25. I. 1956 Predsednik: Anton Gustinčič 1. r. Občina Postojna - 10. člena Temeljnega zakona o prora- čunih (Uradni list FLRJ št. 13-147/54), 2. in 7. točke 10. člena ter 2. točke 24. člena Statuta občine Po-- Občinski ljudski odbor Postojna na svoji VIII. seji dne 10. marca 1956 sprejel ODLOK O USTANOVITVI KMETIJSKO-KOMUNALNEGA SKLADA I. člen občin^°°mjnm "°'""" """^""""""-"natni sklad a. cien "gemmile za poslovne prostore v hišah, ki so *]"<3s*^ga premoženja, družbenih ali zadruzmh organizacij ter v zasebnih hišah, ki so ska^n^J stanovanjsko skupnost, odvaja stanovanj- pa se Ja^delL ^ ^%, ostalih 50% a) najmanj 60% v amortizacijski sklad 5) najmanj 20% za vzdrževanje hiše L) do 20% za hišno upravo. rtoufs^ovanjske skupnosti lahko določi za raz-dehtev skladov pod a) m b) višji odstotek na ra^n zmanjšanja stroškov za hišno upravo. 9. člen Zasebni lastnik hiše, v kateri so poslovni prostori ki pa m vključena v stanovanjsko skupnost^odvaij v sklad za zidanie hiš 7fic/ oavaja Prostore. 70%. od najemnine za poslovne 10. člen Zasebni lastniki hiš. ki niso vključeni v stnnn VMIsk. skupnost, v kater.h n,Ih laAnikj sjanm^t nomVm"^" a° '"°""* "3i""nine. skladno s H.: nom 45-a) navedene uredbe. v skiaSu stanovanjsko hišo BAttiuu ^ veijavmnu predpisi ^h^^p'noìri'n^'k^rnj^'i^/n-r morajo odvajati 90% stanovanjsko najemninj V kmetijsko-komunalni sklad se stekajo: 1. sredstva, pobrana z občinsko doklado 2. prispevki gospodarskih in drugih organizacij nostt """'"SS SLP in vseh agrarnih skup-' aklal^LpIn °" "r*""""" ""'"'is*"" "mijiSČ iz 5. dotacije iz proračuna. 3. člen . Zbrana sredstva po tem odtoku se odvajajo na no-seben tekoči račun pri NB - podružnlea pjstojiia 4. člen Sredstva iz tega sklada se smejo unorahlisti "n^r - ,rr 5. člen 6. člen hlkul^lja^opjr.''"'"' " °**''" v ""t- Štev. 738/1 Postojna, 10. marca 1956. Predsednik Jože Baša, l.r. Štev. 20 — 30. marca 1956 URADNI VESTNIK Stran 177 Na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), 2. točke 24. člena Statuta občine Postojna, 4. člena Zakona o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov (Uradni list LRS štev. 13/54) in 24. ter 29. člena Uredbe o ustanovitvi in upravljanju gozdnih skladov (Uradni list FLRJ štev. 46/55) je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 10. marca 1956 sprejel ODLOK O POTRDITVI PREDRAČUNA DOHODKOV IN IZDATKOV GOZDNEGA SKLADA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA POSTOJNA ZA I. TROMESEČJE 1956 1. člen Potrjuje se predračun dohodkov in izdatkov Občinskega gozdnega sklada za prvo tromesečje 1956, ki s posebnimi prilogami obsega: dohodkov ................ 2,872.000 dinarjev ' in izdatkov ........... 2,872.000 dinarjev 2. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od I. januarja 1956 dalje in se objavi v Uradnem vestniku okraja Koper. Štev. 942/1 Postojna, 10. marca 1956. Predsednik Jože Baša, 1. r. Na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) in 2. točke 24. člena Statuta občine Postojna je Občinski ljudski odbor Postojna na VIII. seji dne 10. marca 1956 sprejel ODLOK O ZAČASNEM FINANSIRANJU PREDRAČUNSKIH IZDATKOV GOZDNEGA SKLADA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA POSTOJNA ZA I. TROMESEČJE 1956 1. Člen Dokler ne bo sprejet predračun dohodkov in izdatkov občinskega gozdnega sklada za leto 1956, se bodo finansirali izdatki občinskega gozdnega sklada po tro-mesečnem planu za I. tromesečje 1956. 2. člen Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni v dobi začasnega finansiranja, so sestavni del predračuna dohodkov in izdatkov sklada za leto 1956. 3. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarja 1956 in se objavi v Uradnem vestniku okraja Koper. Štev. 941/1 Postojna, 10. februarja 1956. Predsednik Jože Baša, 1. r. Občina Izoia Na podlagi 22. točke 24. člena Statuta občine Izola, 8. člena Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. 1. LRS št. 44/53) in v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. 1. LRS št. 26/55), je Občinski ljudski odbor Izola na svoji VIII. seji dne 9. marca 1956 sprejel ODLOČBO O USTANOVITVI IN IMENOVANJU KOMISIJE ZA PRIPRAVO PREDLOGA ODLOKA O UPORABLJANJU ZEMLJIŠČ ZA GRADBENE NAMENE I. Pri Občinskem ljudskem odboru Izola se ustanovi komisija za pripravo predloga odloka o uporabi zemljišč za gradbene namene. II. V komisijo se imenujejo: 1. za predsednika: Bogdan Melihar, ljudski odbornik, 2. za nam. predsednika: Bruno Stipančič, ljudski odbornik, 3. za člane: — ing. Mira Ružič, projektant urb. načrta, za ureditev naselij, — prof. Emil Smole, direktor Muzeja v Kopru, za varstvo kulturnih spomenikov in prirod-nih znamenitosti, — dr. Leopoid Hladnik, sanitarni inšpektor OLO Koper, za zdravstvo, — Jože Kokolj, upravnik Uprave za ceste OLO Koper, za cestno službo, — Rudi Počkaj, tehnik pri Okrajnem vodovodu Koper, za vodno gospodarstvo, — Andrej Oman, elektrotehnik pri podjetju )Z oglasne deske okrajnih sodišča. V njej bomo objavljali razglase, oklice, proglasitve mrtvih, vabila na obravnave za osebe z neznanim bivališčem itd. K sodetovanju bomo pritegnili tudi okrajna sodišča v Postojni. Ilirski Bistrici, Sežani in Piranu. Uredništvo Stran 180 URADNI VESTNIK Štev. 20 — 30. marca 1956 21. ttecemb 1955 - tntiBÉM Mum za Mavce v tremimi Še o pravilniku o strokovni izobrazbi Odkar je izšel Pravilnik o strokovni izobrazbi delavcev v trgovini (Ur. list FLRJ št. 56/55), se referentom za vzgojo kadrov pri trgovinskih zbornicah in vsem drugim, ki imajo opraviti s temi vprašanji, kadar so na terenu, vedno znova pripeti, da jih trgovski delavci vprašujejo najrazličnejše stvari. Tako n- pr.: kdaj bodo izpiti? Zakaj nam še ne pošljete tistih vprašalnih pol, da bi jih izpolnili? Ali so komisije za prevedbo za naš okraj že imenovane? itd. Ce že ne vsa, pa vsaj nekatera Izmed teh vprašanj dokazujejo, da imamo v glavnem opraviti z dvema napakama: 1. kakor je točno, da so trgovski delavci živo zainteresirani na prevedbi, tako pa hkrati drži, da le ne zasledujejo dovolj skrbno, kar piše o teh vprašanjih naš dnevni in strokovni tisk. 2. vse kaže, da odgovorni organi (vodstva podjetij in sindikati) ne tolmačijo trgovinskim delavcem dovolj izčrpno (ali morda sploh ne) zanje tako pomembnega pravilnika. Zaradi teh ugotovitev bomo danes še enkrat pisali o tej zadevi, čeprav smo o njej okvirno Že poročali v 11. številki Vestnika. O POLKVAUFIKACMI — POTRDILO Za pridobitev stopnje polkvaiifika-cije Je potrebno, da ima prizadeti trgovinski delavec osnovno šolo in 2 leti praktičnega dela v trgovskih podjetjih, trgovinah ali trgovskih posiovnih enotah, o priznanju pol-kvalifikacije odloča Okrajna trgovinska zbornica, in sicer na predlog podjetja, pri katerem je delavec zaposlen. O priznanju polkvalifikacije izda Okrajna trgovinska zbornica potrdilo. O KVALIFIKACIJ! — SPRIČEVALO Zato, da se komu prizna stalež kvalificiranega delavca, je potrebno, da ima trgovsko vajensko Šolo z zaključnim izpitom ali če ima le osnovno šolo, da dela najmanj 6 let praktično kot potkvalificiran trgovski delavec In opravi izpit za kvalificiranega delavca. Kdor ni imel možnosti, obiskovati vajensko šolo, temveč je prišel v trgovino, kakor pravimo, -s ceste* (po lastnem nagibu ali ker smo ga zaradi nujnosti potreb po osvoboditvi kratkomalo -sneli* in -vtaknili* v to delo), more dobiti priznanje o kvalifikaciji šele po najmanj 9 letih praktičnega dela v trgovini (2 leti za polkvallficiranega in nato še najmanj 6 let), ob pogoju seveda, da opravi izpit za kvalificiranega trgovskega delavca. O priznanju strokovne izobrazbe kvalificiranega trgovskega delavca se izda delavcu spričevalo. O VISOKI KVAtHIKACfJ! — DIPLOMA Priznanje o strokovni izobrazbi visokokvalificiranega delavca si pridobi, kdor ima najmanj 7 let praktičnega dela v trgovini kot kvaiifi-cirani delavec in seveda strokovni izpit za visokokvalificiranega trgovskega delavca. To pomeni: kdor se ni usposabljal ta delo v trgovini po redni poti. ki se začenja z vajensko dobo, rabi torej za dosego visoke kvalifikacije najmanj 15 let (2 leti do priznanja polkvalifikacije, najmanj 6 let kot polkvalificirani delavec z izpitom in zopet najmanj 7 let kot kvalificirani delavec z izpitom), O tem, da je visokokvalificiran delavec, prejme prizadeti delavec diplomo. O IZPITIH IN IZPITNIH PROGRAMIH Za dosego polkvalifikacije se izpit ne opravlja. Tu zadošča predlog podjetja (utemeljen seveda), nakar izda zbornica potrdilo. Strokovni izpit za kvalificiranega in visokokvalificiranega delavca se opravlja pismeno in ustno. Nikogar ni dovoljeno pripustiti k izpitu za kvalificiranega delavca, če ne more dokazati, da je opravljal praktično delo v trgovini z zadovoljivim uspehom. To dokaže podjetje, pri katerem je zaposlen. Izpiti se opravljajo pred posebnimi komisijami, in sicer po minimalnem izpitnem programu, ki ga predpiše Zveza trgovinskih zbornic v Beogradu. Pričakovati je, da bo ta minimalni izpitni program kmalu Izšel. KAJ SEM BIL NA DAN 2t. DECEMBRA 1953? Kakor znano, velja pravilnik od 21. decembra 1955. Nastaja torej vprašanje, ait bodo vsi delavci nanovo opravljati izpite? Na to vprašanje in podobna odgovarjajo končne določbe. Po tej se prizna: 1. polkvalifikacija avtomatično vsem trgovskim delavcem, ki so bili 21. decembra 1955 zaposleni v trgovini in so imeli tega dne več kot dve leti praktičnega dela v trgovini na poslih polkvaliflciranega delavca. 2. kvalifikacija osebam, ki so bile tega dne na delovnih mestih kvalificiranega delavca in so imeli strokovno vajensko šolo ali izpit za kvalificiranega delavca ali 10 let praktičnega dela v trgovini kot kvalificirani delavci. 3. visoka kvalifikacija osebam, ki so imele tega dne predpisane šole ali izpite, ali 14 let praktičnega dela v trgovini, od tega pa najmanj S let kot visokokvalificirani delavci. Osebe, ki dne 21. decembra 1955 niso imele teh In nekaterih drugih po- gojev. bodo imele možnost, opraviti predpisane izpite do konca ieta 1957. Razumljivo je, da s tem pravilnik ni izčrpan, vendar upamo, da bo bratcu povečal zanimanje za pravilnik in da si ga bo sam poiskal v 56. številki lanskega zveznega Uradnega lista. To mu ne bo težko, ^j ga ima vsaka trgovska gospodarska organizacija in skoraj gotovo tudi vsaka kmetijska zadruga. Saj je tudi v njegovem lastnem interesu, da se z njim seznani kar najbolje. Navedli smo le tiste določbe pravilnika, ki bodo prišle glede na razmere v našem okraju po vsej verjetnosti najbolj v poštev. V samem pravilniku je še precej drugih določb, ki jih bo mogoče uporabiti v posameznih primerih. Tako uveljavlja n. pr. pravilnik načelo, da je pri višji šolski izobrazbi potrebno manjše število let praktičnega dela. Vseh teh primerov tu seveda ni mogoče navesti. Zaradi pomembnosti pa je treba vsekakor omeniti še to, kaj se prizna za praktično delo v nekaterih čisto določenih primerih. O tem pravi pravilnik, da se za delo prizna tudi čas: 1. ko je trgovski delavec opravljal posle organizacije in kontrole blagovnega prometa pri državnih organih in ko je delal v trgovinskih zbornicah, v zadružnih organizacijah in sindikalnih organizacijah trgovskih delavcev ali, ko je opravljal pri drugih političnih organizacijah funkcije, ki so v neposredni zvezi z vprašanji blagovnega prometa; 2. ko je opravljal v enotah Jugoslovanske ljudske armade intendant -ske posle ali posle materialno-tehntč-ne dokumentacije; 3. ko je bil v narodnoosvobodilnem boju. v koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v zaporu kot žrtev fašizma, v ujetništvu ali prisilno izseljen, če je pred tem opravljal zadevne posle v trgovini; 4. ko je delal v družbenih organizacijah, če je pred tem opravljal komercialne posle v trgovini. Pri tem naj še omenimo, da se šteje čas, ki so ga prizadeti delavci v trgovini izgubili (za praktično delo) iz navedenih razlogov, po tolmačenju oddelka za vzgojo kadrov pri trgovinski zbornici za LRS samo enojno, in ne dvojno. NADOMESTILO ZA ZASLUŽEK OB PREKINITVI DELA Predpisi odločbe o sredstvih za izplačilo nadomestila delavcem gradbenih podjetij za zaslužke, izgubljene zaradi prekinitve dela v zimski dobi 1954 (Uradni iist FLRJ št. 7/54), ne veljajo za prekinitev dela v zimski dobi 1955 in 1956. Za prekinitve v tej dobi je vprašanje nadomestila urejeno z odlokom o nadomestilih plač med prekinitvijo deia (Uradni list FLR 55 in 6/56). Po teh predpisih sme gospodarska organizacija v smislu 5. točke 31. čiena Uredbe o deiitvi celotnega dohodka izpiačana nadome- stila izločiti pred ugotovitvijo dobička. Za prekinitev šteje vsaka prekinitev dela zaradi pomanjkanja električne energije, ki ni nastala po krivdi gospodarske organizacije in njenih delavcev ali uslužbencev. Za prekinitev dela šteje tudi prekinitev zaradi elementarnih nezgod. Po navedenih predpisih torej ni dopustno, da bi gradbena podjetja izločiia od celokupnega dohodka pred ugotovitvijo dobička navedena nadomestila za plače za čas zimske prekinitve deia. Izdaja časopisno podjetje .Slovenski Jadran* — Tiska tiskarna -Jadran* — Ureja uredniški odbor OLO Koper Odgovorni urednik Jože Ropotar ZZ